87 ------ Politične stvari. Le ena ustava je v Avstriji in dr. Giskra je njen profet! Če pogledamo v državni zbor dunajski in vidimo, kaj se ondi godi, nehote moramo pritrditi izreku, ki na čelu stoji temu sestavku. Najnovejši dokaz temu je bil ta, da je večina zbornice poslancev brez daljega prevdarka z nogami poman-drala predlog Petrinov, ki je zahteval, naj se spremeni decemberska ustava toliko, da dežele dobijo, kar deželam gre, in tako se mir povrne v ubogo polovično Avstrijo. Al privrženci ministerstva so tako zaničljivo zavrgli ta predlog, da ga še ožemu odboru v prevdarek niso dali; „milostno" so mu živeti dali komaj pol ure, da je baron Petrin6 o njem govoril, a potem so ga nemudoma pokopali, češ: „ustava decemberska je edina izveličarica Cislajtaniji, kajti dr. Giskra „zraven nje" in >,zunaj nje" ne trpi nikakoršne druge, in dr. Giskra je njen profet!" Bog ne daj, da se kdo loti ^nezmotljivosti" novo-Srne cislajtanske! Res smešno je to, da privrženci vladni dandanes rimski koncil na vso moč zasmehujejo, ker se pripravlja nezmotljivost papeževo staviti na dnevni red, in brcajo z rokami in nogami, da bi odvrnili tak sklep rimskega koncila, —- al dunajski „koncil" — to je državni zbor dunajski — ta pa se ve da je nezmotljiv, prav „unfehlbar" od nog do glave; on je stavil decembersko ustavo, zato gorje mu, kdor zahteva, da se predru-gači! Privrženci ministerski strašno vpijejo, kaj bode, ako se sprejme rimski „syllabus", in da grozovite nesreče pridejo potem čez ljudi, ako se pregrešijo zoper verske zakone; a ravno ti privrženci so gluhi in slepi za grozovite kazni, ki so jih časnikarji in pridigarji že pretrpeli poslednje dve leti in jih še dandanašnji trpijo z zaporom v ječah in kazni na denarjih za to, da so se predrznili zanikati „nezmotljivost" decemberske ustave! Prilike ^nezmotljivosti" se pa mi na tem mestu poslužimo le zato, da trompetarjem „nedotakljive" decemberske ustave kažemo mršavo njihovo logiko, ktera po eni strani razsaja zoper nezmotljivost človeško, po drugi pa to isto za svojo stran na oltar stavi, da bi jo brez ugovora morali moliti vsi narodi avstrijski le zato, da — kakor je Kaisersfeld z otresom „der Bleisoh-ler" žugaje brez ovinkov rekel — Nemec kot gospod na vrhuncu stoji, Slovani in vsi drugi narodi pa so mu hlapci. Pa poglejmo te možake, kteri zahtevajo, da bi se jim nezmotljivost pripisovala: ali njihova djanja res pričajo ono modrost, ono čisto pravicoljubnost, da smejo predrzni zahtevati, da za njimi narodi avstrijski kličejo: „le decemberska ustava je edino prava v Avstriji in dr. Giskra je njen profet?" O d val i zrnu, ki so ga stvariti pripomogli, odveč bi bilo zdaj še kaj govoriti. Magjari imajo, kar so zahtevali in z lepo ne bojo izpustili iz rok, kar imajo. Kako se v teh razmerah Cislajtanija počuti, vemo vsi, in ve tudi finančni minister dr. Brestel, ki se je ravnokar pulil z Andrassy-em za to, koliko naj bi več plačali Magjari, ako veliko zemljo Graničarov v svojo oblast dobijo. Koliko šteje „nezmotljivost" dunajskega zbora in ministerstva, kazal bode prihodnji čas, kedar „vprašanje Graničarsko" pride do konečne rešitve. Pustivši tedaj nesrečni dvalizem na stran, poglejmo si le „nezmotljivost" vladno v dveh spomenicah (memorandumih), kako spomenica večine ministerske, kteri je drvGiskra na čelu, odločno odbija vsako pogajanje s Cehi in Moravani, — a ni še tega mesec dni, kar je vabil dr. Giskra Riegerja in Sladkovskega v razgovor, ki pa se ve da nista šla blizo, spomnivši se — spomenice večinske. In kako mlati prazno slamo večina odborova in ž njo Giskra zdaj o poljski resoluciji! Že je preteklo več tednov, kar odbor žoka ono resolucijo, pa ni izžokal še nič; svojih lastnih prijatlov sit, je dr. Rech-bauer osnoval predlog o tem, kaj naj se Poljakom dovoli, — al v s vesti smo si, da tudi Rechbauerjev predlog pokoplje zbornična večina, kajti „le decemberska ustava je edino prava in dr. Giskra je njen profet!" In če poslušamo, kako tudi zdaj pretresa odbor dalmatinske homatije, ki se ne upa tega, kar je pravo, odločno izreči, da ne bi „nezmotljivosti" vladne razžalil, in bi rad 12 vladnih glavnih pregreh, ki jih je Ljubiša pošteno odkril, z debelim koltrom pokril, da ne bi se razvidelo, da po enem kopitu se v Avstriji ne morejo postave dajati, — če slišimo vse to, in smo videli, kaj se je v Bokah godilo, strese nas mrzlica o taki „nezmotljivosti" ministerski! In kaj dr. Giskra namerava o prenaredbi volilne postave za državni zbor? Deželne ustave razrušiti samovoljno po državnem zboru brez vprašanja deželnih zborov in stvariti „monstrum" mešanega držav- ----- 88 ----- nega zbora! Res, da že celo najzvestejši prijatelji dr. Giskre z glavo majajo zarad tega, vendar ne hoteli bi staviti ne enega groša na sto zlatov, da naposled pri sedanji večini ne bi obveljalo v zbornici poslancev to, kar Giskra trdi — „ad majorem decemberske ustave gloriam!" In če pogledamo poslednji sklep večine zborove, ki je s svojim glasovanjem prisegla na to, da ministrov predlog nove postave za davek pridobitkov in zaslužkov je dobro prevdarjen in po pravici odmerjen predlog, in če zdaj slišimo, kako se od mnogih^ dežel slišijo glasovi velike nevolje zarad tega davka, ki siro-maški zaslužek delavcev obklada z davkom, ne moremo si misliti druzega, nego to, da večina zborova preziruje vse drugo in da dela le na to, da — ^nezmotljiva^ ostane ustava decemberska in modrost ministerska, ki ne za las ne odjenja od nje! Kamo pa pride Avstrija s tem? — kazala bode prihodnost, ako se taka „nezmotljivost" kmalu ne stavi v vrsto — hudih političnih zm6t.