Uprava: Nebotičnik, Gajeva uL 1. Telefon 88-65. Cek. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. BLAS NABODA Naročnine na meeee je 18 Din. Za tujino ao Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulice' SL L Telefon 88-51 Rokopisov ne vračamo. st. 99. Ljubljana, petek 1. maja 1936. Leto II. Posest, ki se naglo pridobi v začetku, ne bo blagoslovljena ob koncu svojem. Svetopisemski pregovor. Radi 1. maja izide prihodnja številka našega lista v soboto ob na-vadnem času. Dnevna pratika Petek, 1. maja 1936. Katoličani: Filip in Jakob. Pravoslavni: 18. aprila 1936. Prakoh Jovan. Dežurne lekarne v Ljubljani Petek; Dr. Piccoli, Tyrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta;. Mr. Gar-tus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija. Prevladuje oblačno v celi državi, mestoma nekoliko dežja. Temperatura je padla. Za ječar 6 C. Napoved za danes. Toplo pretežno jasno vreme brez močnega vetra. Sonce vzhaja ob 4.29, zahaja ob 18.45. Dunajska napoved: Od časa do časa oblačno, padavine, nekoliko hladnejše, toda ta napoved je negotova. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek 1. maja; zaprto. Sobota 2. maja: Gozd. Premijera. Red B. Nedelja 3. maja: ob 15. uri; Uboga Ančka. Mladinska predstava. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri: Prva legija. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Kino Sloga: Kraljevi valček. Matica: Cirkus Barnum. Union: Vroča kri. šiška: Predavanje. Ideal: Moje ustne varajo. Kino Narodni dom Kranj: petek sobota in nedelja »Sužnji denarja«. Radio Ljubljana Petek: ob 11: Šolska ura: Mladina se klanja Mariji, nastopijo učenke licejske narodno šole, vodi g. Tomc; 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, spored; 13.15; plošče; 14: poročila; 18: Zenska ura: Položaj žene v Albaniji; 18.20: plošče; 18.40: Delavska Ura: Naloge slovenskega delavstva, g. Pernišek Franc; 19: poročila; 19.30: Narodna ura; 19.50: šmarnice, prenos iz cerkve sv. Cirila in Metoda! 20.30: Maju v pozdrav, pojo; gdč. Zupanova, gdč. Igličeva, ga. Bernot-Go-Jobova, gdč. Rudolfova; 22: poročila; 22.15: Radijski orkester do 23. ure. Borza Samomor izumitelja — Prerokba pri slatinskem vrelcu — Delavstvo hoče svoje pravice — Razvoj tujskega prometa na štajerskem — Gadje leto — Med čebelicami dela — Posledice gladovanja Dunaj se pere Kaj je s prc likanjem avstrijskih čet • e • Ljubljana, 1. maj D.i rn;njn povprečna vrednost tujega denarja 1 bol, goldinar Dinarjev 29.78 ' nemška marka 17.61 1 belga 7.48 * Sv. frank 14.27 angl. funt 217.23 a izgubil že polovico svojih vo-„ ikov tako, da jih ima sedaj samo še okoli 250.000. Burla je rekel, da bodo njegovemu zgledu sledili tudi drugi poglavarji, ki so že zelo nezadovoljni radj dolgotrajne vojne in neprestanih porazov, ki jih doživlja abesinska vojska. Težka nesreča našega parnika V bližini Folkenstona v Rokav-skem prelivu se je 29. t. m. ob 7. zjutraj potopil naš tovorni parnik »Mrav«, ki se je vračal iz Rotterdama na Sušak. Zaradi silno goste megle je zadel vanj estonski parnik »Mary«, ki se je pri tem precej poškodoval. »Mrav« pa je dobil talko hude poškodbe, da se je v 15 minutah potopil s tovorom vred. Posadka, ki je štela poleg poveljnika 3 oficirje in 7 mornarjev se je rešila z rešilnimi čolnom, ki je popoldne prispel v Dover. Član posadke jugoslovanskega parnika je izjavil med drugim: Komaj smo se mogli obleči in pohiteti na palubo, od koder smo se takoj vkrcali v reši M čoln. Ostalo nam je samo bo, kar imamo na. MATINEJA »KINA SLOGE« v soboto ob 14.15, in v nedeljo ob 10.30 dopoldne Greta Garbo — John Gilbert KRALJICA KRISTINA Vsi sedeži po enotni ceni Din 4.50 Znani slovenski junaški leno* rist Mario Šimenc, ki te dni gm stuje v ljubljanski operi v naslov* ni vlogi Verdijeve opere »Othel* lo«, ter žanje še vedno velika uspehe. sebi. Vse se je odigralo v 15 mi« nutah. Megla je bila zelo gostu, vendar smo opazili ob pravem čhj su, da se je ladja začela potap Ijati. Novi rektor beograjskega vseučilišča Senat beograjskega vseučilišča je na predlog dr. Vasilja Popoviča izbral za novega rektorja beo« grajske univerze prof. dr. Dragi-slava Jovanoviča, za prorektorja Pa prof. Petra M.Miciča. Novi rektor predava o javnem pravu na. pravni fakulteti, prorektor pa je profesor tehniške fakultete. Kakor znano, je dosedanji rektor Oorovič podal ostavko na svoj položaj. V diskusiji so posamezni profesorji poudarjali potrebo spremembe smeri v vseučiliški politiki. Za to sta se posebno zavzemala prof. Vasilij Popovič in Slobodan Jovanovič. Osem profesorjev pa je podpisalo posebno pismo, ki sa zavzema za spremembo v tem smislu in ki ga je prečita! prof. SSivojin Perič. Vsi profesorji ao se zavzemali za čim ožji stik z dijaki. Novi rektor je izdal takoj po svoji izvolitvi proglas na dijake, v katerem pravi; Opozorilo p. n. naročnikom! juNUiašnji številki smo priložili čekovne položnice in vljudno prosimo vse cenj. naročnike, da se jih poslužijo za nakazilo naročnine za mesec maj. Zamudnike, ki so še v zaostanku z naročnino za nazaj, opozarjamo, naj isto nemudoma poravnajo, ker bomo sicer primorani jim nadaljnje pošiljanje lista ustaviti. Cenj. naročnike, ki so z naročnino na tekočem, pa prosimo, naj položnice ne zavržejo, temveč jo izroče kateremu svojih znancev, ki bi se morda tudi naročil na nas list. Priporočamo se vsem prijateljem, naj nam pomagajo pri širjenju našega lista, saj je to list, ki krepko zastopa interese malega človeka, popolnoma neodvisen in nepristranski — in povrh še tako poceni, da to malenkostno naročnino pač lahko vsakdo zmore. UPRAVA. Simultanka dr. Aleksandra Aljehina Dnevna kronika — Umrl je v Ljubljani g. Ferdinand Žar,4, mestni uslužbenec v pok. N. v m. p. Preostalim sožalje! — Promovirala je na zagrebški univerzi za doktorico vsega zdravilstva gdč. Vela Plesničar iz Ajdovščine. Čestitamo. — Diplomirali so na tehniški fakulteti ljubljanske univerze za inženjerje kultur teh. stroke gg. Čuček Ivan, Središče; Dimitrijevič Dragoljub, Kragujevac; Lah Ivan, Loče; Vivod Avgust, Maribor in Vrstovšek Božidar, Maribor. Na geodetskem oddelku pa Pohar Jože iz Radeč za geodeta. Čestitamo! — Osebne vesti. Za uradniškega pripravnika je postavljen v 8. pol. skup. pri kr. banski upravi v Ljubljani ing. Lojze Kerin iz Sv. Križa pri Kostanjevici. S kraljevim ukazom so vpokojeni: Karolina Prijatelj, višja nadzornica pošte Ljubljana 1. Antonija Korče. nadzornica pošte Murska Sobota in Ludvik Podgornik, višji nadzornik pošte Maribor 1. — Prva veterinarska ambulanca v Jugoslaviji. Po privatni iniciativi ustanavlja zagrebška veterinarska fakulteta veterinarsko ambulanco, ki bo prva v naši državi. O radili jo bodo po načrtih šole narobnega zdravja v vasi 0borovo na levi obali Save. — Stavka pri »Tivarju«. V znani tovarni oblek »Tivar« v Varaždinu je stopilo v stavko nad 700 delavcev. Vršijo se pogajanja med zastopniki tovarne in delavstvom, posreduje pa tudi banska uprava. Če se ne bi posrečilo urediti ta spor, bo stopilo v stavko 2300 delavcev. Kurja očesa, trdo kožo In zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, | ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se! Nega nog Din 10.— Ljubljana, Selenburgova ?. ■— Še eno izjavo o reformiranju naše radiofonije prinaša na uvodnem mestu ilustrirana revija za radio, gledališče in film »NAS VAL«, ki je pravkar izšla. Iz bogate vsebine te naše odlično revije navajamo le najvažnejše prispevke; Nezmotljivo sredstvo, Guli-ver v zvočnem filmu Pesem s ceste v ljubljanski drami. Pesem ljubezni v ljubljanski opereti. Slike k oddajam ljubljanske radijske postaje. Otroška ura v našem radiu. Iz novih filmov. Vse prispevke krase številnč ilustracije. Posebnost »Našega vala« je priloga »Po opernem svetu«, kjer najdemo v vsaki številki po eno opero, ki je ravno sedaj na sporedu oddaje. Ti operni izvlečki so pisani s posebnim ozirom na radijske poslušalce. V novi številki imamo izvleček Verdijeve opere »Ples v maskah«, ki jo zagrebška opera oddaja 28 t. m. za naše poslušalce. — Programski del »Našega vala« prinaša na 82 straneh točne in pregledno urejene sporede vsoh domačih in inozemskih radijskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih. »NAŠ VAL« ni samo naša najboljša, je tudi najcenejša revija. Posamezna številka, ki obsega 40 strani stane samo 4.— dinarje. Mesečna naročnina znaša 12.— dinarjev. Pišite danes na upravo revije »NAS VAL« Ljubljana, Knafljeva 6 in zahtevajte vrez plačno in brezobvezno na ogled nn izvod. Ljubljana, 30. aprila Ljubljana, 30. aprila. Včeraj popoldne ob 17.03 je prispel z brzo-vtokom v Ljubljano velemojster dr. Aleksander Aljehin. Ljubljanski šahisti so mu priredili navdušen sprejem. Zvečer ob 19.45 je začela težko pričakovana simultanka produkcije dr, Aljehina pod pokroviteljstvom predsednika ljubljanske občine dr. Adlešiča v kletni dvorani hotela »Metropol«. Nekaj minut pred 20-uro je vstopil v dvorano burno pozdravljen bivši svetovni prvak dr. Aljehin z zastopnikom občane podžupanom dr- Ravniharjem, moj-strom dr. Milanom Vidmarjem, dalje s predsednikom Združenih ljubljanskih šah. klubov prof. ing. Kasalom, Cirilom Vidmar jem — organizatorjem simultanke in predsednikom Slov. šah. zveze g. Kozino. Prof. ing. Kasal je prisrčno pozdravil svetovnega mojstra dr. Aljehina, a nato je dr. Ravnikar v imenu mestne občine ljubljanske izrekel dobrodoSlico mojstru svetovne kapacitete. Aljehin govori Dr- Aljehin se je zahvalil za pozdrav, za tako navdušen sprejem, ki ga je bil deležen v naši Ljubljani v Jugoslaviji, raju neštetih prirodnih krasot. Med drugim je ceneniI izgubljeni match z dr. Euvvejem, ki ga je nesrečno izgubil, a povdaril, da bo dokazal še moč starega Aljehina, zlasti na nottinghemskem veleturnirju, kjer bo igral tudi tovariš dr. Vidmar, in hoče dokazati, da je še stari Aljehin ter napeli vse sile, dia zasede šahovski prestol spet — Slovani Navdušeni šahisti eo zopet prisrčno pozdravili svetovnega mojstra po njegovem razvnetem govoru. In še njegov stari znanec, mojster dr. Milan Vidmar je omenil velike borbe z dr. Aljehinom in je prepričan, da Aljchinova zvezda še ni ugasnila, ampak, da bo še zablestela. Nato je pričel dr. Aljehin igrati simultanko proti 43 najboljšim ljubljanskim šahistom. Prve poteze je vlekel z veliko naglico in šele po 10 potezi se je tempo nekako umiril. Prva žrtev V dvorani na levi je nenadoma završalo. Mat! — Kdo je matč ■ 'Aljehin? — Norec! Aid ne veš, da se ne bo pustil takle mojster kot je Aljehin matirat’ v šestih cugih! — je takoj zavrnil navdušen kibic svojega prijatelja. No. im kaj je bilo? Res, da pravi mait! Prva žrtev dr. Aljehina je bil torej Pintarič (L. Š. K.) ob 20-25-Igral je Kanokanovo otvoritev in nenadoma spregledal mat s konjem. To se lohk" princti vsakemu! Naši šahisti Pa poglejmo malo dalije. Dr- Aljehin si je z neverjetno sigurnostjo in duhovitosti jo ustvarjal močne pozicije, tu pa tam skušal nasprotniku razbiti napad. Mnogokrat mu je uspelo »zavojščiti« tu pa tam kakega kmeta toda naši šahisti niso klo-n:li — še bolj so se zagrizli v misli- Glasno debatiranje ki biče v morajo prireditelji ublaževati s pomirjevalnimi besedami! in gestami. Prvi uspeh za Ljubljano je dosegel Rcmškar (Triglav) in sicer je remiziral ob 22.10 No, potem pa kar slede: Dobnikar (Triglav), Iskru (L. S. K.), Bajec (Triglav), Simonič (L. Š. K-) vsi retnis-No in prvi poraz je ludi moral pribi. Medtem, ko je slavni mojster »za-mchuril« že 5 igralcev, si je ustvaril močno pozicijo Asejov (L. S. K.) in Aljehin je izgubil prvo par tli jo ob 2.10 zjutrai. 14 letni junak No, in še en mož je rešil čast Ljubljane! Mali nadarjeni Sešek, ki mu prištevajo komaj 14 let, je doma iz Medvod pa ti igra fant tako dobro, da se m ti je morali Aljehin vdati kot drugemu zmagovalcu ob 4 zjjutraj. Ražiioufi s iilalelii Opazke dneva Ljubljana, 30. aprila. Na dopis patriota: Jasno je, prijatelj, da more bi* ti na zunaj močna le taka drža* va, ki je notranje močna. Zunanjepolitični položaj je da* nes tako kočljiv, da ga je treba zasledovati z budnim očesom, in da moramo tudi mi Jugoslovani gledati, da bomo na vse dobro pripravljeni. Za to pa nam je predvsem po* trebna notranja složnost. Seda* nje prilike morajo pač vsakega patriota navdajati s skrbjo. Kam plovemo? Politično pomirjanje je nujna potreba in dolžnost vseh dobrih državljanov je delati na tem, da bo pomirjanje čim prej doseženo. In veliko odgovornost si nalaga* jo pred narodom in zgodovino ti* sti, ki na ta ali oni način zavi* rajo, da ne more priti do pomir* jenja. Brez žrtev seveda ne gre nič. A podoba je, da nobena stran ni pripravljena kaj žrtvovati. Stran* karski egoizem je vedno tisto, kar najbolj škoduje interesom c e* lokupnosti. © Na drug dopis: Razveseljivo je, da je ta st ra* hovita afera, kjer je bila države oškodovana za tako ogromne vsote, zdaj v rokah sodišča. Pa se gotovo ne bo dalo ničesar več »zabašuriti.« Kar sicer pišete o korupciji, prijatelj, je pač žal tako, da je korupcija nekaka rak*rana čiove* štva od njegovih pradavnin. V‘ starem Kitaju 8000 let pred Kri* stom je že cvetela korupcija, le stari egiptski papirosi nam pri po* vedujejo o tem čudovite reči. Ne* kega Faraona je klika celo umori* la, ko je izkušal zatreti v svoji državi korupcijo. V kateri državi in v kateri do* bi pa še ni bilo korupcijskih afer? Tudi Napoleon se je boril pro* ti korupciji. Ko je kot prvi kon* zul prevzel oblast, je v državnem svetu izjavil: »Vse okrog mene krade . ■ • vlada je slabotna . . . Čim posta* ne kdo minister, si sezida palo* čo ... Ta dežela je pokvarjeno do kraja.« No, pri nas je v zadnji čas že bolje, to se mora priznati. N8' rod pa vsekakor pozdravlja vs#' kefta moža ki jo čistih rok. Torej od 43 partij so dosegli ljub' Ijanski šahisti 8 zmag in 17 remijev Vsekakor zelo lep uspeh, kii priča, 3» je Ljubljana še vedno najmočneje šahovski center v Jugoslaviji. St mu ' tanka je trajala od osmih zvečer do četrt na šesto zjutraj, torej celih ur. V jurtnamjih urah je odšlo mnogo kibicev v tople postelje, preje za kajena dvorana od dima, ki so d11 strastni kadilci puhali kot za stavo, so je »razkadila«. ROBERTA ROBERTA ROBERTA ROBERTA je najmelodijoznejša opereta, ki je do danes komponirana je plesna senzacija najboljšega svetovnega plesnega para je dovršenost v modi, okusnih toaletah je scnzacijonalen film, ki teče pod imenom »Top-Hat« že S tedne v Apoloteatru na Dunaju POLEG TEGA SE PRVI PLASTIČNI FILM V NARAVNIH BARVAH Simfonija barv, opojnih arij in melodij ter eksotičnih španskih plesov! La Cucaracha Premiera tega prekrasnega sporeda v petek 1. maja! KINO SLOGA, tel. 27*30 Borba za okrepitev delavskega zavarovanja Delavstvo hoče ohraniti svoje pravice in obvarovati svoje ustanove Kranj, 30. aprila. Na članski konferenci ekspoziture O. U. Z. D. v Kranju so bili stavbeni konkretna predlogi, po katerih maj bi se uvedlo za vse kategorije delavcev in nameščencev tudi zavarovanje za starost, onemoglost in breaposeulost. Zbo rovanje je imelo namen prikazati sodobno stanje socialnega zavarovanja in uresničiti želje članstva. Polnoštevilno zbranim obratnim zaupnikom je dir. Bohinc, ravna-teV O. U. Z. D., obrazložil vse težkoče ,s katerimi se mora boriti naše sočutno zavarovanje. Zbistri je podčrtaval vse nevarnosti, ki prete Uničiti delavsko zavarovanje V prvi vrsti je to prosta izbira zdravnika, M bi brez dvoma pomenila resno nevarnost za finance bolniškega zavarovanja, ker bi prosta izbira prinesla večje Število neresnih bolnikov in bi se tako uveljavile slabe strani zdirav nikov in zavarovancev. Da se preprečiti zlorabe zato naj tudii ureditev hranarine, zaradi katere nastaja največ sporov med zdravniki m zavarovanci, ostane na dosedanji podlagi. (Nadalje je dir. Bohinc prešel na finančne težave, ki vodijo do pasivnega zavarovanja. Od predpisanih prispevkov izplača bolnička blagajna 80 odstotkov, kar seveda ustreza pogojem za aktivno zavarovanje. Todia vsakoletno ie >d vseh predvidenih pri' tpevkov 30% neplačanih Tako mora potem kriti blagajna to pasivo z nezgodnem zavarova- njem, dočim imajo ostale dr™ ve subvencije za pasivno zavarovanje. Da se vsa ta pereča vprašanja rešijo, je dr. Bohinc predlagal ustanovitev delavskih zdravstvenih odborov, ki naj bi skrbel za zaščito socialnega zavarovanja pred izkoriščanjem in za zdravstvo. Zdiravnik dir. Bežek je v imenu zdrav, organizacije pri 0. U. Z. D. predočil vse spore in nasprotja, ki nastajajo zaradi obstoječih uredb, zlasti zaradi uredbe vezane zdravniške silužbe, banovine im zdravil, ker nekateri podtikajo domneva o manjvrednosti zdravil Glede tega je obrazložil, da imajo zdravniki nalog predpisati cenejša zdravila, to pa samo v tem slučaju, če so ta zdiravila enakovredna z dma/žjriiini tujimi proizvodi. V imenu delavstva je predsednik splošne delavske organizacije g. Krč iz Kranja, stavil predlog, naj se izvrše volitve v Okrožni urad Imamo 6 milijonov dolgov, je dejal g. Krč, in to moramo varovat. Ce hočemo, da dobi delavec hra-narino, moramo prisiliti delodajalce, da bodo plačevali redno prispevke, ker delodajalci včasih še tistega, kar delavce plača, ne izplačajo bolniški blagajni.. Zato zahtevamo, d:a okrožni urad iztoži vse prispevke, ki ne bi bili tekom treh mesecev plačani. Dalje zahtevamo, da morajo priti v zavarovanje tudi delavci pri javnih delih, ki doodo lahko zobali samo izbranci-Kilogram velja 24 dinarjev! m Kino. Grajski: Sijajen nemški velefilm »Noč ljubezni«. — Union: Popularna ljudska veseloigra »Marta« (Zadnja roža), Celje c Javna dela v velikem »bsegu. V prvi polovici maja se bodo začela izvajati veliko javna dela v celjskem srezu, kakor jih je vlada obljubila. Nadaljevali bodo z regulacijo Savinje v razširjenem obsegu, z gradnjo cest pri Sv Jokobu, v Vojniku in drugod. Sprejemati bodo delavce v velikem številu- Vsi, ki bi radi delali, se noj oglasijo pri ?. prof- Cestniku v Ljudski posojilnici ali pa pri županu g. Mihel-liču. c— Zopet j'e povozil neznan avlo y noči od ponedeljka na torek na testi med Celjem im Laškim 60 letnega brezposelnega peka Tarškfl Moj at iz Celja Hudo mu je poško-lovalo glavo in prsni koš. c— Levo nogo v gležnju ei je zlomili 12 letni čevljarjev sin Franc Kač k Gosposke ulice, ko je v torek t>ndel pred mestno narodno šolo, c— Gledališče. V režiji Bratka krefln bo ljubljanska drama vpr.izo-r * v torek 5. maja rusko komedi jo tGozd«. Maribor, 30. aprilB. Pretekli torek popoldne je bil prj »Orlu« občni zbor mariborske Tujsko-prometne zveze, ki ji je poverjena skrb za povzdigo tujskega prometa na Štajerskem. Občni zbor so počastili z navzočnostjo med drugimi tudi predsednik ljubljanske TPZ ravnatelj g. Pirnat oba sreska načelnika, narodna poslanca Janžekovič in Gajšek, podipnedsedtiPk mariborske občine Zebot, predsednik Olepševalnega društva dr. I.ipold, in zastopnik SPD Franjo Majer. Upravno poročilo je podai predsednik narodni poslanec dr. Jančič, ki že tri leta z veliko požtrvovalnostjo in Ijubez-tirjo predseduje TPZ. Prikaza.! je v širokih obrisih dosedanje triletno delo, ki je zabeležilo nekaj prav vidnih uspehov. Je pa še precej nerešenih načrtov, katerih ralizacitfa bo mnogo pripomogla k povzdigi in utrditvi tujskega prometa. Premoženje zveze je naraslo za 60 odstotkov in znaša sedaj 661.000 dinarjev. Podrobnejše ie b:ilo naslednje poročilo ravnatelja J. Loosa. Preteklo poslovno leto je zabeležilo posebno viden uspeh v porastu notranlega turizma, kar je posledica ugodnih vremenskih prilik in pa primerna konstelacija cen na naših tržiščih Maribor je lani zabeležil 28.015 tujcev, od teh ie bilo 20.381 Jugoslovanov in 7634 inozemcev. V Celju ie bilo 13.129 gostov v Ptuju 2031 v Rogaški Slatini 6751. Dobrni 3316. Slatini-Radtenci 1103. Laškem 1959, v Rimskih Toplicah 430. v Ribnici na Pohorju 1075 v Logarski dolini 845 gostov. Planinske postojanke ie obiskalo 40.023 gostov in sicer 38.320 Jugoslovanov in 1703 inoizemci Zanimivo je izredno visoko število nrenočom. ki rib je b'lo na območju mariborske TPZ 294.0531 Pri račimanm povprečne nočnine 30 dinare v po osebi, doibimo že uri tej postavki lepo vsoto okroglo 9 milijonov dinarjev kar je gotovo precejšnega pomena za poživitev našega narodnega gospodarstva. — Veliko skrb je mariborska TPZ posvečala ureditvi naših precej zanemarjenih cest. Mnogo je storila prj izposlovanimi potrebnega kredita za ureditev ceste Maribor - Št. lij. Iz nerazumljivih vzrokov pa se c—Po stopnicah je padel in si zlrroil levo roko 12 letu Alojz Šešelj. posestnikov sin v St, Janžu pri Velenju. — V Gaberju pri Celju je pa 3-letni delavčev sim Potočnik Daniel doma Iako nerodno padel, da si je zlomil desno nogo. Oba se zdravita v bolnišnici. c— Math v 12 potezah. No torkovi simultanki, ki jo ie odigral svetovni šahovski mojster dr- Aljehin s 40 šahisti, je padla prva »žrtev« že v 12 potezah- V 4 in pol urah je matiral 35 šahiistov, 5 pa je bilo rc-mis. Matirani šahisti so bili razen iz Celja, tudi iz Šoštanja, Trbovelj, Laškega, Konjic in Šmarja, c— Umrl je v celjski bolnišnici 26-letni rudar Jože Halužan iz He« ma na Sotli. N. v m- p.! modernizacija te cestne zveze zavlačuje, zato bodo storjeni novi koraki, da pride čim prej do realizacije. Zveza je nadalje poskrbela, da so se primemo uredile nekatere banovinske ceste. VeMlko truda je posvetila TPZ propagandi naših krajev. V ta namen je izdata več prospektov, med katerimi prednjači reprezan-tativni prospekt Maribora. Nadalje je bila organizirana na Mari-beirskem tednu izredno učinkovita tujsko - prometna razstava. V St. liju in Dravogradu sta bili ctvorjemi novi poslovalnici zveze. Številni so bili tudi izleti, ki jih je zveza organizirala v bližnje in oddaljene kraje. Zanimivi so bogati načrti za prihodn|c poslovno leto Seveda bo storjeno zopet vse, da bo tujski promet dosegel še večje uspehe, ki bodo v korist predvsem našemu človeku. Zveza bo založila številne prospekte in druge propagandne brošure, izmed katerih bo najvažnejši podroben vodič po Sloveniji v nemškem jeziku. Izdala bo skupno z ljubljansko TPZ. Nova postojan-kn Ho otvorena v Ptuiu. kjer ho Ptuj, 30 aprila- Dne 18. apnila je umrl v ptujski bolnišnici rodi etrašnih opeklin 52 letni hlapec Bračič Ivan iz Loži/ne, ki je služil že črez 35 let kot hlapec pri Kozlu Janezu oziroma še prej tudi pri njegovem očetu. Ob prevozu v bolnico sta izpovedala službodaja-lec in ponesrečenec sam, da se je hlapec ponesrečil, pni sežiganju dra-čti«. Spodrsnilo dia mu je n« strmem bregu in se je skotalil naravnost na ogenj kjer je zgorela na njem vsa obleka. Zudobil je tako strašne opekline, da je po dveh dneh v groznih mukah' umiri. O nesreči je naš list že poročal. Za zadevo se je začelo zanimati tudi orožništvo, kli pa je ugotovilo, da se je zgodilo popolnoma drugače Bračič je 16. aprila odšel z voli v kake četrt ure oddaljen gozd po drva. Spremljale sta ga tudi 11 letni gospodarjev sin Vincenc in- njegov 12 letni brat Jakob. Ko so naložili drva. sp je Bračič vlegel v travo in zaspal Bil je namreč zelo zaspan, ker je vso noč kuhal žganje in vrhu tega je še spil nekaj žganja kar ga je še bolj omamilo, preden je odšel po drva. Ker ga dečka nista nikakor mogla zbuditi, sta v svoji otroški nagajivosti prinesla tik njega slamo in jo zažgala Plamen je objol spečega hlapca ter se je vžgala »a njem obleka- propagaaidna in informacijska pisama- Organizirana bo nadalje kolektivna reklama po domačih in inozemskih listih ter revijah. V nadaljevanju občnega zbora je bilo podano še poročilo o denarnem prometu, ki je presega! milijon dinarjev. Nadzorni odbor, za katerega je poročal g. Rodošek, je predlagal razrešenico upravi, ravnatelju g. Loosu pa še pohvalo, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Odobren ie bil tudi: proračun za bodoče potovanje v višini 595.100 dinarjev. Ker je bila odobrena sprememba pravil maritborsfke TPZ, so volitve nove uprave izostale m bo uprava voljena na izrednem občnem zbonu, ki bo sklican v kratkem na osnovi spremenjenih pravil. Pri pnimemostiih so govorili še podžupan g. Zebot v zadevi dokončne ureditve ceste Maribor -Št. Ilj, nadalje g. VaSak glede nujnosti, da dobi TPZ nove poslovne prostore v Mariboru in K« Lesjak iz Ruš. da bi se Ribnica na Pohorju uvrstila med letoviške kraje. — Gibčni zibor delavne mariborske TPZ je pokazal, da je dosedan a propaganda za naše kraje že doslej prinesla obilo koristi našemu celotnemu narodnemu gospodarstvu, uspehi pa bodo gotovo še večji, ko bodo uresničeni še vsd nadalinji načrti' za katerih dosego zasluži TPZ vso podporo in uvidevnost. Ko sla dečka v.idda nevarnost, sta začela takoj gasiti ogenj, ko pa »ta videla, d« nič ne opravita, sta hitela domov klicat na pomoč mater. Se preden pa je prišle na lice mesta gospodinja, so težiko poškodovanega hlapca rešili iz plamenov neki delavci, ki «o delali v bližnjem vinogradu. Slana in pozeba Ptuj, 30. aprila* Letos se nam obeta prav dobra sadna letina, katere se veseli na$ sadjar in vinogradnik, samo da bi tudi pridelke mogla vnovčiti p0 priimemi ceni, ko tako potrebujeta denarja. Tudi polja kažejo dobro. Do nastopa tekočega tedna smo imeli prav hladno vreme in je ob-stokila nevarnost pozebe. V noči med 19. in 20- smo sicer imel* slano, ki pe k sreči ni napravila škode- Zgornje Haloze je obiskala že toča. Bila je sicer drobna kot gr11'1' vendar jo je pa padllo toliko, da 1° je bilo še drugi dan vse nolnn 0° tleh Nanravilo je mnogo škode ,1 tistem magičnem večeru naiju živi brez duše« pripomni gospa Je povabile gospa Evelina še k sebi Olga. ki je v lakih rečeh precej jka, čaj. Se previ: njena gosta sva skeptična, »Po tvojem bi bile more - bik gospa Olga in moja mđlenkosi. »Mene ima zdaj samo te redoved-nost«, je dejala potem v razgovoru Soepa Evelina, »ali bo tista miada dama poslušale svarilo madamc Retta, naj nikar ne potuje ne Sušak h' naj ne poroči tietega človeka, Rer bo doživele hudo razočaranje, 1— eli je ne boposlušala?« »Ne bo! Človek drvi vedno sle-Po v svojo pogubo!« pripomni z Brenkam naglasom gospa Olga, togo strmeč v svojo skodelico. Gospa pi’8a je bila namreč nesrečnav zakonu; zdaj živj ločena od svojega •oproge, ampak jez jo imem na sumu, d« se bo spet povrnila k njemu. »Kaj pravite vi, Joe?« vpraša Bospa Evelina mene. »Saj ste tisto damo opazovali. In ze psihologa se ludi imeite. Kakšen vtis ste zadobili?., »Čisto pozitivnega: da ne pojde. Razdrla bo to razmerje. Jasno sem ji bral na obrazu, da je besede medije niso potrle, marveč razveselile. Morda so ji bile navsezadnje samo Potrdilo tega, o čemer si je bila že eama na jasnem. Le da je še omahovala, — zdaj pa ne bo več oma-hovala. Goitovo je bil to zanjo pri-j®2en migljaj usode, da je šla na to •čanco-« Dami sita na to zamišljeno molčali- Čez čas pa je rekla gospa Evelina: »Mene je ta večer uitrdiil v veri o neumrljivosti duše. Videli smo ral mediju, kako se duš« loči od telesa in zaživi svoje lastno življenje. Da duša lahko živi tudi brez telesa, o tem »mo dobili dokaz-« la medame Retta tam na odru umreti v momentu, ko je njena duša zapustilo njeno telo.« »Saj ga ni še zapustila, ampak se je samo začasno ločila od njega«, razloga gospa Evelina. Živi kontakt s telesom je osla!. Telo je »ploh samo bivališče duše, dokler je to telo namreč živo. Kadar umrje, preneha za dušo to bivališče, in ona sa odseli drugam To je vendar jasno.« »Meni ni jasno,« pravi gospa Olga. »Pa kaj misliš, kje je bivala duša mada me Rette v času svoje ločitve od telesa?« »Kako si čudna, Olgal Saj so vendar govorila njena usta, kje je bivala. Med nami je lebdela, se dotikala naših duš.., kako bi sicer mogla vedeti in povedati, kaj ta in oni izmed nas trenutno misli in občuti? ... Tako je tudi z dušami naših mrtvih. One bivajo med nami, obdajajo nas — in kadar bomo mi umrli, bodo tudi naše duše tako v nekem stiku z živimi ■.. kaj .ti v vse to nič ne veruješ. Olga?« »Nekoliko že verujem. Sej kar se moje nanj k e mame tiče ... vselej, kadar se mi o njej sanja, se v mojem življenju nekaj dogodi. Žalibog da nikoli nič dobrega.« »To je ravno dokaz, da je duša tvoje matere vedno pri tebi in da te vselej posvari, kadar ti preiti kej hudega. Za kaj dobrega ni treba, da bi te posvarila.« Dami sita tako debatirali, jaz pa sem napol poslušal, napol se zatap-Ijal v svoje misli. Dokler me ni podrezalo gospa Evelina: »No, mister Joe, v kaj ste se pa vi tako zamaknili? Niti besedice še niste zinili, kako vi sicer kaj mislite o takih okultnih rečeh?« »Če je damama prav,« sem spregovoril, »bom rajši povedal neko zgodbico iz svojega življenja. Vi si polem o tej stvari lahko mislite, kar hočete, jaz vas samo zagotavljam, da je resnična.« »O, prisegava, da bova vse verjeti!« sta vzkliknili dami hkratu. »Hvala- Torej prosim prijaznega posluha. Dne 9, avgusta 1920 sem bil na lovu v Sarajevskem polju. Tom v bližini vasi Bležuj izvira iz močvirnih tal vrelec — blažujski kiseljak mu pravijo Dobra voda, morda boljša kot marši kaka druga slatina Tam sem ležal tistega vročega popoldne v senci jelševega grmovja in prežal na divje golobe, k1 so se radi prihajali napajat k temu vrelcu. Tedaj je prišla od nekod Turkinja s kositrastim vrčema v roki. Počenila je k vrelcu, napolnila vrč, nato pa ni zbežala, kakor sem pričakoval, — saj me je medtem že bila opazila, — ampak je ostala tam čepeč z odgrnjentm obrazom, negibno strmeč v vrelec. Ta mi bo zdaj poplašila vse golobe! Sem se na tihem jezil. Pa sem se čez čas približal vrelcu, da bi žensko s tem prepodil. »Zdaj pa lažete, Joe!« se je oglasila gospa Olga. Mar vam je bilo golobov! To je bilo v resnici poskus približevanja, kar priznajte. »Nehaj no, Olga!« je je zavrnila gospa Evelina. »Saj ei lahko misliva. da je bila Turkinja stara In grda, sicer bi je naš Joe gotovo ne šel odganjat. »Bile je mlada in lepa.« sem dejal. ne meneč se za ta poredne zbadanja. »Se pravi, bilo ji je morda 30 let, tam doli se ženske hitro postarajo. In njen obraz — bel, čudno bel In negiben ko marmornat kip, da, predstavljajte si mrtev bel kip z živimi črnimi očmi- In neizmerno žalostne so bile te oči, dla je človeka kar presunilo. Ni se zmenile za mojo navzočnost, nj sc zganila, — dalje je strmela v tolmun, Iz katerega eo kipeli mehurčki, razblinjajoč se na gladini, V vodnem zrcalu sem gledal njen obrez, ki je bil kakor zagoneten obraz sfinge. »Zakaj eo tvoje oči tako žalostne?« »em jo vprašal- »Ker vidijo stvari, ki jih druge oči ne vidijo,« je odgovorila, in njen glas je prihajal kakor iz daljave- »Tedaj znaš gotovo uganiti usodo?« sem dejal. Ni dala odgovora. A čez čas je rekla: »Poišči tri bele kamenčke.« Na močvirnih tleh ni bilo kamenčkov. Moral sem jih poiskati na bližnji železniški progi. »Vrzi kamenčke v vrelo!« mi Je velela. Kamenčki so se nekajkrat zasukali v vrelcu, nato obležali na dnu. »Danes čez petnajst let... varuj se • ■. velik sovražnik... skušal bo umoriti tvojo dušo ...« je mrmrala sfinga. »Zakaj Čez 15 let?« sem vprašal. »Stelo sem trikrat pet krogov,« je odgovorila. — — Cenjeni dami! Verujte mi, pozabil sem v tem času na tisto Turkinjo in njeno prerokbo, teko popolnoma kot na svojo smrt. Ampak prosim! Lani, na 9. avgusta sem si tam v Rogaški Slatini šel pogledat podzemske vrelce, in ko se sklonim nad Donatovim vrelcem, mi iz njegovega temnega ogledala nenadoma stopi pred oči obraz skrivnostne Turkinje v Sarajevskem polju. In bliskoma sem se spomnil tedanje njene prerokbe In v resnici sem imel prav v tem času opravke e sovražnikom, kakor ga nisem Se srečal v svojem življenju in ga gotovo tudi nikoli več ne bom. Strahovit, nepopisno podel in zavraten sovražnik — malo da ni umoril moje duše!« — — S tem je Joe končal svojo zgodbo in je damama voščil lahko noč. Bili tila obe zelo zamišljeni. Joe. Samomor Izumitelja Izumil je že izumljeno napravo tastu.,11 °ber-s,t. sl ogleduje novi Finkov ton ob priliki predaje nemški urnimii. S tem topom je mogoče z največjo preciz-»ostjo obstreljevati sovražna letala. Na Preikirižju v Zaigrebu se je včeraj obesil 481etni knjigovez Sbjeipam Spaček, ki je bil zadnje čase brez dela, baivil pa se je z te trmi. Spaček je praviil svojim piriua-teljem da je izumili velike stvari, toda nihče mu ni verjel. B'il je tudi prepričan, da ga ljudje preganjajo. Tauno njegove smrti je pojasnilo pismo, ki ga je pred smrtjo iposlal neki žensk,j v nemškem jeziku, pa tudi pismo, ki ga je njemu pisal neki zagrebški advokat. Ravno to pfemo ga je pognalo v smrt, kajti Spačku je naznanilo, da so njegovi načrti šli po vodi, čeprav je žrtvoval leta in leta za nje. Spaček je nedavno prijavil v patentnem uradu v Zagrebu neki svoj izumi, s katerim je hotel obogateti. Trudil se je s tem izumom leta in leta s strastjo, ki je lastna vsem izumiteljem. Žrtvoval je za svoje delo tudi svoje prihranke. Med tem ko je čakal na odgovor, je gradil gradove \ oblake, kakor vsi izumitelj, ki so prepričani# da bodo obogateli s svojimi izumi. Ded njimi je pa mnogo poklii-camih in malo iz voljenih. Tako je bilo tudi s Spačkom. Pred dnevi mu je odvetnik sporočil, da njegovega izuma ne morejo sprejeti, ker je bil tak izum že pred le ti prijavljen v Beogradu. Danes bom mirno in sladko zaspal... Spaček torej ni izumil nič novega. Tako se godi izumiteljem, ki »odkrijejo smodmik«, kakor pravijo hudomušnežii. Spačka je razočaranje stalo življenje. Neki Nessy je spisal po nemško pismo, v katerem jj sporoča, da njegovega izuma za avtomatično štetje kovanega denarja niso sprejeli. Mučil se je in trpel zaradi tega izuma in vse svoje upanje je zgradil na njem. Zdaj pa je vse propadlo. Pismo je zaključeno z besedami: Danes bom naposled miirno in sladko zaspal. In res je Spaček miirno in za večno zaspal. MAŠČEVALEC Kriminalni nRadi Bessie?« »Da. Danes je dobila pismo, v katerem ji njen mož sporoča, da še precei dolgo časa ne bo mogel priti sem. Toda Bessie me noče pustiti same, m zato te prosim, da ji ti ukažeš, naj gre tja. kamor jo kličeta ljubezen :n dolžnost . . .« »Toda, Ela. pomisli vendar,« je vzkliknil Jack. »Jaz hočem, da gre!« je ukazovalno odgovorila Ela. »Bessie je zelo nesrečna, da je že toliko časa ločena od svojega moža in ven dar me noče zapustiti. Toda ona mora iti k n jemo. še jutri. Ce ji ti to ukažeš, bo ubogala«. Jack je nemirno korakal po sobi in premišljeval. Naposled je odgovoril: »Rad b' izpolnil tvojo želio, Ela, toda Bessie preti prevelika nevarnost od Tereze. V VValeso pa ie jaz ne morem varovati tako, kot tukaj«. »Potem pa na' gre z njo nekaj tvojih pomagačev. Oni jo bodo vendar znali varovati pred tisto žensko!« »To že toda ta ženska je preveč prepredena in jih bo ukanila. Če bi se Ress:e kai pripetilo, bi si to vse življenje očital«. »Toda jaz zahtevam, da pošlješ Bessie v Wales!« je srdito vzklik nila Ela. »Ne morem dalje gledati, kao Bessie tukaj vene im obupava. — Ko ozdravi njen mož. pa lahko oba prideta sem. Nestrp no jo bom čakala o štela ure do njene vrnitve.« »Ti torej na vsak način hočeš, da gre ona domov?« »Da.« »Dobro — že jutri bo odpotovala v Wales«. Jack je pričakoval, da mu bo Ela še kaj rekla, toda ona je le povesila glavo in počasi odprla vrata. »Ela!« jo je tiho im nežno poklical. Pri tem njegovem klicu je vztrepetala po vsem telesu. Ze je hotela obstati, toda premagala so je — vrata za njo so se tiho zaprla, Jack je ostal zopet sam . . . NA ODPRTO MORJE Zopet je minilo nekaj dina, ki pa v skrivnostno h šo niso prinesli nobene bistvene spremembe. Bessie je bila odpotovala. Sprva se je upirala, ko pa je dobila pismo, da se je Edvardovo zdravstveno stanje poslabšalo, se je s težkim srcem odločila, da zapusti svojo prijateljico. Dan je še nekaj pomagačev je spremljalo Bessie v Wales, s stro gim nalogom, da takoj sporočijo gospodarju, čim bi opaziilj kaj sum Ijivega. Ela in Jack se nista več videla. Od takrat, ko je bila Ela pri njom, je izgledalo, kakor da bi bil Jack izgubil upanje, da bi si še kdaj pridobil svoje dekle. Nekega dne je sedel Jack v svoji sobi in se razgovarjal z Billom, ki mu je prišel sporočit, da je zakladnica skorajda že povsem prazna in da bo treba odpluti s »Terorjem« in poiskati kako potopljeno lađo. kakor rečeno . . .« roman. 103 »Da se torej odpravimo na pot?« je zamišljeno odgovoril Jack. »To moram še dobro premisliti, dragi BiH, Tiste lad.e. ki so se bile- potopile v bližine angleške obale, smo že vse preiskali, od takrat pa se ni več potopila nobena ladja«. Bill se je popraskal za ušesi. »Gospodar, ali se še spominjate ladje »Dirke of York«. ki se je potopila pred dvema letoma?« »Spominja mse. Toda to se je zgodio v Atlantskem oceanu. Kraj, kjer se je ladja potopila, imam sicer nekje dobro opisan.« je odgovoril Jack in pričel že tudi brskati v predalu po listinah. »Ta ladja je vozila, kakor rečeno, iz Amerike v Anglijo zlato v palicah menda ga je bilo za ne. kal mili ionov funtov sterlingov«, je pripomnil Bil. »Da. slišal sem že o tem«. »No. ali ne bi mogli poskusiti, gospodar? Odkar smo »Teror« temeljito popravili, nam tako dolga vožnja ne bi delala preglavic. Kakor rečeno —« »To je vse lepo, dragi Bill, toda zaenkrat ne morem odtod. Niti za trenotek ne smes pustiti svoje — sorodnice same.« »Potem me pa pustite, da grem sam s »Terorjem« tja.« »Prav nad bi ti to dovolil, dragi Bil. Toda ne vem, kaj se vse lahko zgodi m mogoče bom prav kmalu sam potreboval .Teror’.« Bril je nekaj časa premišljeval, potem pa odgovoril: »Hm. kaj pa če bi gospodično vzel: seboi na .Tenor’? Saj Imamo nekaj zelo lepo opremi enih kabin Tu pa naj ostaneta dva čuvaja. ki bosta že kako pobegnila, če bi jima grozila kaka nevarnost. Kakor rečeno —« »Tvoj predlog je zelo dober, Bil, toda nikakor se ne morem od ločiti«, je odgovoril Jack. »AH Je »Teror« pripravlejn za na pot?« »Vsak trenotek lahko odplove-mo gospodar. Kakor rečeno!« »Dobro. Pridi proti večeru še enkrat k meni. Bill. Tedaj ti bom povedal, kako sem se odločil«. Ko le BI. 11 odšel je Jack nekaj časa sam ostal v svoji sobi in premišljeval naposled pa se -e :e odločil in počasi odšel k Eli. Obzirno ii ie razložil! zakaj mora oditi na pot In zakaj je ne more pustiti same v skrivnostni hiši. Na Jackovo vneto prigovarjanje, je Ela po daljšem oklevanju končno le pristala, da od de z njim na to potovanje. Ko je zvečer BiH prišel povprašat gospodar ja. kako se je odločil, je dobil samo odgovor, naj vse pripravi za pot. ★ V skrivnostni hiši je nastalo nenavadno živahno vrvenje. Jackov! pomagači so bili zelo veseli, da bodo po dolgem času zopet odriniti na daljše potovanje in so pridno nosili na Teror živež in pogonsko sredstvo za Te-ronjeve stroje. Proti večeru je bilo že vse pripravljeno za odhod. Jim in Bill sta posebno skrbno opremila dve kabini, kjer bi za časa potovanja prebivala Ela. Na nasprotni konec Terorja, pa sta odpravila v majhno kabino — Manuelo.ki je še vedno bila Jaokova jetmea. Ko sta tako vse uredila, se je Bill podal k Jacku in mu javil, da je vse pripravljeno. Takoj se je Jack podal k EM in kmalu nato se je pojavil z njo v obokanem prostoru — Terorjevem pristanišču. Ela je zdaj s strahom vstopila v čudno ladjo, ki jo je že nekoč bila videla na Škotskem. Sledila sta ji stari Samson in njegova žena. Kot zadnji je vstopil Jack. Lina na krovu se je neslišno zaprla, krog Terorja je pričelo šumeti in p,skati, in kmalu se je pogreznil v globino. Pričelo je potovanje v A*1'" - fski ocean . . . Razne novice Pri nemirih in izgredih v Španiji v času od 16. februarja do 2. aprila je b.Lo razdejanih oziroma opustošenih 58 podit tonih lokalov, 72 javnih poslopij, 33 privatnih hiš, 36 cerkva; požganih pa 12 političnh lokalov, 45 javnih m privatnih hiš, 15 stanovanj. Popolnoma je bik) upepeljenih 56 cerkva, 106 jih je pa v notranjosti izgorelo. Pri izgredih je bilo ubitih 74 oseb, 345 pa ranjenih. VBarceloni je bil v sredo opoldne izvršen revolvorski atentat na preešnjega policijskega šefa in njegovega brata. Policijski šef se je zgrudil mrtev, njegov brat pa težko ranijem. Napadalcem se je posrečilo pobegniti.. V Nazaretu (Palestini) so Arabci priredili pred sodnijskim poslopjem burne demonstracije in naposled spopadli s policijo, ki jih je hotela razgnati. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Generalna stavka francoskih rudarjev, ki naj bi izbruhnila 1. maja, je definitivno odložena, ker so se medtem z delodafaloi pogodili za mezde in delovni čas. Astrološka napoved za 1. maj Majnik, mesec pomladanskih radosti, pričenja v dobrih znamenjih. Na nebu je paralela med Merkurjem in Jupitrom, ki pospešuje vse, kar zadeva miselnost in duševnost. Duševnim delavcem daje novih jiobud in podvigov in jiim poživlja veselje do dela. Za trgovske posle tudi prav dober dan; danes sklenjene pogodbe in zveze obe tajio korist. — Nekoliko pa kvarijo dan Platonovi vplivi ki bodo merkur-ske ljudi (v juniju in septembru rojene) zavajali v postavne zvijačnosti in nereelnosti. Treba torej danes previdnosti v občevanju s takimi lljudmi. — V politiki utegne ta dan prinesti kaj novega. — Ljubavno in rodbinsko življenje je na splošnem v dobrih aspektih._____________________ — Ste kaj nervozni, kadar vozite avto? — Niti najmanj ne. Samo tedaj sem nervozen, kadar nri trgovec z avtomobili pošlje poziv za plačilo zaostalega obroka. Dva žurnalista sedita v kavarni in tarnata. — Še nisi obedoval, dragi kolega? — Niti — kapljice nel Iz domačih gajev I'KAN TR1NKO — ZAMiENJSKl: Razpršeno cvetje Pozno, sicer pozno, vendar si dospela, dol iij grič oblekla s cvetjem prevesela Vse se živo giblje, vse radostno peva; vso naravo novi, sveži duh preveva. Samo v duSi moji mrzla smrt kraljuje, in v ledenem srcu zimska burja rjuje. List za listom z drevja suh pod zimo pada, vendar novo listje vesna da mu mlada. Tudi srce moje, zimo} pomorjeno, zopet je na pomlad živo prerojeno. Listja In pa cvetja v njem cvete množina, a na vsakem čitam: Bog in domovina! ★ Ivan Trinko — Zamejski, rojen 1. 1863. v Tarčmanu v Beneški Sloveniji. Bil je profesor bogoslovja v Vidmu. Sodeloval je pri »Ljubljanske«* zvonu« in je v Gorici izdal svoje pesmi 1. 1894. v posebni zbirki. Poz-na se mu vpliv italijanske poezije: Bujna fantazija in krepka plastika. Zanimivi so njegovi članki o beneških Slovencih. katere je objavljal vsepovsod tof s tem budil zanimanje za Beneško Slovenijo. Morska bolezen v nebotičnikih V ameriških nebotičnikih so zapazili, da se jim voda v kopalnicah ta* ko guglje, kot morje ob zmerno viharnih dnevih. Cesto se pa tudi zgodh da se ljudi z občutljivim želoilcem lotijo že v štiridestom nadstropju v kopalni banji čudni občutki, ki kažejo točno iste siptome kot morska bolezen. Znanstveno so ugotovili, da se nebotičniki v času silnih viharjev majejo do 2 cm sem in tja. To guganje je p» včasih tako silno, da se majejo lestenci po sobah in slike na stenah tor padajo tudi vaze z. omar. Potemtakem res ne moremo zavidati Amerikance/ za njihove nebotičnike, v našem nebotičniku vsaj vse lepo stoji, vsaj 80 so »ga« človek le preveč ne navleče. Posledice gladovanja Ruski učenjak in zdravnik Ivanovski je obšel pred nedavnim časom vse krajo tajinstvene Kine. Tod J vladala dolgo časa velika lakota. Umirali so tisoči in tisoči radi P0^ manjkanja hrane. Ivanovski je P.reli\. kal več takih gladovnih umetnike ter prišel do zanimivih zaključkov Vsled giadovknja prestane človc < rasti celoten telesni ustroj, prenehaj rasti lasje (slabo za bivce!)- ki. I" ^ osive ter prično izpadati. Zobje . začno krušiti ter Izpadajo. Barva postane znatno svetlejša, koža I vsem telesu se nagu banči ko P starih ljudeh, celoten telesni us pa močno oslabi. Pot v Berlin — skoz! srednjo Evropo Važne zunanjepolitične izjave dr. Hodže Proti centralizmu in proti federalizmu Na konferenci pristašev JRZ v koplju je minister za socialno politiko dejta! med drugim: Edino vprašanje, edini program ki je izven diskusije in ki ne mo-biti predmet dnevne politike, strankarskih ključev, partizanskih obračunov in pogodb, je vpra feanje narodnega in državnega edinstva, o katerem imata naša Stranka in naš program povsem prečiščene in jasne pojme. Niti kruti centralizem, niti najširši federalizem ne moreta zado-voi ilt| ootreb našega narodnega življenja, če se sistem vladanja glede upravljanja naroda ne Izvede tako, da narod čuti, da je v Rvoji narodni državi, da mu je uprava pravična in pristopna, da v njej sam sodeluje v vseh izrazih narodnega in državnega življenja. Zato smo mi proti vsakemu centralizmu, a tudi odločni sovražniki vsake take notranje ureditve, ki hoče iz enega naroda stvoriti umetno sestavino sestavljene države, ki ji primanjkujejo Snovni pogoji za njeno življenje, ki iz osnove negira naš edinstveni u&rod po jeziku in krvi. Praga, 30. aprila, g. Predsednik mimistrškega sveta dir. Ilodža je imel pred senatnim odborom za zunanjo politiko govor, v katerem je izvajal sledeče: »Češkoslovaška zunanja politika temelji na bazi kolektivne varnosti. Organizacija centralne Evrope je v interesu kolektivne varnosti, dela pa se pri vsem tem na tem, da se Mala Antanta približa državam rimskega protokola z namenom, da se ustva rl efektnejši preferencialni sistem ter se tako razširi baze za izmenjavo dobrin in prepreči diskriminacija med poedinimi državami. Gotove podunavske države žele, da ustvarijo te principe s pomočjo bilateralnih paktov. Medtem ko bi se ti pakti sklenili, bi se lahko sklenil tudi nekak trgovinski sporazum med Češkoslovaško in Avstrijo, id bi imel nekak značaj kolektivnega sistema zbližanja. Ako bi pa hoteli, da ta trgovinski spo- razum postavimo za izhodno točko za širši in splošni sistem, bo pa potrebno mnogo več pogojev. Na vsaki način pa bi v tem slučaju vodili razgovore tudi z drugimi državami, predvsem z Italijo in Nemčijo. Za Češkoslovaško je povsem naravno važno, da stopi v dobre trgovinske veze z Nem čijo, ki so bile zadnja leta zelo slabe. Dr. Hodža je nato poudaril, da je potrebno, da se tudi Bolgarija uvrsti v sistem podunavskih držav. Z ozirom na Nemčijo je Hodža rekel da »pot v Berlin vodi le skozi centralno Evropo« in da organizacija centralne Evrope ni v ničemer naperjena proti Nemčiji. »Mi smatramo za absolutno potrebno, da se ustvari čim več mogočnosti sklenitve bilateralnega sporazuma z Nemčijo, kateri ne bo v kontradikciji s splošnim sistemov varnosti«. Bombe v JaSI Dr. Ploj pri patriarhu Podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj je poselil v Sremskih Karlovcih patriarha Vama-vo in ®e z njim dolgo razgovarjal. Patriarh Vamava je dr. Ploja obdržal na obedu. Finančni odbor narodne skupščine Kakor poročajo iz Beograda, se danes popoldne sestane finančni odbor narodne skupščine. Razpravljal bo o pogodbah, ki jih je vlada sklenila z radijsko družbo d-d. v Beogradu in radijsko družbo d.d. v Zagrebu. Imenovanje v glavnem generalnem štabu Podpisane ukaz, s katerim je bnenovan za vršilca dolžnosti štaba inspekcije državne obrambe Polkovnik Avgust Marič, za vršil-Ca dolžnosti operativnega oddelka glavnega generalnega štaba polkovnik Radivo Jankovič, za pobočnika načelnika generalštaba Zrakoplovstva polkovnik Miodrag Damjanovič, za pomočnika načel-kika generalštaba prve armije Polkovnik Dragutin Pavlovič, za aefa odseka za šolstvo polkovnik Cedomil Škekič, za šefa orguniza-tornega odseka operativnega oddelka polkovnik Antun Pa rte, za ^ofa mobilizacijskega odseka pol-bovnik Djordje Dunjič, za šefa pr-^ega odseka informacijskega oddelka polkovnik Andreja Božano-Vlc. za šefa operativnega odseka generalštaba zrakoplovstva pa Polkovnik Branko Naumovič. Seia poslanskega kluba JNS Kakor poroča »Jutro« iz a’ * z* L maj ob 5. pop , '<^a seja poslanskega 1 Predsedstvo kluba je p Čin^8®, ,narodne poslance, ki u<^lež!e.Uba' ^ 86 seje zane: Nemiri v Palestini trajajo dalje Jeruzalem, 30. aprila, z. Nemiri »e še nadaljujejo. V bližini Damaska je prišlo do spopadov med Arabci in policijo. Policija je rabila orožje. Padlo je na obeh straneh več mrtvih. Situacija je še vedno zelo kritič na. Nemiri se širijo proti severu. Tudi ti nemiri so vzrok propagande, ki se je že razširila do Dama- ska. Demonstranti napadejo vsak avtomobil ter ga razbijejo. Policija mora vedno posredovati. Danes so arabski agitatorji vrgli nekoliko bomb v Jafi. Žrtev ni bilo. Razrušeno je neko- židovsko skladišče. Policija je aretirala v Se voditelje včerajšnjih neredov v Nazaretu. Važne spremembe v upravni in policijski službi Z ukazom kraljevih namestnikov so napredioig notranjega ministra imenovani: Za pomočnika drinske banovine Dušan Raštoovič, do sedaj podban vrbaske banovine, za pomočnika bana vrbaske banovine Nemanja Ljiubisavljevič, načelnik oddelka za zaščito javne varnosti v notranjem miaistrtsvu. Za pomočnika bana savske banovine Stanoje Mihaldžič, do sedaj upravnik policije v Zagrebu, upokojena pa sta pomočnik bana savske banovine dir. Stevan Hadži in načelnik upravnega oddelka moravske banovine Vladimir Hajduk-Veljkovič. Za upravnika Beograda je imenovan Milan Ačimovič, do sedaj pomočnik upravnika, za upravnika policije v Zagrebu dr. Josip Vra-govič, d)o sedaj policijski inspektor banske uprave v Zagrebu?. Za načelnika upravnega oddelka drinske banovine Mihajlo Krečko-vič, do sedaj načelnik splošnega oddelka iste banske uprave, za banskega inšpektorja dunavske banovine Miloš Rašič, do sedaj načelnik upravnega oddelka drinske banovine, za načelnika splošnega oddelka drinske banovine pa Milan Popovič, do sedaj banski svetnik iste banovine. Novi savski ban O novem savskem banu pišejo sušaške »Primorske Novine«: »Imenovanje dr. Viktorja Ružiča za bana savske banovine je bilo zelo simpatično sprejeto v vseh krogih, v katerih je dr. Ružič znam in visoko cenjen, tako po svojih sposobnostih kakor po svojih političnih pogledih. Splošno mišljenje je, da bi se v današnjih razmerah težko storilo boljšo izbiro za to odgovorno mesto«. Rotarljskl kongres V Dubrovniku se vrše zadnje priprave za veliko konferenco notari iških klubov. Deleča ti nrisne- j'0 v Dubrovnik danes. Po dosedanjih prijavah se konference udeleži nad 250 oseb. Konferenci bo predsedoval novi savski ban in dosedanji guverner jugoslovanskega distrikta Rotarijcev dr. Viktor Ružič, Id pa bo nato svoje mesto odložil radi imenovanja za bana. Svečana otvoritev kongresa bo v netek ob 11. dopoldne. — Vi ge mi ne zdite primeren za čuvaja. Rabim človeka, ki bo noč in dan ostro pazil na vsako malenkost. — Potem vam svetujem, da kar vzamete mojo ženo za čuvaja. „Glas44 stane 12 Dir Angleška „Bela knjiga44 za mornarico London, 30. aprila, n. Danes je britanska admirali teta objavila »belo knjigo« o predlogih za narodno obrambo, posebno pa predloge, ki se nanašajo na obrambo države s pomočjo mornarice. Objavljen je tudi nov kredit v znesku 10 milijonov funtov šterljn-gov, ki naj se uporabi za izpopolnitev pomorske obrambe Velike Britanije. Amerika in Litva Kovno, 30. aprila, v. Danes je prispel semkaj ameriški ambasador v Moskvi, ki bo ostal v Kov-nu dva dni. Medtem je že imel daljšo konferenco z zunanjim ministrom. Trgovinska pogajanja med Anglijo in Rusijo London, 30. aprila, n. Na poziv britanske vlade, da se čimprej prično razgovori o sklenitvi trgovinske pogodbe, je sovjetska vlada odgovorila povoljno. Sovjetski poslanik v Londonu je v tej smeri že imel nekoliko razgovorov z zunanjim ministrom Edenom in drugimi ministri. Dinamitne patrone v Madridu Madrid, 30. aprila, d. Policija je v Linaresu v nekih prostorih zemljoradniške stranke našla večjo količino dinamitu ih patron. Aretiranih je nekoliko oseb. Odbita pomilostitev v Sofiji Sofija, 30. aprila, f. Vojno ka-sacijsko sodišče je odbilo prošnjo oblastnega sodišča v Sofiji za pomilostitev1 na smrt na vešalih obsojenih polkovnikov Ko leva in Kalendarova. — Uro nazaj, sicer te mahnem, da boš videl tristo sonc! — Prisegam, da je nimam v nobenem žepu! ★ Dva Bavarca, — mlada zakon# ca, sta prišla v Pariz. Znala nista niti besedice francoskega, zato sta prišla često v zadrego. Pride# ta v kavarno, hočeta sesti k mizi. Takoj priteče natakar ter jima hoče povedati, da je že zasede« no: — Pardon, pardon----------— — Ah, poglej mo, Hans, prvi človek, ki ga srečam v tem ne» srečnem Parizu da govori vsaj nemško. Med čebelicami vztrajnega dela 'Reporter je obiskal odlikovanke v tobačni tovarni in z njimi pokramljal Ljubljana, 30. aprila. Človek hi dejal, da romantika gfoevia, vendar temu ni res tako. V naših nemirnih in nestalnih dneh je pač nemara dobila nekoliko drugačno podobo, zato pa ni nič matij zanimiva, ampak utegne biti celo lepša, ker nam je bližja. Prve slovenske industrijske delavke so bili v času, ko nam je bito beseda proletarec še skorad neznana, naše delavke v tobačni tovarni. Cigararice so bale brhka dekleta in je včasih po Ljubljani krožilo o njih polno galantnih anekdot. Mod mladimi študenti, trgovci, obrtniki, pa tudi med odličnimi meščani in visokim uradniki se je vnelo nekatero srce za lepotico, ki je s svojo spretnostjo skrbela tudi najbolj razvajenim tobakarjem za čim popolnejši vžitek. Prav zanimiva bi bila statistika, koliko ljubljanskih gospa je kdaj prej delalo v tobačni tovarni. To pa hkratu dokazuje. da v Ljubljani nimamo demokracije samo na jeziku ampak da smo res demokratični in cenimo človeka po njegovem delu, ne pa po namišljenih privilegijih in zastarelih predsodkih. Zveste lepi tradiciji so ostale delavke v tej tovarni tudi danes. To zlasti potrjuje njih vztrajnost. Saj jih je 'mnogo med njimi, si so vztrajale v delu že celih petdeset let To je doba, ki pomeni celo življenje in smo lahko ponosni, da imamo v s v olji sredi tako zveste delavne moči. Ravnateljstvo tovarne se je tega tudi zavedalo in predlagalo vrsto delavk v odlikovanje. Naš reporter jih je potem obiskal. da jim čestita k priznanju "ti malo pokramlja z tujimi. V žlic visokem letom in v zli c težkemu vzdušju, ki ga zastruplja tobakova soparica, je na teh obrazih še vedno dovolj volje in energije. Dober dan! Prijazne oči že spoznajo reporterja in beseda je takoj topla in domača. Kako je? Lj no, tako in tako. Veseli nas, ko ste nas prišli že prej obiskat in opisat naše delo. Hvala vam za čestitke. Vidimo, da imate dobro srce. Da, srce je tudi danes še nekaj vredno, čeprav bi nekateri radi vse utesnili v suhe račune. Me se ne smemo opajati s številkami. Kam pa bi prišle? Seveda, včasih je težko in marsikaj bi si želele drugače. Kdo pa si ne želi, ali ne? Saj brez želja ni življenja . . . Delavka in mati Tamle dela žena, ki je že precej v letih. Vso mladost je pustila za svojo delavno mizo in vendar je še našla časa za materinstvo in družinsko življenje. To je zdravje, ki ga tudi reporter odkritosrčno občuduje. V kratkih presledkih odmora, o praznikih ali kdo ve kdaj je spoznaja njega, pa sta se vzela. Samo malo sanj o sreči in mehkobni poeziji, pa je bilo spet treba iti na delo in delati še s podvojeno silo. V taki neprekinjeni naglici se je približal čas, ko se jie mlada družinica povečala za novega člana. In mati-delavka je morala sedaj opravljati še gospodinjske in materinske dolžnosti. Kako? Th. sa^ še sama ne ve. kako. Ljubezen dela čudeže Opoldne po delu je mlada mati odhitela kakor vihra domov. Saj mati sinko ni smel nič čutiti, da mora mati delati od zore do mraka. V nagboi mu je napravila vse, kar takle majhen zemljan potrebuje. Se ga je previta, ga nežno pobožala, privila na prsi in položila v posteljico. In ko so malemu lezle zadovoljne oči skupaj, je že mati sedela za delovno m"zo v tovarni in delala, delala. Tako je minilo nič koliko let. Sinko je že stn, ima že sam družino, mati pa je kakor začarana v delo in ne neha opravljati posla, ob katerem je zasanjala o sreči/ Da, take so naše delavke. In pri vsem tem ni nobene nejevolje. Tu. tam vzdihljaj. Seveda, pridejo skrbi, pridejo včasih križi. ki za temne in zagrene jasnino, vendar te zdrave nature vse premagajo. Gadje leto se začenja Ljubljana, 30. aprila. Ljubljanska bolnišnica ima vse bolj pogosto opravka z različnimi kačjimi piki. Sicer sonce Je nima svoje popolno moči pa je vendar f.e oživelo več te strupene golazni, tako da se redno bolj pogosto množe slučaji itrupenih pikov ier ugrizov. K sreči, la e ta na Si edini strupeni kači samo gad In modra# ter da jih naJe pode-lelako ljudstvo že precej dobro poz-ia. Vendar pa utegne biti, če ni tabo] pri rokah izvežban reševalec, tak itrupen pik smrtno nevaren. Danes so pripeljali v ljubljansko bolnišnico malega šestletnega Zavašnika, sina posestnika iz Ježice. Mali si je dal opravka zunaj ter je odnekod izvabil lepega pisanega gada ki se je sončil ter užival toploto prvega pomladanskega dne. Nesreča je hotela, da je zašumelo ter hipoma usekalo, gad' je pičil ter nato zbežali Deček je seveda takoj zajokal ter privabil domače, ki pa so po prvi pomoči prepeljali malega v bolnišnico. Stanje malega Zavašnika seveda ni nevarno ter bo kmalu zdrav. Obsojen trgovec z dekleti Subotica, 30. aprila. Pred dvema mesecema so orož niki aretirali v v laiku med Subotico in Beogradom nekega Ndko-diilja Pavloviča, ki je trgovec v Nišu in obenem nevaren trgovec z deJcleti. Dekleti sta ga izdali Pavlovič je iz Subotice odvedel dve dekleti, ki jUma je preskrbel »nočno« službo v neki gostilni v Nišu. Pavlovič je potoval v drugem razredu, dekleti pa v tretjem, da bii ne vzbudil sama pri orožnikih, ki pregledujejo potnike v vlaku. Orožnik je dekleti pobaral, kam se peljeta in zakaj. Beseda je dala besedo in dekleti sta zbrbljali in .povedali, da ju pelje Pavlovič v Niiiš, kjer bosta v nekem nočnem lokalu dobro služili. Orožniku se je zdelo vse skupaj žeto sumljivo. Prijel je Pavloviča, ki je sedel v sosednem vagonu, in ga konfrrotiral z dekletoma. Sprva je gostilničar vse taOl, potem je pa* skušal orožnika odpraviti s podkupniifo. P TTiriol mu je 400 dinarjev. « Propadla maturantka Orožnik se ni dal podkupiti* Aretiral je gostilničarja in ga izroči1! subotiškj poličfji, kjer so ga zaslišati. Izdal je tedaj tudi svojo pomočnico, neko ŠOletno Oi* zelo Boško v ič. GizeJa je ločena žena nekega gostilničarja iz Južne Srbije. Maturirala je na su bo trški gimnaziji in se kmalu nato poročila z omenjenim trgovcem. Zašla pa ju v slabo diružbo in se pogrezala čedalje bolj v blaito. Naposled je postala trgovka z belim blagomu Dobavljala te sumljivim nočnim lokalom dekelta, ki so se prodajala gostom. Največ takega »blaga« je pošiljala v Južno Srbijo. Oba obsojena Pred okrožnim sodiščem v Subotici se je vršila proti obema te dni razprava. Oba osumljenca sta zanikala krivdo. Dekletoma sta hotela preskbeti samo službo in nič drugega. Dekleti sta pa pričali drugače. Sodišče se je prepričalo, da sta kriva in sta bila tudi oba obsojena in s:cer Pavlovič na 10 mesecev ječe, Gizela pa na 5 mesecev ječe. Pustolovščina letalca Iz Pariza poročajo: Pired kratkim so oblasti zaplenile letalo znanega francoskega športnega letalca Drouilleta. Letalo, ameriški dvokrovnik, so začasno spravili v hangar na civilnem aerodromu Vil,lilacoublav. Dro ud let je bil angažiram od abesinskega cesairja kot tehnični svetovalec in je hotel odipotovati s svojlim letalom v Abesiiniijo. V soboto jie zaprosili DrouiSiet za dovoljenje^ da bi smel pregledati svoje letalo. Letalo so tedaj potegnili iz hangarja, DrouLT.iet pa se je usedle! vanj in pognal motor, češ da ga preizkusi. Naenkrat pa se je letalo dvignilo v zrak in v nekaj minutah izginilo izpred oči policistom, ki so bili Drouilleta spremili na aerodrom. Prvotno se je govorilo, da je bili ajparat zaplenjen na intervencijo italijanskega veleposlanika, medtem jie pa tudi »Petit Parisi-en«, poročal, da se je to zgodilo na zahtevoDrouilletove ločene žene kateri dolguje on že dve let' alimente. Letalo je bito ocenjeno na 120.000 frankov in j imelo Iti te dini na javno dražbo. Za pobeglim letake m je izvedla policija tiralico. Domnevajo, da namerava poleteti v AbesmSo. Včeraj je prišla iz Rima vest, da je moral Drouillet zasilno pristati na aerodromu v CentocelHo, ker mu je zmanjkalo bencina. Takoj po pristanku je Drouillet izginil, letalo pa je zaplenila italijanska obast. „Glas“ le uočeni Trobec Marija, služkinja it Ljubljane, je pa iz nepazljivosti pustila odprto pipo pri svetilnem plinu. Plin ni dolgo časa uhajal, zato tudi stanje Trobčeve, ki je sedaj v bolnišnici, ni nevarno ter bo kmalu okrevala. Selitev ho 1. majnika v Ljubljani gotovo nad 500, saj je na sodišču kar 553 odpovedi stanovanj z večino za majnik. Tudi mestna občina je odpovedala 18 strankam, ker ne morejo redno plačevati najemnine. Da jim pa to olajša, mestna občina baje namerava svojim najemnikom najemnine še zvišati. Vplivni zgled mestne ob- MALI OGLASI HRANILNE KNJIŽICE prodata ati fcnpRl najbolj« pobota moj« obla*t reno doroljene pleame. — Denar tako J. PrLlollte t nami e. RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališka rilca to. Telefon 38,10. Akviziterje z možnostjo velikega zaslužka iščemo. — Sedaj ugoden čas. Takojšnje ponudbe na upravo lista pod »Dober zaslužek«. Telefon 2059 suhe drva premog In ^arbopakete dobite pri [.Pogačnik Bohoričeva ulica jj ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvest-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah ■ diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 Textil-industrie Sammlung Goe-schen, tri knjige. Splnnerel, Weberel, Fftrberel, prodam za Din 75.—. — Naslov v upravi. 3S.& |» številka, uhlero pokličite pri naro-čevanju svojih V „Sl***** nared*** Izdajatelji Josip Pr. Knafllč. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttskanmarja Franc Jezeršek. — v«l v Ljubljani.