Let. a, Hiti, LETO VII. 4 april 1931 glasilo szdl občine logatec Pred štiridesetimi leti so bili tudi v Logatcu ustanovljeni prvi odbori OF na Vo°S mir,eva štirideset let, ko so jugoslovanski narodi rekli ne. Druga svetov-a je za nekatere evropske nar-aJ|e^einagibalaj*j^|ajaj£ leto v tej dobi je reakcij ' Svo' obr°c ob Jugos, M Pro.la Postopna k silam osi protj v|6St' So bili v mestih, p">'eStfral|i!n-P8Mu Bo"e nagibala v d 1941 je tudi jugoslovanska protestiral proti paktu. Moč-v Beogradu je >>Ho vsa na ulicah in vsklikalo pakt, fKe grob nego rob. Tudi Logačani so u.i.ca / KPJ p Sokol"iw-"" Z baklado ie Mo okoli 300 ljudfskozi Logatec do kolodvc lioluid 8 dom- ŽandaruSo povorko ustavili, a ljudje so kordon prebili, na je hjj0m in manifestirali dalje. Množici je spregovoril Rado Pehaček. »ko, So 9 mobi|izacija m nekateri, ki se niso prejeli poziva v jugoslova 'eakciose Pr°siovoi|no sami javili. Parola partije ie bila sprejeta. Vse, kar m vojne ngarno' 'e 4lo/» v°i»ko. 6. aprila 1941 leta je bila Jugoslavija napadena brez v°ina k Povedi- Reakcionarna vlada j? ukazala umik in končno zbežala Iz države p0 '2 d0rnanda njijelovala in vojakpo bili prepuščeni sami sebi, tako da Je bila Hii. *la 8« ■"'16 Prišel, P°dnflkna kapitulacija."Jugoslavijo so razkosali na pet delov in ob J« okut aprila zasedli Italijani. upacija. S teškim srcem in solznimi očmi smo opazovali tur a. 'n skriv=|Ura - V ta8u kapitulacije so se v Logatcu zbirale i bUd0rrVal!S9w'OŽJe, munii °CKK » lr0 arabjne ■ 9ofP°darit in strahovit Logačane. Največ itaiijanov-vojakov, fašistov In-.- r)ev. policistov itd. - alf je nateplo v Logatec Zasedli so vsa javna po- ipredne sile. Zbirali 1941 je bil na po-ustanovili OsVObo-rednl svobodoljubni inskem dnevu je bil se udeležili: Franc je bil predlog, da se s sedežem na Vr~ »ne Kristan za k p :a krščanske »ocia- pS Ljubljana zgc Slover, m° »»»venskega "aoo pe'h*5,la'Sanl«»m spri Les|«M k k P0kllcan na Usiai,0vffr Boris Kidrič, J( n drugi vojni material. 26. ap| vinski sestanek, na katerem oda. 27. aprila 1941 so vsi li to vest. Kmalu po tem zgodj estanek v Ljubljano. Sestanki e Rus in Edvard Kocbek. Sprel jjbiki. Za?.01"'0*''* ,n druge vodstva Ol za notranjsko ok lop, a . ??'ranisko okrožje so bili določeni Ljubljančai ;n«cek, za Sokola, Logar za zve: in c P"! S' d 9atCu _politična st Pr,,a9nejov ,t9r * njej sodelo 1 "to Je partija Kp celot 'mno ui OF v Loga "hb'io c:°k0,»mna čelu vi|^0v'rahM«IIJanskega i kot trojnik Jože Suhadolnik iz Ved kmečkih fantov in deklet. Kidrič je na sestanku za-ča povsod tam. kjer ni partijske organizacije v Lo-f vse napredne sile, ki so pripravljene sprejeti proti. Na ustanovnem sestanku Je OF sprejela program ila in podpirala of. Ta stališča SO imela velik pomen Nacionalno zavedni vAirši okolici in v farnem Lo-e zelo hitro in v pretAii večini opredelili za of. Ni tva, ki je v Logatcu zasedlo vse kotičke in posta-e In skladišča 3. maja 194 1 Je razglasil visoki komisar za slo-stS(a """i" Grazioli, da se ustanovi Ljubljanska pokrajina in priključi Italiji Pravit, it"' d*' kraliev'"e. Okupatorju seje zelo mudilo iz Ljubljanske pokrajine ■ 8r|etu i.al,'ar"*0 provinco. Slovenski narodnjaki pa so pohiteli z of in se pri >b|| "Zi,k.u V8™ k,«tni p Sestanel? •,anil 0db°.tf.e,ar Soko|s v Dolenjem Logatcu, je na seji društvenega odbora sez- pogovarjali, kako ustanoviti Of- v Logatcu. Kmalu zatem zziju v Logatcu sestanek v levim krilom sokola (v nedeljo Se Sokoli pridružijo OF. Rado Pehaček, " °đbo",Ve,ar Sokola v Dolenjem Logt I "''dak fni, akcijo v logaškem rajonu Padel je tudi izdajalec Melle, prvi Logačani šli v partizane. Po vseh vaseh v Dol. Logatcu so bili ustanovljeni štirje terenski odbori, v Gor. i ogatcu pa dva. v poročilu Notranjske-Logatec je zapisano: 75 % ljudi Je dalo /brati. Oddali smo verjc. smučke In še je prebivalstvo L0' zali rok vohuni in vi o F pa je bila prisoti prišel vprašat vods sečne prispevke za OF. Vse kar smo rabili je bilo možno ležka mitraljeza, puškomitraljez, pet pušk, municijo, revol- ,SA — v okrožju. Po tem sestanku so Rado Pehaček in drugi voditelji •e 8|,|e s°kolstva obhodili še druga društva v okrožju ter pridobivali članstvo lajaii rt*6' ,olmačili cilje of ter vabili k sodelovanju. Aktivisti of so se vneto ae|u, zbirali denar. ie n "aPrti| p"u' zb'rali denar, hrano, oblačila, orožje in strelivo. Najtežje nalogo si ,j?Vabil laehaček; osebno je obiskal predstavnike SLS in njene pripadnike in jih 1a s° 0sS°delovanie v OF. Izgovarjali so se, da še ni čas za fronto. 29. maja il 'e bil n°vali v Ljubljani Slovensko legijo, organizacijo proti OF. Sredi junija I V o Pri Zltku prvi sestanek OF, ki so se ga udeležili Rado Pehaček, Stane 8**ts. t Vu'ar' Andrei Banik, Janez Mihevc. Ivan Suhadolnik in Edi Vidmar. Na to drugega prepotrebneg ega rajona vneto delaloaj nke, spretno so predli i povsod. Že leta 1941 je I 'o OF v Logatec, ali naj pc naj offAne, če je Ujljv interesu OF. NaBbziv OF so prebivalci ob določeni uri za l>a z množičnim nastopom na ulicah manifesti« OF Je rasla t dneva v dan. postajala je oblaa sprotrolt Ja večel število vojaštva in se pripral »ojskl (načrt Primavera) lo, da je že pomladi 1942 dala vod j krbi in jih poleti napadel v Cestah | ki teror. Okupator je interniral, muč je bila na to pripravljena in po vsak tnejša. Proti OF so se združili vsi re a"ku je bil ustanovljen rajonski odbor OF Logatec. Posamezniki so bili ********************************************************************\ OB PRAZNIKU DELA ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE OB ***** materiala To dokazuje, kako . Pri tem pa niso križem dr-Jin vanje lovili lahkoverneže. itni župan občine Hotedršica pstavko na mesto župana, ali |tili ulice in javne lokale, nato jivojo privrženost OF. [skrbela za svojo vojsko. Na-I na ofenzivo proti partizanski Izanov. ki je Italijanom povzro-logatcu. To je bilo povračilo za tcelo streljal talce v Libojni pri J takem zverinstvu je bila moč-fionarni krogi, na čelu s klerom. Belo gardo, četnike, domobrance, policijo, ter Crno roko. OF je ostala ki so ga hoteli za vsako ceno pokoriti. Gragjla je ljudsko oblast in o štiriletnem boju je svoje delo kronala s^Holno zmago nad fašiz-čimi izdajalci. "V Anton ŠPAREMBLEK ****************************************************** SO LOGATEC, DPO LOGATEC IN UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC **** **** *********************************************************************************************************************** kovice ozabno Ječanje M°|ca Saje je bila učenka naše r0|e. sedai )e dijakinja gimnazije v Mubliani. Ker smo se želeli pogovarja s človekom, ki je srečal Tita, 181,10 Poprosili Mojco za razgovor. 1 Kako je prišlo do tega, da si ! 'a obrana v delegacijo pionirjev, ki I nalh' obiskali T ita za 83 rojstni dan? " T>sto leto je bila v Sloveniji med P*tlmi Solarni izbrana tudi naša in "^n°i ter učitelji so izbrali mene, a*ai. ne vem. v Kdaj ste krenili na pot in kjer .s!jste Potovali, preden ste dospeli v Pograd? . ~ Na pot smo odšli 18. maja Na-|p,ei smo se zbrali na Zvezi prijatelj Gladine v Ljubljani, Bilo nas je n Pionirjev iz Slovenije. Pot smo adaljevali v Zagreb, kamor so prišli ^'Pionirji iz ostalih republik in po-F*WV V Zagrebu smo bili nekaj dni, 7 68 Pa smo obiskovali Hrvatsko a9ori urjisKovau Hrvatsko rarj J6.23- maia smo odšli v Beog-|n»L_ . pot)° smo si ogledali vrsto """sitosti. Pred ak° si se počutila na večer Parado? - rv. " 'azbij/jp sem P°lna pričakovanja, tisto o^h 'n sretna' da bom lanko 8a Tita k Videla našea-a drage Tisti Ve- Sem si že dol9° zel' la-sPati inCer dol9o nisem mogla za- "asieri. Sem v mislih že doživljala ani' večer. *°9ovor s str'cem azrecj „. s )e hodil moj stric v šesti ,0sn P'srn0 ovne šole Na šolo je pri-iQrai ;~i v katerem je pisalo, da »ionij0 'Zbratl Pridnega, marljivega Piskih kl bo ob dnevu mladosti |?b7 ^variša Tita. »se te i So strica, saj je menda imel »ok||C astn°sti. Drugi dan so v šolo i rek|| n|e9°vo mamo Učitelji so tec |e Milan zelo priden uče- 0b| 'an' ,ako je ime stricu, tiu je 'e dobil v šoli, mama pa le. lQrn°raia kupiti pulover in čev-'eiikr, 'f Precej stalo, saj niso imeli I uo,6' 'e dan, ko so pionirji odšli t v,,-.' Odrinil, so---------- . v'ak NarieV0 'ih pel)a''1 na'pr^j do V LiuK. 80 se ustavili v studiu že zgodaj zjutraj Pet Liubi OrJšI isii'f'13 Naslednje jutro so No. al,e Vozi« so se ves dan uĆ s° Drl° Ual,Se Postanke. Drugo i d°Pokin0tih na vlakuŠele tretji " 9rajSik ne so Prispeli v Beograd. P'onirji so jih lepo spre- 4 Kako je bilo na večer 25 maja? - Veličastno Zbrali smo se pri stadionu in med petjem pričakali našega maršala, še prej pa številne delegacije iz drugih držav. Potem smo odšli na stadion in si skupaj s 1 itom ogledali spored. Stadion je bil razsvetljen, poln mladih ljudi, ki so z vso ljubeznijo do Tita in do domovine pisali napis TITO Med programom sem z očmi večkrat poiskala našega Tita Čeprav je bil program nepozaben, je Tito pritegnil vso mojo pozornost 5 Kakšni občutki so te navdajali, ko si zagledala Tita? Ko je prišel, sem od razburjenja povsem pozabila z zapreti usta. saj je nazadnje le prišel trenutek, ki sem ga od takrat ko sem zvedela, da grem v Beograd, najtežje čakala Čeprav se morda takrat še nisem v tolikšni meri zavedala, kaj Tito pomeni nam in vsemu svetu, sem čutila, da pred menoj stoji največji človek. Kljub veličini pa se mi je zdel preprost in dostopen s svojim prijaznim nasmehom. 6 Kaj se ti je na poti v Beograd najbolj vtisnilo v spomin? - Srečanje s Titom na stadionu Janja Slabe, 8. a Andreja Baje. 8. a Osnovna šola fcdvarda Kardelja. Logatec jeli Odšli so v neko dvorano Zagledali so belo pogrnjene mize Na njih so stale steklenice soka. v skodelicah pa so bili bonboni napolitanke m čokolada. Ko so se posedli, so najprej dobili toplo kosilo Sledila je proslava Po končani proslavi pa se je tovariš I ito usedel med pionirje in se z njimi pogovarjal Vprašal jih je, kako jim gre v šoli Rekel jim je, da se morajo pridno učiti. Po pogovoru so pionirje odpeljali v skupščino Razkazali so jim prostore ter tudi tam pripravili kratko proslavo. Tudi slikali so se, s Titom seveda Prenočili so pri beograjskih pionirjih Noč so preživeli pri neznanih, vendar dobrih ljudeh Naslednji dan so se spet vsi zbrali Vstopili so na vlak. Odhajali so domov »To je bil najlepši doživljaj moje mladosti in nikoli ga ne bom pozabil!« pravi moj stric. Kune Sonja. 5 b Vtisi Noči se V avtomobilu se sliši lahen ročk Peljemo se skozi Beograd. V mestu je vse živo Reklamni napisi na velikih trgovinah utripljejo, mladi se odpravljajo v diseo. nekateri na ogled košarkaške tekme, drugi samo na sprehod. Starejši gredo morda v gledališče, opero k znancem, da se pozabavajo Življenje hiti dalje, kakor da se ni zgodilo nič strašnega Toda nekje v srcih se skriva misel na nekoga, ki je oče naše domovine in nas vseh Zapeljali smo na cesto, ki vodi na Dedinje Vozimo po široki cesti, osvetljeni z lučmi, kakor Rimska cesta sredi jasne noči. Voznik ustavi. Izstopimo Poslovimo se in on odpelje. V roke vzamemo prtljago in odi-demo po asfaltni potki proti poslednjemu počivališču našega dragega lita. Prišli smo do male garderobe, kjer smo oddali vso prtljago Grobu se bližamo po stopnišču skozi lepo urejen vrt Lahen vetrič je zapihljal. zašumelo je listje, v daljavi se sliši ropot avtomobilov Stopamo po tdeči preprogi v veliko sobo polno cvetja Ob robu marmornate plošče stojita dva stražarja, po prostoru se čuti vonj po cvetju Sami smo, če odštejemo stražarja in nekoga v črnem, ki je venomer hodil v ozadju Zagledam se v marmornat blok, misli mi odpotujejo nekam v preteklost, v oči mi stopijo solze Ozrem se Vsi imajo solzne oči, vsi so zagledani nekam v daljavo, nekam v preteklost, vsi se nekoga spominjajo Odhajamo V garderobi vzamemo prtljago. Steklena vrata zapro za nami Razen stražarjev v hišo cvetja danes ne bo stopil nihče več Matjaž Logar OŠ E Kardelja - , 'Culi AWcL, nrJLA nrTbcO ~ . '----"o r n"-—^i • 5. JSk OBVESTILO »Društvo upokojencev obvešča svoje člane, da so odslej uradne ure ob sredah in petkih v popoldanskem času in sicer od 15. do 17. ure v pisarni DU, Stara cesta 3. Predsednik: Anton Nagode Obisk predsednika CK ZKS tov. Franceta Popita na programski konferenci ZKS Logatec 6. aprila je bila programsko-volilna konferenca občinske organizacije ZK Logatec. Poleg delegatov in predstavnikov družbenopolitične skupnosti Logatec, se je konference udeležil tudi predsednik CK ZKS tov France Popit in člani delovne skupine CK ZKS, ki so v mesecu februarju in marcu obiskali OOZK motel LOM, KLI, KZ. Zdravstveni dom in KS Naklo. Delovne skupine imajo namreč v svojem programu nalogo, da v času med dvema kongresoma ZKS obiščejo nekatere OOZK v vseh občinah. Namen teh obiskov je, da se skupina seznani s problemi v OOZK, jim skuša pomagati, svetovati in da sodeluje pri sestavi predlogov in konkretnih zadolžitev članov ZK pri nadaljnjem delu. Na konferenci smo ocenjevali, kako smo bili učinkoviti pri uresničevanju programskih usmeritev v preteklem obdobju. Predvsem glede družbenega odločanja in učinkovitosti političnega sistema socialističnega samoupravljanja, nadalje pri utrjevanju občine kot družbenopolitične skupnosti in ne nazadnje prizadevanje ZK za večjo učinkovitost družbenega dela, predvsem gospodarjenja in reševanja življenjskih vprašanj naših delavcev in občanov. Ocenili smo, da bo potrebna še večja aktivnost članov ZK v samoupravnih organih, delegacijah in v družbenopolitičnih organizacijah. Glede seznanjanja o delu in sprejetih stališčih občinske konference v os novnih organizacijah je dosežen določen napredek. Saj o gradivu za vsako sejo OKZK razpravljajo vse OOZK in posredujejo svoja stališča. Prav tako je glede povratnih informacij, saj so o stališčih, sprejetih na OKZK seznanjene vse OOZK in s tem postanejo ta stališča zavezujoča za vse komuniste. Vsak član ZK pa bi moral imeti svojo zadolžitev oz. nalogo tudi v okviru ak cijskega programa svoje OOZK. Ocenili smo tudi, da smo komunisti še vse premalo aktivni v krajih, kjer stanujemo. Pri oceni gospodarjenja in doseženih uspehih pri uresničevanju stabilizacijske politike je sicer razveseljivo dejstvo, da so vse DO lani dobro gospodarile ter se poravnale in spoštovale družbeno usmeritev določeno z dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1980. V občini Logatec ni nobena DO poslovala z izgubo, vendar se s tem ne smemo pretirano zadovoljiti, zlasti ko vemo, da to ni le rezultat boljšega dela, ampak še drugi vplivi, kot npr. ko-njuktura na tržišču ter drugi izjemni dohodki. Zlasti je zaskrbljujoča sedanja situacija, ko vemo, da je fizični obseg proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin in repromateriala v upadanju. Če se bo to nadaljevalo, se bo odražalo v slabših rezultatih. Vsekakor bo dolžnost komunistov, da se bomo morali bolj odločno in učinkovito spoprijeti s stihijo cen, s padanjem življenjske ravni naših delavcev in se zavzemati za učinkovitejše reševanje socialne problematike. Bolj učinkovito, kot doslej, se bo treba lotiti problema izkoriščanja vseh razpoložljivih kapacitet, t.j. surovine, repromateriala, strojev, delovnega časa, ter zmanjševanja vseh oblik režije. Tako smo napisali tudi v planskih dokumentih, če pa hočemo to uresničiti, bo potrebna široka akcija in pripravljenost vseh delovnih ljudi, zlasti pa tistih, ki so za to najbolj odgovorni. Tudi na področju ekonomskih odnosov, zlasti v pogledu dohodkovnega povezovanja, niso še doseženi vidni premiki. Z večjo odločnostjo bi morali vztrajati« ugotavljanje in delitev skupnega prihodka in to od proizvajalca surovin do proizvajalca končnih izdelkov, oz. do trgovine, ki ta proizvod proda Posebno odgovornost imajo člani ZK glede nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu s ciljem, da se zagotovi intenzivnejše vključevanje združenega kmeta v skupna prizadevanja za stalno rast kmetijske proizvodnje in s tem tudi boljšo preskrbo s hrano, kar je ena ■zmed najpomembnejših nalog v tem času. Glede stanovanjske problematike so menili, da je za zagotovitev nad3' dinamike stanovanjske gradnje nujno treba imeti urejene prostorske i" banistične načrte in intenzivneje urejevati zemljišča. Temu vprašanju so ' ni OK ZK na eni prejšnji konferenci namenili precejšno pozornost in sp™ določena stališča. Delovna skupina CK ZKS pa je ugotovila nekatere značilnosti in si<\ Občinska organizacija ZK deluje uspešno in idejno politično dovolj"* sobljeno, vendar še vedno v preozkem krogu. Število članov ZK je kij* katerim premikom v zadnjem obdobju še vedno nizko Skupaj z vsemi'' v OOZK, ki jih je obiskala delovna skupina, pa so bila sprejeta sledeh lišća: V KLI se morajo komunisti še aktivneje vključevati v oblike aktiv^ sindikalnih organizacij in ZSMS za učinkovito razvijanje in uresničevanj* legatskih poti. Iskati in uveljavljati morajo načine akcijskega odgovarja11! akcije komunistov v vseh tistih samoupravnih in družbenih okoljih, s ka" poslovno sodelujejo ali uresničujejo družbene interese. V okviru venijales ter poslovnega združenja morajo s svojimi pobudami odpiraj spektivo za hitrejše reševanje skupnih tekočih in,dolgoročnih samoup'8, interesov. Sekretarji OOZK morajo pripraviti celovitejše delovno gra01, vseh odprtih vprašanjih proizvodno-organizacijske narave in_razvitos" moupravnih odnosov. V motelu Lom morajo člani ZK v delavskem svetu podati temu arg1"11' tirane usmeritve za sprejem programa izboljšave načina notranjega f, vanja, sistema vodenja potrebnih evidenc o doseženih delovnih rez* Posebna delovna skupina naj opravi praktične preiskušnje sedanje o* zacije, dela in evidenc ter primernosti poslovnika. Izvršni odbor osnovi6 dikalne organizacije naj skupaj z OOZK izvede zbore delavcev, ki bi navali utrjevanje delovne discipline. V' V Zdravstvenem domu morajo komunisti na temelju dosedanjih sp°1' o ključnih zoriščih neenotnosti v TOZD ter celovite presoje vsebine ^ vitev družbenega pravobranilca samoupravljanja podpirati organi2'' in trajnejšo aktivnost izvršnega odbora in celotne sindikalne organi* zato, da bodo pregledali vse samoupravne akte in jih uskladili z ustavni!* konskimi opredelitvami. V sodelovanju z drugimi TOZD v NotralM zdravstvenem domu je potrebno urediti družbenoekonomske odnose.;, glede svobodne menjave dela med TOZD in DSSS zagotoviti pogoje28 moteno uveljavljanje funkcij DSSS. ,. V KZ so se člani OOZK strinjali, da mora razvojni koncept KZ temelj'"! venstveno na kmetijski proizvodnji. Treba je dati pobudo za čvrstejšoP( zavo in vključitev KZ v enega od večjih agroindustrijskih sistemov. P'^I sodi v uresničevanje razvojnega koncepta razčiščevanje perspektive metijskih dejavnosti, predvsem opustitev žagarske dejavnosti. Komuni5, in komunisti KLI se morajo preko samoupravnih oblik in načinov aktiv1"', zadevati, da se oba kolektiva samoupravno sporazumeta in razčistita P0 pek opustitve te žagarske dejavnosti pri KZ. V KS Naklo je ugotovitev, da je pomanjkljivo akcijsko dogovarjaj munistov v tej KS in preslaba je odzivnost na predloge in pripombe ob^ s čimer se slabša politično razpoloženje. Nujna je boljša organiz'rj OOZK in sicer, da bi se iz doslej enovite OOZK organizirali v dve OOZK retariat mora pripraviti imenski pregled aktivnosti vseh članov ZK 1 organih samoupravljanja, delegatskih telesih ter v drugih družbeno po''' organizacijah in društvih. Sekretariat mora pripraviti tudi osnove skiP( akcijskega programa OOZK. Posebna delovna skupina pa mora PripI študijski del programa dela OOZK, ki bo sestavni del idejnopolitičnefl posabljanja komunistov V ta del bo vključen študij Edvarda Kardelja" razvoja socialističnega samoupravljanja«. | Delegati iz teh OOZK so na OK že poročali ali se ta stališča, ki ^ sprejeta na teh skupnih sestankih, že uresničujejo. Iz razprav je bilo ufljl da so povsod zelo resno pristopili k reševanju teh postavljenih nalogi ( bo tudi v bodoče spremljala, da se bodo vsa stališča dosledno tudi v realizirala. , Tov. France Popit je med drugim omenil, da smo majhna občina l>» je še bolj potrebno dobro organizirati vse komuniste za dosego skup' Ijev, za boljše delovanje v KS, za večje kreativno in ustvarjalno delo problematike lesne surovine je opozoril na nevarnost zapiranja trga j občinske in regionalne meje, zlasti ker je preveč delovnih organizacij ukvarjajo z predelavo lesa. Analizirati je treba, zakaj kmetje ne pr«' lesa v KLI v pretežni količini. Glede kmetijske politike je opozoril, da )e preanalizirati delovanje zemljiške skupnosti Z davčno politiko je trerT, mejiti položaj pravega kmeta in tistega, ki je zaposlen v delovni orga"', poleg tega pa se ukvarja še z kmetijstvom. Zemlje ne more imeti tMJ ne obdeluje, je dejal tov. Popit. V zvezi z zaposlovanjem je dejal, da b" izvažati čimveč vloženega zahtevnega dela. Poprijeti pa bo treba tudi $ inje' jari' atef ®\ alif pra' adi*' g< pos zui«' liZ"1 lim" hot ? če 00 kriza NuJn° bo treba spremeniti predpise o poslovanju, če 0r zmanjšati administracijo. Delegati v delegacijah, družbenopolitičnih Vratnn'Zac'Jah in raznih drugih sarpoupravnih organih morajo posredovati po |8v J* '"'ormacije, oz dati poročila, kako so uspeli s predlogi pri svojih de-rne i! ' So J'n izvolili za delegate. Komunisti ne smemo biti gluhi za proble- 0'ud|. je na koncu dejal tov. France Popit. 9arii Zak'iucku so delegati sprejeli še programske usmeritve občinske or-zacije ZKS Logatec za naslednje enoletno obdobje Temeljna usmeritev HonPOVezana s Pr'Pravami na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, 9. r°6ja S ZKS 'n 12' kon9res ZKj Zlasti pa bo usmerjena na naslednja pod- meVr|tUer^sn'ćevanje gospodarske stabilizacije in srednjeročnih razvojnih us- 3 ^ krepitvi in utrjevanju političnega sistema. njjh nadalinio idejno, akcijsko in kadrovsko krepitev zveze komunistov in 4 ^Vln organov te razvoju in utrjevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozašči- 'a no!16 dosedani' predsednici OKZKS potekel enoletni mandat, so delegati in ž6|Veaa Predsednika izvolili tov. Janeza Slabeta, ki mu iskreno čestitamo lrT1°. da bi imel pri vodenju OK ZKS Logatec veliko uspehov Tatjana Štirn nj'j jirK :K,i v' -IP! ^°ve cene za ^munalne Javnosti OrJ ja 1ek|a r arj'a do marca letos je cen a?Drava okrog predloga novih so: 0s. k°munalne dejavnosti, kot ranie i a z v°do, kanalizacija, zbi- V^n °dvoz smet,, bju so bn'8"1 srednjeročnem obdo-Pehjgi ' doseženi pomembni us-^OrJerr, 6 oskrDe z vodo, pri gradnji čenja *!9a sistema zbiranja in čiš-Važanju ter pri zbiran)u in odpri vsakrt"161'' Posamicni spodrsljaji 2r»ar»jft yi[ deiavnosti ne morejo Sezk0v pVredn°sti uveljavljanih do-irzau r' tem velja pribiti, da de-ln ustrreditev navedenih dejavnos nar Vorj itd.i znin naprav (zajetja, vodo- kanali; ZnaJal iz realnih cen za uslu- "i i. '"zacija, čistilna naprava P ,ernver ,aPske h u9°dn'h Posojil Ljub vQrJne c,banke in dotacij Območne Sprito Pnos,i Ljubljanica-Sava. n bančrijh2a0Strenih 90SP0darskih lo lih) za phdobivD°90'eV' k' onem09oca- Pos V^6 u9odnih (dolgoroč- ekono ' se'e bil° treba odloc't' naprej. °mske cene, če naj se še °0sti naPolniuieJo planirane obvez- b°dročju komunalnih de- javnosti. Skratka, porabo komunalnih dobrin in opremljanje s komunalnimi napravami mora plačati sedanji in bodoči porabnik skladno s količino porabljenih dobrin in z op-lemljenostjo okolja. Ob vsem bo logaški občan še vedno plačeval za komunalne dobrine nižjo ceno kot sosed na Vrhniki, v Postojni ali oni v Sežani. S sklepom izvršnega sveta skupščine občine Logatec veljajo torej od I aprila nove cene komunalnim dobrinam, ki bodo evidentirane pri ustanavljajoči se občinski skupnosti za cene, in sicer: voda- za gospodinjstva 6,50 din za m' porabljene vode, - za poslovne dejavnosti 12,00 din za m' porabljene vode; kanalščina 2,50 din za m' porabljene vode: prispevek za gradnjo čistilne naprave in kanalov za čistilno napravo 1,80 din za m1 porabljene vode, - za kanale 3,80 din za m'porabljene vode. Zbiranje in odvoz smeti Pri zbiranju in odvozu smeti se je v doslejšnji praksi pokazala dostava vreč kot najbolj moteča okolnost. Tu je bilo več nerodnosti take in drugačne naprave. Da bi se izognili sitnostim, je bil sprejet sklep, da se vrednost vreče izloči iz cene za zbiranje in odvoz smeti; vreče pa bodo v prodaji in si jih bodo lahko uporabniki kupili po volji na raznih prodajnih mestih: v skladišču Gradnika, pri inkasantu ali pri odvozniku smeti Obstaja tudi možnost, da bo moč kupiti vreče pri vratarju delovnih organizacij (KLI, Valkarton) Treba je tedaj razumeti, da nova »smetarina« ne vključuje cene za plastično vrečo. Tako bodo nove cene za odvoz smeti: - za gospodinjstva 13,20 din na osebo mesečno, - za poslovne dejavnosti (manjše delovne organizacije, zasebna obrt, hišni sveti itd.) 0,90 din od m' koristne poslovne površine, Obvestilo o vrečah za smeti Gradnik Logatec obvešča občane o spremembi pri načinu oskrbovanja s plastičnimi vrečami za zbiranje in odvoz smeti. Od 1 maja 1981 dalje ne bo vreča vključena v ceno za odvoz smeti, zato tudi ne bo Gradnik razdeljeval vreč po ustaljeni navadi, ampak bodo uporabniki kupovali vreče po potrebi in volji. Vreče bo moč kupiti v skladišču Gradnika, pri inkasantu ali pri odvozniku smeti. Obstaja pa tudi možnost nakupa vreč pri vratarjih delovnih organizacij. Uporabljive bodo - večje delovne organizacije bodo glede odvoza smeti sklenile ustrezne pogodbe z Gradnikom Jasno je, da vsakršne in z zato tudi tovrstne podražitve niso popularne Vendar brez vode ne moremo, brez urejenega kanalizacijskega odplakovanja in čiščenja odplak tudi ne moremo, brez čistega in urejenega okolja prav tako ne Vse to sodi v to našo komunalno porabo in je s svojo elementarnostjo tako nujna, kot krov, obleka ali hrana. Ne prvi ne drugi ne tretji stvari se ne moremo odreči, vsaj ne v civiliziranem mestno urejevalnem naselju Prispevek za vse navedene komunalne dobrine je treba sprejeti kot zavestno življenjski strošek, ne pa kot nasilno breme, ki bi se nam nalagalo samo sebi v namen. lahko tudi vreče, kupljene drugod, vendar tem vrečam iz drugačne prodaje bo cena višja za prometni davek. Lahko pa bodo občani zbirali smeti tudi v drugačne vreče, denimo, vreče od umetnih gnojil, cementne vreče; seveda morajo biti te vreče cele, najmanj pa tako močne kakor te običajne vreče za smeti. Obveznost zbiranja in oddajanja smeti ostaja še naprej. Gradnik Logatec DELOVNE LJUDI IN OBČANE VABIMO NA PRVOMAJSKO SREČANJE V KALISAH 1. MAJA OB 10.00 URI DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA BODO ZA SVOJE ČLANE ORGANIZIRALE POHODE. ZA PREHRANO BO PRESKRBLJENO. DPO LOGATEC ieeeeeee»Meeei AKTIVNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV V DO KLI LOGATEC V PRIPRAVAH NA III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV Usmeritve za pripravo na III. kongres samoupravljalcev smo dobili v prilogi časopisa Komunist in Delavska enotnost oktobra lani. V naši delovni organizaciji smo se posvetili družbenoekonomskemu položaju s poudarkom na investicijskih vlaganjih in delovanju delegatskega sistema. Ta vprašanja smo kot skupno problematiko opredelili na problemski konferenci OO ZKS, ki ji je prisostvovala tudi delovna skupina CK ZKS. Iz analiz gospodarjenja je razvidno, da smo v preteklih letih posvečali premalo pozornosti dolgoročni poslovni politiki, kar se odraža v tem, da so nas druge sorodne delovne organizacije v razvoju prehitele in dosegajo boljše poslovne rezultate. Ocenjevanje delovanja delegatskega sistema je potekalo tudi preko sindikalne organizacije in samoupravnih organov ob obravnavanju ustavnih sprememb in priprav na problemsko konferenco SZDL, ocene razvoja občine in komunalnega sistema. Ocene delovanja delegatskega sistema so pokazale, da smo se organizirali tako, kot nam narekujejo ustava, zakon o združenem delu in samoupravni akti, v resnici Obisk ob dnevu žena Predstavniki organizacije Rdečega križa Logatec smo obiskali naše občanke v domu ostarelih na Vrhniki ter najstarejšo občanko v KS Naklo. Srečanje v domu je bilo veselo, saj so obisk,malo klepeta in stisk roke zelo pomembni za človeka Naše oskrbovanke so bile živahne, zanimale so se za novice in prijeten klepet bi šel v nedogled, vendar čas nam tega ni dopuščal Ob odhodu smo si stiskali roke, povabila so kar deževala: Kmalu spet pridite. Najstarejša občanka v KS Naklo, Mama Žitkova z Mandrg, šteje jih 93 let, nas je pričakala s kleklanjem v prijetnem, toplem domu Vesela je bila, vendar je s solzami v očeh de- pa svoje delovanje v praksi ne prilagajamo temu organiziranju. Gre za nefunkcioniranje konference delegacij, povezavekdelegacij s samoupravnimi organi ipd. Če ocenjujemo delo samoupravne delavske kontrole, vidimo, da si le s težavo pridobiva vlogo, ki ji jo daje zakon in samoupravni akti. V preteklem obdobju smo imeli dokaj razgibano dejavnost na področju samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Ob pregledu rezultatov referendumov za sprejem določenih samoupravnih sporazumov in sprememb pa vidimo, da z rezultati ne moremo biti zadovoljni. Vzrok, da delavci niso pripravljeni glasovati »za« je tudi ta, da smo vse prevečkrat pripravljeni akte spreminjati, ne pa že sprejete uresničevati. Vse premalo dajemo poudarka na uveljavljanju osebne in kolektivne odgovornosti. Vsevprek znamo govoriti, kdo za kaj odgovarja, temu primerno se oblikuje tudi OD, ko pa pride do neuresničevanja zadanih nalog, pa ni nihče več odgovoren. Na področju informiranja poteka akcija za izdajanje internega glasila »OKNO«, ki naj bi pomenil boljše in ažurnejše informiranje delavcev. Iz vseh teh in drugih področij so osnovne organizacije ZK v TOZD in DSSS izoblikovale zaključke in pobude, ki so jih predlagale delavskim svetom v razpravo in sprejem. Delavski sveti so v razpravah določena področja še dopolnjevala, s sklepi pa zadolžili strokovne službe, da v čimkrajšem času razrešijo probleme. Naloga ZK in drugih DPO je, da redno spremljajo uresničevanje sprejetih sklepov ter opozarjajo na odstopanja od dogovorjenih nalog Ivanka Korenč jala: Če boste imeli čas, pridite še na obisk. Tudi požrtvovalno Marcovo mamo iz KS Tabor, ki je pomagala pri vzgoji svojih rejencev in rejenk, smo hoteli obiskati, vendar je mama odšla na obisk k svojim. Domači so povedali, da je skromna, pridna, vesela, pomaga pa vsakemu in ob vsakem času. Krajevna organizacija Rdečega križa Naklo je skupaj z mladimi člani RK obiskala vse žene nad 75 let s skromnim darilcem in stiskom roke - Vse najlepše za vaš praznik! Tako so šli naši obiski h koncu, vsak pri sebi pa je čutil, kako prijetne in iskrene ter nadvse hvaležne so bile naše obiskovane občanke. Rdeči križ Logatec Nove knjige v logaški knjižnici Leposlovje: Andrej Hleng; Možje na meji Miha Remec: Prepoznavanje Peter Šegedin: Otroci božji Aleksandar Tišma: Uporaba človeka Sodobni jugoslovanski esej Sandra Paretti: Maria Canossa Peter Upton. Večer pred dvajsetim aprilom T. Mornson: Salomonova pesem S. Herron: Ptič v lanskem gnezdu Janez Vipotnik: Edvard Kardelj v besedi in sliki Umetnost: Sergej Gippius: Gimnastika čutil Viola Spolin: Improvizacijske vaje Vladan Švacon: Temelji dramaturgije Knjige za otroke: latjana Pregl: Letni časi Gregor Strniša: Potovanje z bršljan0' Cvetko Zagorski: Povest o dveh s"" predvsem pa o p psu Anton Polenec: Po sledeh razvoja- ' vek S' Polona Kovač: Urške so brez napa* 2 Hingaraja 3 tlfie Uonnellv: Zbogom, dedek ^ Hichmal Crompton: Vrnitev Brown""' najmlajšega Astrid Lindgren Detektivski rrrf Hlomkvist Jozet lallo: Zelena premicriica /ei" M l* Al Športna značka V letošnjem letu je OZTKO - Logatec v svoj program dela uvedla tudi program tekmovanja za športno značko Obe osnovni šoli in vzgojnovarstveni zavod so že začeli z rednimi in načrtnimi pripravami. V redno vadbo je vključenih 250 otrok, ki zavzeto vadijo, da bi že v prvem letu osvojili čim več nalog in tako naslednje leto s prizadevnim delom osvojili značko in diplomo. Pri izvajanju programa za športno značko pomagajo smučarski klub in planinsko društvo. Program za športno značko vsebuje vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, razvedrilne, športno-tekmo-valne in obrambne naloge. Namen športne značke je pridobiti čim več otrok, mladine in odraslih za redno in sistematično telesno vadbo od 5. leta dalje. Bosiljka Malnar iti' 'it POJASNILO k bodici PREŠERNOV DAN V K TAH TAKO IN DRUGA" ^ V razgovoru mi je dala tov. n" „ Bizjak, gostilničarka iz Rovt, na tero je bila uperjena moja pu^', - užaljenost v marčnih Logaških cah, vedeti, da je želela moj °' iz sobe za goste po namigu izmed članov zaključene drl Potemtakem je ravnala tova" po gostinskih pravilih in sem se ^ til o splošni prijateljski naklonje" pevske druščine iz Logatca in ". ž dršice Če je tako, se •""afl 11 Rezki za prizadejano škodo i"1' (j, ljenje časti opravičujem. Tisto uro. dico pa, trdno stoječ za Preše'"' ^ riO\ mi verzi, naslavljam na tistege neljubi dogodek pomagal sPrlL ( Andrej Z« p,ai F bor ************************************************************ AL) OBVESTILO Občinski odbor ZZB NOV Logatec obvešča občane, da imamo več prostih mest za oddih in rekreacijo v Banjolai) pri Puli. Možnost uporabe od 15. marca 1931 do 5. januarja 1932. V predsezoni in po sezoni so ogrevane sobe, topa' bazen (pokrit), kegljišče, balinišče in lepi sprehodi P° okolici. Prevoz je organiziran z avtobusom vsakih deset dni iz Ljubljane preko Logatca v Banjole. Občani, premislite o naši ponudbi. Cena po osebi je 300,00 din dnevno. Otroci do 10. leta imajo 50 % popusta. Prijave in vse informacije dobte pri občinskem odboru ZZB NOV, Notranjska 14, vsako sredo in petek od 7. do 11' ure. °' V letu 1981 In 1982 m Varjaniem n6t° s,anovaniske površine ne sme presegati družbeno dogo- K V|0 Cene' ki velja za sosesko 8 - 11 v Logatcu M najernnjj! '^Drazec 1/1) na natečaj za najem posojila za nakup ali graditev ,a*" sklep s,anovanJ, morajo organizacije priložiti: I planil SarnouPravnega organa o najetju posojila in zagotovitvi sredstev za ■ - |novliem dvorani je pesem resda ogrela srca in dlani iskreno navdušenih poslu-rnetJa| e Se.. Pa uo1 okteta in poslušalcev v celovečernem koncertu je ena plat medal|e, druga plat apri|u 1 Sk'a'no cuden odnos do ogrevanja; smo na Notranjskem, kjer bi bilo snega lahko i kaj Drl i"™1' l,°!'aial0 se b0 lahko, da kljub obnovljeni dvorani s centralno toplotno nape-l0valci n|i" * k"'lumin dogodkov v tej kraievni skupnosti ne bo. ker niti nastopaioči niti obis-0 navdušeni nad prezebanjem U'.T*NAV ■i nek zvez,. ■il«, t JANJE LJUBLJANSKE PEVSKE SKUPNOSTI. - Sredi maica jo bil na pobude Ijub-»ulturnih organizacij sklican sestanek zborovodii. predstavnikov ZKO in KS občin. ' Sm° Mol v 'iunllansko področje (regijo) Zbralo se nas je kar zajetno število, pogovarjali i - u»i kako hi končno - prihodnje leto ho namreč 10 let. kar smo o tem začeli raz-'3len doiep anovi1' 'lubljansko pevsko skupnost Zanimivo |e, da so se že vsa ostala območja, "•»»k« zVe?'S e9"' Povezala v pevske skupnosti oz zveze ustanovila se je tudi že republiška L ^"Bovorii, V 0,r'lu Slovenije pa to ne gre in se vedno znova zatika ■""»zt g|as|Sm" se za najenostavnejšo možnost ljubljansko pevsko zvezo združiti z delom od-v°Vske moj )en° c)e|avnost Pri ZK0 mesta Ljubljane, ki ima že z zagotovljene materialne in kad-|6*an°sti Ra ' ?a rte'0 Zamm'v0 ie vseeno to, da se ni nihče spraševal o smotru takšne po-ral,k° opretj3, i°9 '* DreProsl 'a,ov le, "|C| °VlTVE So Gledališka skupina z Vrha je gostovala z »Marišo« v Hotedršici 28. marca, Ho-opčičem 29 marca gostovali v Planini pri Rakeku. dramska skupina MLADOST uspešno uprizorila prirejeno komedijo Foto F. Molk Italijanski pisec Niccolo Manzari je s svojimi odrskimi uspešnicami blestel v 50 letih Logaški režiser M Štefančič senior si je od njegove bulvarne satire MRTVI NF PLAČUJEJO DAVKOV sposodil samo penpatijsko okostje in postavil na oder živega človeka, ki govori tukajšnjemu in zdajšnjemu gledalcu. Z besedo in špekulantskim! potegavščinami nas junak pušča na cedilu pod obnega razmišljanja Človek se rodi in že ga vtaknejo v matično kn|igo Matična knjiga - izvirni greh človekove od-tujenosti, prekletstvi^ čez glavo zadolženih ljudi Položnice, računi, davčni zahtevki pnhaiaio kot nalašč vedno na pravi naslov Kako se rešiti dolgov' Kako se znebiti prislovično zoprne tašče in si spet ptidobili pnjalelje' Pomotni vpis imena našega Piškurja v seznam izginulih ob bombnem napadu 1945 ga reši sitnih tegob Mrtvim namreč ni treba plačevati davkov Skodelico dišeče kave si »mrtvi" Piškur lahko pri-vošči v najboljšem hotelu daleč stran od skoporite žene m jezične tašče Do »pokojnika" prično gojiti naklonjenost ljudje z visokih občinskih položajev, tisti ki so ga za »življenja« tako skrbno obveščali, komu in koliko |e dolžan Kaj |e povod tako nenadni spiemembi vremena'' Kateri občini bo vodna skupnosl namenila dotacijo za izgradnjo vodovoda' Domači ali Žabji mlaki? To je zdaj vprašanje Tisti gotovo ne, ki jo žeja na mrtvo daje. Dotacije je deležna občina, ki se lahko pohvali z med vojno slučajno ubitim nesrečnikom Tokrat s srečnim Piškurjem, ki počasi spoznava temel|na giban|a svoje srenje prevarantstvo, pridobitniško samozagledanost, klečeplazno hinavščma špekulantstvo na račun resničnih ali neresničnih vzvišenih in vedno priročnih vrednot »Srečna« občina je iznašla mrtvega ki ji je pomagal do dotacije Njemu še živemu Piškurju, postavijo na trgu doprsen kip, ga obsipavajo s pozornostjo In častjo, dokler se doga lanje lahkotno ne razreši >»vT.Jf*V"OVTAH WU'n Prog* * 'adru*ni riv°ran Sol!'''' "-»tlel n«" ka,er,rn so sodelovali: tri skupine mažoret pod vodstvom Vere I ratnik reci Rovtah Vs,'Z R°Vt' mladinke in mladinci, 2 harmonik 8 marca so krajani Hovt priredili slavnost počastitev dneva žena. Pri-Do zadnjega kotička polna dvorana je navdušeno spremljala arja in kitarist iz oddelka glasbene °S'»tltv7p V8"1 nastopajočih je bilo okrog 70. Hn,"1 in"i ino,I« rlalo posebno obeležje še nekaj, kar je bilo sicer že dolgo pričakovati. ol|Wnost.V* .n,,'°P Pripravil Slavko Treven Razmišljajo o razširitvi zbora v mešanega, če i žena ia p° dolgem času se je namreč oglasil pevski zbor. Osmero žena iz akliva Jul|ksn„ ""i".mu., uporno da ua nu— kultur-— . . "'"Oh IN v "e ttm„ i*?*H.-Da urnega utripa kot to »žensko« nedeljo v Hovtah že dolgo ni bilo čutiti Želimo, hlrji ,"0v Laz z^"1 " UBn pred Praznikom se je na večer zgrnilo v dvorano osnovne šole dokaj p, a*ariske |n ,nS |e hl1 Posvečen precejšnji oz. zajeten kulturni spored, ki so ga izvedli pio-KaJ?nil')* So ,„ "flilSk" "snovne šole, recitatorka Iva Nemgar in moški pevski zbor Dol, Logatec nS7na!t*ri.ZOr.lliP'«vcalopal.toi prigodnih prizorov iz vsakdanjega in svečanega življenja sic6jSl1'io Pečat a'k'"1 0,rok' ki 80 pel'. Plesali, recitirali in razdajali svoja mlada, pristna občutili. »Sej,' 'e'° delavn^1"'"" ?6''e vsem materam in tihe prisege: radi te imamo, mama. Učenci so tudi I" Se i'a2n°vaniih P<"' vodslvom Ivanke Križman že od otvoritve prenovljene šole nastopajo ob " so se svojemu pokrovitelju, del. organizaciji »Kuverta« iz Ljubljane evali Povedati velja, da so se vsakokrat predstavili z novim programom, upoš at, ^ ° » I on'.".'',1" v'"'''' ,7kl|učno v popoldanskem času, saj se učenci višjih razredov OS vozijo H,: I'" njih bi se lahko zgledovali! D., "iiii, Litelje kulturnih dogodkov, da bo moč v Lazah orgar11' zirati kulturne prireditve vsako leto le julija in avgusta, ker zaradi srečnefl naključja poletnih temperatur dvorane tedaj ni treba ogrevati, Ce drugje ne, pri kulturi moramo z energijo temeljito varčevati. KULTURNE ŽRTVE - Malo |e manjkalo, da bi ob pripravah za uprizoritev komedije plačujejo davkov« ta ali oni ne došel zaradi vaj v mrzlem Narodn - No, nič hudega! Ali ne pravimo tistim, ki se s kulturo ubadajo, tvujejo! VEČERNE URE Večerne ure. Tema Vračamo se domov Se vedno tema, stopim v luknjo, po eni nogi se lovim; »Oh, oprostite« se v nekoga zaletim, toda ta stvar ne odgovori, temna, tiha ob cesti stoji: »O, svetilka, to si ti, če bila bi Picaferaj, prižgala bi vse luči in Logatec bi bil svetal kot raj« Mrtvi em dom11 da se I 0 os «0 I Ko ov0 M l|isk hc Gr; °iii( ►V % 'iov "iai % bi Pr( °9r Ob V| p mol NEKA LOGAŠKA ULICA Neka logaška ulica ponoči. Zadaj levo je stoenka z neprižganimi luč"1. Ho, »S6; Ha 5 eva »ho, -----i> pi Logaške novice - glasilo S2DL občine Logatec. Predsednik izda- 'iTib jateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni i" Spn odgovorni urednik Primož Sark Številka žiro računa 50110-678- ig^ 87486. Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenj1! rj^ sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasil0 ne oproščeno plačila davka od prometa proizvodov