Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 11.
V	Ljubljani, v sredo 9. februvarja 1898.
Letnik III.
„81ovenaki List'1 izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane 5 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankov&ni dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista" v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Gradišče itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Kje so prijatelji ljudstva?
Graška „Tagespost“ od sobote poroča #iz kranjskega deželnega zbora o neki volilni pre osnovi, ki s6 ima sedaj obravnavati. Ta nameravana volilna preosnova se bode baje omejila na to, da se v kmetskih občinah uvede direktna in tajna volilna pravica in da se volilni cenzus v obče zniža od petih na štiri goldinarje cesarskega davka.
„Slovenec“ od sobote, poročajoč o isti stvari, izreka mnenje, da je malo nade, da sploh pride do razprave v zbornici glede pete kurije, in to sklepa iz nam do sedaj neznanega dejstva, da se je predlog glede razširitve volilne pravice za občinski zastop ljubljanski v mestnem svetu na tihem — pokopal. Ta dva značilna pojava glede volilne preosnove silita nas zopet, da govorimo o peti kuriji v deželnem zboru.
Ko se je zadnjič razpravljalo v našem listu o deželnem zboru, bili smo v trdni nadi, da letos gotovo dobimo peto kurijo v deželnem zboru. Nismo se nadejali, da bode sploh kako nasprot-stvo v tej zadevi, ker je očividno velika nedoslednost, glasovati za peto kurijo v drž. zboru, v dež. zboru pa ne. In vender je nasprotstvo zahtevi glede pete kurije v deželni zbornici od strani veleposestva in, kakor vse. kaže, — tudi od strani poslancev narodne stranke.
Et merainisse iuvat.. Nekdaj ni bilo tako!
Za časa, ko je bil Taaffe s svojim predlogom za splošno volilno pravico presenetil dr. žavni zbor, tedaj je bila ravno narodna stranka z navdušenjem pozdravila Taaffejev predlog. „Slov. Narod", ki je bil tedaj tudi že v oblasti sedanjega šefakcijonerja, ki je zavzemal diugače nekoliko opozicijonalno stališče, je v zadevi volilne ref rme s Taaffejevim predlogom popolnoma soglašal. In deželnega stolnega mesta Ljubljane avtonomni občinski zastop je bil med prvimi, ki je sklenil na predlog obč. svetnika Kunca resolucijo v prilog Taaffijjevemu pred logu in svoj sklep javil ministerstvu. Kako je prišlo, da je pal Taaffe in njegov predlog in
da smo dobili peto kurijo za državno zbornico, znano je splošno.
Predno je prišlo do obstoječega volilnega reda, pečali so se tudi deželni zbori s to zadevo. Kranjski deželni zastop je bil sklenil z večino glasov, da se priporoča državni zbornici sledeča volilna preosnova: 1.) V obstoječih kurijah mest in kmetskih občin daj se volilna pravica vsem, ki plačujejo kaj direktnega davka. 2) K obstoječim kurijam priklopi se nova kurija, kjer volijo vsi moški, ki so izpolnili 24. leto, a ne plačujejo nikakega direktnega davka. Tedanji poročevalec manjšine, baron Schwegel, je predlagal in priporočal slično pteosnovo, kakor je pozneje obveljala v državni zbornici.
Predlog večine deželnega zbora je bil boljši in pravičnejši, kakor je uveljavljeni volilni red za državno zbornico, a ta predlog zdel se je tedaj poslancu Hribarju Še preveč omejen. V navdušenih besedah se je vnemal g Hribar za splošno volilno pravo Postavil se je v nasprotstvo z vso zbornico in v gorkih akcentih je ščitil pravice širokih brezpravnih mas. Bil je to historičen moment v historični redutni dvorani. Sedaj redutne dvorane ni več in, kakor vse kaže, tudi ni danes tistega poslanca Hribarja več.
Bilo je nekako pred 14. meseci, ko je zborovalo krščanskosocijalno delavstvo v Ferlinčevi gostilni v Ljubljani. Šlo se je za to, da sklene delavski shod resolucijo, ki zahteva volilne pravice za občinski zastop ljubljanski. Navzoč je bil tudi župan Hribar ter je priporočal prošnjo na občinski zastop, ker se bode občinski svet vsekako pečati moral s to zadevo. To se je zgodilo, in ker se je župian Hribar kazal naklonjenega delavskim zahtevam, se je sploh nrslilo, da se kmalu ukrene kaj, da se obstoječim trem vo lilnim razredom priklopi Četrti razred. Čakalo se je dolgo, a zgodilo se ni nič Krščanskosocialni delavci in obrtniki sklenili t-o vnovič peticijo na mestni zastop in deželno zbornico, mislimo da v ravno tistem času, ko je prišel občinski svetnik dr. Majaron s samostalnim predlogom glede vo lilne preosnove. A zgodilo se je nekaj nepri
čakovanega. Občinski zastop odstavil je dr. Ma jarona predlog z dnevnega reda in, kakor poroča „Slovenec“, je ta predlog pokopan! To ni mogoče, tega ne moremo verjeti, saj se je pred par leti ravno ta z i stop izrekel za radikalno Taaffejevo volilno reformo. Tega ne moremo verjeti, ker je mož zaupanja občinskega sveta župan Hribar, to je oni Hribar, ki je v deželni zbornici pri obravnavi volilne preosnove za državni zbor navdušeno ščitil pravice najnižjih in najrevnejših slojev. Tega tudi ne moremo verjeti, da bi si dal občinski svetnik dr. Majaron svoj predlog poke pati, ne da bi v javni seji odločno prote-stoval, saj je ravno on opetovano v deželni zbornici zastopal razširjenje volilne pravice.
Pa še nekaj! Katoliškonarodna in narodna stranka imata spisane resolucije, tvoreče temelj njijinemu programu. Tudi resolucije narodne stranke se izrecno zavzemajo za volilno pravo onih, ki ga dosedaj nimajo, to so mali obrtniki, ki ne plačujejo 5 gld. davka, in delavci.
More li, naj si bode Peter ali Pavel, naj se piše za Hribarja ali Tavčarja, kdo reči, da vstraja pri načelih narodne stranke, ako zataji kardinalno točkp narodnega programa? Kje je politična svoboda, s katero sa izvestna gospoda kaj rada pobaha pred lahkovernimi ljudmi, ako ravno tista gospoda mirno maši usta širokim slojem našega naroda s tem, da ne pusti njihovega glasu v javne zastope?!
Apelujemo tedaj opetovano na občinski svet, da se odloči za četrti volilni razred, kjer naj imajo volilno pravico vsi oni, ki jo imajo za di žavni zbor v peti kuriji, a ne. volijo v nobenem dosedanjih v< lilnih razredov.
Enfant terribile, ^Slovenski Narod", je zadnja dva mesi ca, ko ga je bilo še to malo pameti zapustilo, kar je je imel, razkril marsikaj, kar teži gotove prvake, in tako imamo ravno od njega priznanje, da se nekateri gospodje boje za svoj vpliv in nezasluženo oblast, ako pride k obstoječim kurijam še nova peta kurija v deželni zbornipi „Previdnost" seveda neizprosno , narekuje, kakor v drugih zadevah, da se izvestne
Spomini na Galicijo.
PiSe Vasilij Demkov.
(Nadaljevanje.)
Poljaki so skušali pridobiti Rusi ne za poljsko-narodne namene ter so v to svrho zasnovali časnik „Ruskij dnevnik", a ta zasnova ni imela uspeha. Po vsi zapadni Galiciji se je s pomočjo vlade zasnovalo narodno opolčenje (nekaka narodna garda) v svrho obrane avstrijske države. Rusini so dobili ime „Tirolci vstoka".
Vender bi se motil, kdor bi trdil, da se je na podlagi teh ugodnih okoliščin rusinska narodna zavest posebno okrepila v letih od 1848. do 1860.
Mnogo svetne in duhovske inteligencije se je prištevalo Rusinom zato, ker so se tako hoteli prikupiti vladi. Družina svečenika, učeča se mladež maloruska in drugi obrazovani ruski ljudje upotrebljevali so v razgovoru poljski jezik in narodna zavest ginevala je vedno bolj in bolj.
V	šestdesetih letih pa se je narodna zavest maloruskega naroda zdatno okrepila vsled delovanja nekaterih rodoljubov, med katerimi kot voditelj zavzema odlično mesto metropolit Ja*
himovič, in vsled spoznavanja ukrajinske litera ture maloruske.
Gregorij Jahimovič, odi 1849.—1860. škof v Peremišlju in od 1860.—1863. metropolit lvovski, obračal je posebno pozornost na to, da reformuje bogoslužje unijatske cerkve in dvigne moralni ugled svečeništva med narodom. Kot politični vodja Maloiusov je pri uvedenju konstitucije mnogo uplival, da je bil maloruski narod izdatno zastopan v deželnem zboru, izdatneje celo, kakor dandanes.
Še večje zasluge pa si je pridobil metro polit Jahimovič na cerkveno • reformatoričnem polju. Kako potrebna je bila reforma, služi naj v pojasnjenje to, da je svečenik imel prej med narodom malo ugleda, in inteligencija in prosti narod šalila sta se iz obredov unijatske cerkve.
Pri tacih razmerah treba je bilo na stolici sv. Jurija v Lvovu krepke in modre roke. In tako roko je imel metropolit Jahimovič. Takoj leta 1861. je sklical obredno komisijo, sestoječo iz naobraženih mož maloruskih, da napravi jednotni obred rusko-unijatski. A to ni bilo všeč vladi in Poljakom, sumničili so Jahimoviča, da hoče uvesti „šizmo“ in da je političen rusofil.
A to sumničenje je bilo prazno. Jahimovič je bil vnet unijatski duhovni pastir in po prepričanju dober avstrijski patrijot, ki se politično ni nagibal niti na malorusko, niti na veliko-rusko stran: Imel je pa namen, spraviti pravoslavni vztok v unijo z Rimom.
Leta 1863 , v naj večjem reformatoričnem delu je umrl nenadoma metropolit Jahimovič. Padel je glavni steber Rusinov, a padlo ni njegovo delo. Vzgojil je lepo število navdušenih patrijotov. Maloruski narod se je pričel resno politično in literarno gibati.
Temu gibanju pripomogel je tudi novi literarni tok Ukrajinofilov, kateri so se, zaznavši za pesnika Ševčenka in druge literarne veljake maloruske v Ukrajini, pričeli zanimati za zgodovinsko preteklost Ukrajine in Malorusov v obče.
Pri tem so jih posredno podpirali tudi Poljaki v letu ustanka (1863), ker so hoteli izrabiti Maloruse proti ruski državi.
Dokazovali so jim, da so Malorusi pravi Slovani, Velikorusi pa poslovanjeni Tatari, katerim vlada birokracija nemškega pokolenja. Poljski dijaki, ki so se izselili z vseučilišča v Kijevu na vseučilišče lvovsko, so se tu bratili z
gospoda vpraša pri vsakem političnem vprašanju, če ne škoduje to slavi kake osebe in pa strankini koristi, potem šele pridi narodna korist v poštev. Pri takih razmerah je pač umevno, da smo zagazili v toliko politično nemoralo, da izdatno vpliva pol stotine nemških veleposestnikov na usodo pol milijona kranjskih Slovencev in posredno tudi na ves slovenski narod.
Končujemo za danes z iskreno prošnjo do vseh poslancev, ki imajo srce za bodočnost in srečo slovenskega naroda na pravem mestu, da z vsemi močmi delajo na to, da pride letos predlog glede pete kurije pred deželno zbornico in da se ne dajo strahovati od klubovih paragrafov v svojem prepričanju. Kdor je za peto kurijo, naj se oglasi zanjo, kdor je proti njej, naj pa tudi pokaže svoj obraz javno v zbornici Da bi pa gospodje v odseku slepe miši lovili in prišli pred zbornico s kako borno resolucijo, kot slepilom za javnost, ter volilno reformo za vlekli zopet za jedno ali več let, tega pa ne zasluži dobri slovenski narod. Mi bomo take mahi nacije razkrivali z vso brezobzirnostjo.
Deželni poslanci imajo delovati za blagor naroda. Ako zahteva blagor naroda, da se da volilna pravica za deželni zbor vsem onim, ki jo imajo za državni zbor, potem ne odlašajte s peto kurijo. Ako je pa peta kurija po mislih poslancev kvarna narodu, potem naj imajo poslanci pogum, da svoje prepričanje javno izreko.
Prepričani smo, da bode razumništvo tudi v bodoče stalo na čelu naroda, a prepričani smo tudi, da ima le tisto razumništvo pravico, načelovati narodu v javnih zadevah, ki se ogreva za pravice naroda in ne vodi naroda za nos.
Izvirni dopisi.
Iz Železnikov, dne 8. februvarja. Kakor vsako leto v tem Času, tako je tudi letos odbor „Bralnega društva" priredil na svečnico svojim članom „zabavni večer“. Predaval je g. pravnik A. DermOta o začetku in namenu socijalizma. Temeljito nam je navedel njega upliv na splošno človeštvo. Žel je splošno pohvalo. Nato se je č. g. duhovnik J. Mikš zahvalil govorniku za izborno poučni, času in razmeram primerni govor. Po besedah: „Po njih sadu jih bodete spoznali" je nadalje g. Mikš na drobno pokazal voditelje socijalizma v pravi luči. Č. g. župnik K or bič je pa poskrbel tudi, da je prišlo za resnim razmotrivanjem prvih dveh gg. govornikov kaj smeha. Imeli smo tudi tombolo. Sploh smo se zabavali izborno. Ker so taki užitki pri nas le redki, vender pa zelo potrebni, kajti človek si poleg prepotrebnega poduka želi tudi poštentga razveseljevanja, sklenil je odbor, da napravi prihodnjo nedeljo, t. j. 13. t. m., zopet v svojih društvenih prostorih tak »zabavni večer" z igro. Poprej pa bodeta imela poučna govora č. g. Mikš in g DermOta. Imenovanim gospodom se za njihov trud najiskrenejše zahvaljujemo in se vže naprej veselimo napovedanega večera.
Rusini. A njihovo delovanje je obrodilo nasprotni uspeh. Ukrajinofili so postali še večji nasprotniki poljske tradicije, kakor stara rusinska struja. Ukrajinska narodna poezija in ukrajinska zgo dovina je prepletena z borbami kazaških het mano v proti Poljakom, kar je očividno vplivalo na mišljenje mlade generacije.
V	narodu, ki ni slovstveno dosti vzgojen, ki nima nobene znatne gospodarske samostojnosti, čigar masa je za narodno življenje mrtva, s takim narodom ravnajo oblastva po svoji volji, tvorijo ga za važen faktor ali pa ga zopet devljejo v nič. Tako se je godilo tudi z Malo rusi celo stoletje do najnovejšega časa. Ako se je birokraciji zdelo potrebno, pritiskala je na Poljake, gojila je prijazneje odnašaje s „hlopskim narodom", z Malorusi, ali pa narobe. Tako vi dimo kolebati se veljavo maloruskega jezika, da je jedenkrat v veljavi celo na vseučiliščih, sedaj zopet pada njegova veljava v nič, da ga celo rinejo iz itak maloštevilnih narodnih začetnih šol. Renegatstvo ruske inteligenci je šestdesetih let je na dnevnem redu in največja duhovska oblast ruske unijatske cerkve se neredko udaja oportunizmu.	(Dalje	pride)
Iz zlate Prage, 8. februvarja. (Češka podružnica slovenskega planinskega društva.) Mej najlepše večere, kar jih je priredila češka podružnica slovenskega plan. društva v Pragi, je prištevati onega, ki se je vršil minoli četrtek v prostorih „Umeleck6 Besede". Ta večer je pred vsem pokazal, da se more češko občinstvo ponašati z velikim številom prijateljev planin — in še z večjim številom — prijateljev slovenskega naroda. Velika dvorana „Um. Bes.“ je bila popolnoma napolnjena in vsem pristnim Slovencem je radosti igralo srce, ko so videli tu samo izbrano praško gospodo, katero je združila v tako obilnem številu ljubezen do nas in do naših planin. — Po kratkih besedah, s katerimi je pozdravil podružnični predsednik dr. Karol Cho-dounsky navzoče, — je govoril dr. Rihard Lindner zelo zanimivo o planinah v obče, o sladkostih in težavah potovanja v gorskem svetu,
o	sreči in nesreči, ki zadene človeka na skalnih višinah, vse pa je objašnjeval z različnimi do-godbami, katere je doživel sam, bodisi v čarovnem svetu mogočnih lednikov, bodisi v pri jaznih kočah mej preprostim planinskim ljudstvom. Na koncu govora se je z navdušenimi besedami spominjal nas Slovencev in naših planin, na katere naj bi vže iz ljubezni do bratskega naroda pogledal vsakdo, kdor ima čas, zdrave noge in denar. — Burno odobravanje je pričalo, daje govornikova „alpska causerie" našla odmev v vrlih čeških srcih, in da je pridobila zase marsikoga, kateri se doslej še ni upal pogledati s pogumom alpam v oči.
Pa tudi zabavni del večera je nudil nekaj izvanrednega. Nastopila je namreč plemenita gospa Božena Kacinova z Alsbestft ter je zapela, spremljana na glasovirju od soproga, znanega skladatelja in profesorja na praškem konservatorju, Henrika Ka^na z Alsbestu, nekaj umetnih in narodnih pesnij Od poslednjih je iznenadilo Slovence sladko žvrgoljenje „škrjančkovo“ (Škr-janček poje žvrgoli i. t. d) in turobna tožba „kukavičina“ (Slišala sem ptička pet’), da smo se čutili popolnoma domži, v domačem logu. — Krasni glas je kar očaral mnogobrojno občinstvo, ki je viharno pozdravljalo izborno pevkinjo, kateri pripada glavni del lepega večera. Končno je zaigrala še na klavirju umetnica gospica An-driena Šebarova par prav lepih stvarij ter je žela zato obilo pohvale.
Vspeh celega večera je bil v resnici nena vaden, pokazal je ob jednem, kako srečna je bila ideja onih vrlih mož, ki so ustanovili podružnico, katera more imeti večji pomen za nas Slovence, nego se je pričakovalo v začetku.
Sicer se more reči, da Čehi dosti potujejo v alpah, ali žal, da so jim bile naše planine doslej manj znane, nego tirolske in švicarske. Nemci znajo delati reklamo, mi Slovenci pa le čakamo, da kak tujec ponevedoma k nam zaide in tako rekoč proti naši volji opozori širši svet na prirodne krasote, katere hranijo dežele slo venske. — Upajmo, da bo to skoro drugače, — da zlasti tu obvelja geslo „Svoji k svojim!" za koje geslo dela posebno češka podružnica slov. plan društva. — Nedavno so prinesli vsi večji češki listi poseben poziv na češko občinstvo s kratkim seznamom najpripravnejših letovišč, gostilnic i. t. d. v Juliskih alpah in v Tatrah. V kratkem izide poseben planinski koledar za 2 leti, pravi „vademecum" za turiste, ki bode obsegal natančen seznam vseh zanimivih tur po slovenskih planinah, zapisnik vodnikov in pristojbin, planinskih koč, gostiln, pošt i. t. d. Še letos kupi podružnica prostor za hišo v naših planinah, ki se bode pričela staviti kakor hitro bo mogoče.	___________
Politiški pregled.
Zaprli so nemške visoke sole. Naučno mi-nisterstvo je dne 7. febr. ukazalo, da se zaključi zimski semester na vseučiliščih na Dunaju, v Gradcu, v Inomostu, na nemškem vseučilišču v Pragi, na tehnikah na Dunaju, v Gradcu in v Brnu, na nemški tehniki v Pragi ter na poljedelski visoki šoli na Dunaju. Poletni semester se bo pričel dne 7. marca. Pri vpisovanju bodo visokošolci morali obnoviti obljubo. Kdor se
bode pregrešil proti obljubi ter motil predavanja in provzročil kak konflikt, pride v disciplinarno preiskavo, in ako je kaj zakrivil, bode izključen. Nekoliko nemških dijakov je že v disciplinarni preiskavi; ako se ta ne steče do onega časa, ki je določen za vpisovanje, izgube taki dijaki semester. Ako bi to bili Slovani, bi ga bili že izgubili, Dijaki hočejo napravljati po nemških mestih velike demonstracije in izsiliti, kakor nekdaj odstop Badenija, tako sedaj preklic ukaza glede nošnje znakov. Prav imajo, če se jim vlada pusti, da pometajo ž njo!
Slovanski vseuoiliščmki v Gradcu so sklenili: 1.) Slovanski dijaki v Gradcu apelujejo nujno na vse slovenske državne in deželne poslance, da skrbe skupno za ustanovitev slovenske univerze ali vsaj pravne in filozofične fakulte v Ljubljani. Ob jednem je slovansko dijaštvo prepričano, da store slovanski poslanci kolikor mogoče hitro vse potrebne korake, da dosežejo od vlade ustanovitev tega, posebno v tem kritičnem času za kulturni napredek Slovanov prepotrebnega zavoda. 2) Slovanski dijaki v Gradcu apelujejo nujno na vse slovanske državne poslance, da izposlujejo veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča tudi za tostransko polovico.
Slovenski visokošolci na Dunaju so skle< nili izjavo, da ne bodo delali nadaljnih korakov, ker je zoper njih voljo šiloma prenehal poduk na visokih šolah Tedaj se vsa stvar tiče na-učnega ministerstva in onih, ki so predavanja preprečili. — Slovanski dijaki so solidarni. Časti pa ne delajo Slovanstvu rusinski visokošolci na Dunaju, ki so v posebni izjavi stopili pred svet, da ne morejo hoditi s slovanskimi akademiki, ker so češki in poljski poslanci v državnem zboru v debati o galiških volitvah zatirali interese rusinskega naroia. V tem trenotku priteči Nemcem na pomoč — gotovo ni modro.
Shod čeških in moravskih profesorjev, ki se je vršil dne 7. t. m. v Pragi, se je izrekel za ustanovitev češke univerze za Moravsko ter je poslal Gautschu brzojavko, s katero se obsojajo nasilstva nemških buršev.
Pri ministerskem predsedniku je bila v saboto deputacija češkega izvrševalnega odbora, da se je pritožila zoper krivice, ki se delajo slovanskim visokošolcem. Govorili so Čehi na Dunaju tudi z dr. Ebenhochom.
V	češkem deželnem zboru so češki poslanci interpelovali, ker se je avstro-ogerski poslanik v Berolinu vdeležil gledališke predstave »Der Burgraf", v kateri se Čehe napada. — He-rold in Paca k sta vložila nov predlog glede vre ditve jezikovnega vprašanja. Predlog ima te le glavne misli: Češko kraljestvo je jedna sama nerazdeljiva celota in se sme izvršiti kaka sprememba okrajev le s privoljenjem deželnega zbora; Češki in nemški jezik sta po vsi deželi jednako veljavna deželna jezika; vse vloge na deželni zbor, odloki, predlogi in vladna poročila morajo biti sestavljeni v obeh deželnih jezikih. Češki in nemški jezik sta pri vseh državnih in deželnih uradih na Češkem uradna jezika, pri vseh teh uradih nastavljeni uradniki morajo biti vešči obeh deželnih jezikov. Vsi napisi, pečati itd. pri v s e h državnih, deželnih in avtonomnih uradih morajo biti dvojezični; vse razprave in rešitve pri državnih in deželnih oblastvih se morajo izvršiti v istem jeziku, v katerem so bile vložene. Ta zakon se sme spremeniti le z dvotretjinsko večino od treh četrtin navzočih članov. Predlog se je izročil odseku, ki se peča s predlogom posl. Buquoi.
Gališki deželni zbor je sklenil, da se v Tarnopolu otvori rusinski gimnazij.
Konzulati v Pragi Za Dunajem je Praga naj veče trgovinsko mesto v Avstriji, a je bil tu vender le jeden sam konzulat, namreč oni Združenih držav, dočim jih je bilo v mnogo manjšem Brnu kar 10. Vsi koraki in vse prošnje so bili zamanj; šele trgovinski komori praški se je pred dvema letoma posrečilo, doseči tudi za Prago, da se je število konzulatov pomnožilo. Lansko leto se je ustanovil francoski, švicarski in angleški konzulat, belgijski in laški se ustanovita v kratkem, a nemškega zahtevajo Nemci sami radi nemirov v poslednjih dveh mesecih. Tudi za ruski konzulat se že delajo priprave,
Z volilno preosnovo se je pečal včeraj češki deželni zbor. Čehi 30 govorili za razširjenje volilne pravice, a Slavikov predlog, ki je isto priporočal, je pal.
Za časa nagle sodbe v Pragi (od 2. decembra do 10. januvarja) so zaprli 508 oseb, ranili pa so jih čez 1400. . . .
V nižjeavstrijskem dež. zboru je grof Kiel-mannsegg odgovoril na interpelacijo dr. Koliska glede rabe češčine v šoli pri krščanskem poduku, da se vsled ministerskega ukaza iz 1. 1876 na nekaterih nižjeavstrijskih šolah v spodnjih razredih sme rabiti slovanski jezik kot sredstvi', da se slovanski otroci lože naučijo nemščine, da je pa on prijel škofijstvo v Št. Hipolitu, ko je izvedel, da se nekateri katehetje poslužujejo v šoli češčine tudi 'v višjih razredih, in škofijstvo je brž obljubilo, da(bode potrebno ukrenilo.
—	Naj se potrebno ukrene tudi na Kranjskem, da bode v nemških šolah jezik deželne manjšine le sredstvo, priučiti se jeziku večine ljudstva v deželi!	A
V dalmatinskem deželnem zboru je večina iz proračuna Črtala svoto za laško šolo v Spletu. Zbornica je sprejela ob velikem navdušenju in burnih klicih: BŽiveli Cehi!“ .Živeli vsi Slovani!" predlog, da se ministerskemu predsedniku brzojavno izrazi ogorčenje nad silovitim postopanjem nemških dijakov napram slovanskim. Poslanci Klaič in Biankini, Trumbič in Baljak in Troja novid so ostrq govorili proti Nemcem in mimogrede tudi dobro naklestili Mommsena Ponosno so kazali na dejstvo, da je vseh Slovanov nad 100 milijonov.
V tirolski deželni zbor niso hoteli priti italijanski poslanci in so izgubili svoje mandate.
Protest nemadjarskih narodov proti madžarski vladi, katera hoče madjarizovati krajevna imena na Ogerskem, so prinesli madjarski listi v Pešti 2 dni prej, nego listi protestujočih na rodov, — kratko potem je bil objavljen o taistih tudi natančen protokol konferencij. -- Naj pa še kdo reče, da Madjari ne skrbe očetovski za svoje nemadjarske podanike!
Petdesetletnica. Nemški bivši člani dunajske akademične legije so izdali oklic, v katerem vabijo k praznovanju slavnosti, ki se priredi v spomin na .marcove dni“ 1. 1848. Razloček med taktrat in danas je ta, da je bilo 1. 1848. na Dunaju gibanje za svobodo narodov,
1. J898. je pa za sužnost Slovanov.
Srbija in Rusija. Rusija je zahtevala, naj ji Srbija povrne 300.000 rubljev, katere ji dolguje od 1. 1876. Rusija hoče s tem pritisniti na Srbijo zaradi njene protislovanske politike. Nezadovoljstvo v srbski vojski raste, kef Vojaštvu protirilska politika ni po volji.
Glede Krete je govoril baron Galice, avstrijski poslanik v Carigradu, s sultanom. Po vedal mu je sultan, da nikakor ne more priznati princa Jurija guvernerjem na Kreti. Ruski car ima rad princa Jurija, ki ga je spremljal na potovanju okoli sveta in mu rešil življenje. Avstrija, ki je proti Rusiji, ima na svoji strani Nemčijo, z Rusijo sta pa Francija in Anglija. Pravijo, da se zadnji čas Rusija umika s svojim predlogom.
Zola pred sodiščem. Dne 7. t. m. se je začela pravda proti Zoli v Parizu. Vse je po koncu. Narod francoski je razsrjen nad Zolo, kateremu je zagovornik Žid Lobory. Prič je 64, med njimi so tudi Častniki. Vojni minister ni dobil dovoljenja od ministerstva, da bi bil prišel kot priča proti Zoli pred porotnike.
6000 Rusov je zasedlo Kirin, glavno meeto Mandžurije. Preskrbljeni so dobro s topništvom in strelivom.
V srednji Ameriki je nastala revolucija v državicah Nicaragua in Costa Rica. Uporniki so zasedli San Juan.
Domače novice.
Osebne vesti. Nadvojvoda Josip Ferdinand Kateri službuje kot stotnik pri našem domačem pešpolku št. 17 v Celovcu, pride v četrtek Ljubljano. — Starosta slovenskih politikov gosp Luka S vet e c obhaja danes svojo srebrno poroko. — G. Oton Pelanje imenovan provi zoričnim blagajnikom okrajne bolniške blagajne
jubljanske. — Pravni praktikant g Jurij Ko zina je imenovan avskultantom. — Poštni asistent g. G i 11 y je imenovan vodjo c. kr. poštnega urada v Ljubljani 3. (/ Mahrovi hiši.)
V	Gradcu je nagloma umrl bivši vodja ce-ovške gimnazije dr. Fr. Svoboda. — Uči teljski kandidat za srednje šole g. Fr. Vidic e dobil mesto suplenta na c kr. višji gimnaziji v Mariboru. — Dunajski uradni list poroča, da e začasni sodnijski adjunkt dr. Thom ann imenovan tajnikom pri finančn prokuraturi v Ljub-jani. — Goriški drž in dež. poslanec blag. g. Alfred grof Coronini že delj časa boleha, kar ija jako ovira v njegovem neumornem delovanju
—	Dekanom v Kastvu v Istri je imenovan č. g Mihael Laginja, župnik v Veprincu.
Iz kranjskega deželnega zbora. V seji dne 4. t. m. se je prošnja županstva v Ambrusu za zgradbo ceste v Suhi Krajni po progi Male Lašče-Retje-Višnje Ambrus odstopila dež. odboru, rateri naj v prihodnjem zasedanju stavi svoje predloge. — Ribškemu društvu se je dovolilo 50 gld. podpore. — Prošnja županstva v Loškem Potoku, da bi prihajal okrožni zdravnik iz Ribnice vsak teden v Lcški Potok, se je rešila tako, da prevzame polovico dotičnih stroškov, t. j. 726 gld., dežela, ako ribniški okraj prevzame drugo polovico. Sprejela se je tudi resolucija, naj se za Loški Potok ustanovi zdravstveni okraj in naj se zdravnik, gredoč v Loški Potok, ustavlja tudi v Sodražici — Za preložitev občinske ceste iz Zg. Besnice proti Logu se je dovolilo 900 gld. — Usmiljenim bratom v Kandiji se je dovolila podpora 8000 gld, katera se bode plačala v štirih letnih obrokih po 2000 gld. — Za zgradbo kanala v Tržiču d& dežela 1280 gld., čo d& država isto svoto. — .Zvezi učiteljskih društev1' se je za ustanovitev šolskega muzeja dovolilo podpore 1100 gld. — Šolskim sestram v Šmihelu se je dalo 600 gld. podpore. — Prošnja županstva v Spodnji Idriji za podporo za vzdrževanje potov in mostov se je izročila dež. odboru v rešitev. — Sklenilo se je, da ostane ustanavljanje in vzdrževanje meščanskih šol pri sedanji uredbi. Izrekla se je nada, da bo dežela podpirala meščansko šolo, katero ustanovi Ljubljana. — Glede preložitve ceste Loka-IJrija pri Podgori se je sklenilo, naj se dotični zakon odobri ter se v ta namen dovdi 5509 gld. — Za volitev členov v pridobnisko in prizivno komisijo se je predlagalo: volitev osmih udov in osmih namestnikov v pridobninsko dež. komisijo izvršiti je v dveh ločenih volitvah s posebnimi glasovnicami. Dva uda volijo poslanci veleposestva, dva uda poslanci mest in trgov in trgovinske in obrtne zbornice, dva poslanci kmetskih občin, dva cela zbornica ; za vsacega komisijskega uda voli se po tem volilnem načinu jeden namestnik. — 0 zgradbi mostu čez Krko pri Dobravi bode dež. zbor še nadalje poizvedoval. Poročalo se bode o tem v prihodnjem zasedanju. — Avstrijskemu sadjarskemu društvu se je za ustanovitev fonda v podporo sadjarskih zadrug dovolilo 2000 gld. — Deželni vladi se je priporočilo, naj erar prispeva k vzdrževanju ljudske šole v Spodnji Idriji. — V včerajšnji seji je deželni glavar naznanil, da se sv. Oče zahvaljuje za čestitko deželnega zbora kranjskega, poslano povodom biserne maše — Baron Hein je z ozirom na interpelacijo poslanca Grassellija povedal, da bode vlada letos začela zidati poslopje za novo sodišče. — Muzejski preparator F. Schulz je prosil naj se ga uvrsti med uradnike in mu da ime asistent. Prošnja se je odstopila dež. odboru. — Mlekarski n sirarski zadrugi v Postojini se je za ustanovilno podporo odkazalo 500 gld. brezobrestnega posojila, katero se ji bode izplačalo še le po notoričnih poizvedbah.
0 zboljšanju delavskih razmer v Idriji je poročal poslanec Košak. Govoril je tudi poslanec dr. Majaron ter priporočal vladi, da s socijalnopoli tičnimi reformami zajezuj socijalistiško gibanje Govoril je za ustanovitev kake srednje šole v Idriji. — Glede nameravane nove bolnice, za ka tere zgradbo je v proslavo cesarjeve 501etnice podarila gospa Kočevarjeva 30.000 gld„ se je do brotnici izrekla zahvala dež. zbora, ki je pri pravljen podpirati zavod s tem, da bolnišnici
I	oskrbi zdravniško pomoč ter prevzame izdaten
del letnih stroškov. — Prof. Novaku v Kranju se je dovolila podpora 500 gld. za izdajo slovenske stenografije. — Prositeljici Pevec Hedvigi, ki je v šoli za umetno tkanje v Scherebeku, se e dovolilo 350 gld. — Prošnja slovenskih veliko-šolcev v Gradcu, da se jim plača vstopnina v slovensko bolniško društvo v Gradcu, se je rešilo uako, da se plača samo Kranjcem. — Z ozirom na prošnjo posestnikov novih stavb v Ljubljani za oprostitev od deželnih priklad se je naročilo deželnemu odboru, storiti v smislu na odpis doklad se nanašajočega zakona potrebne korake.
— Prošnja županstva v Osilnici za odpis 22 °/0 prispevka za zgradbe ob Kolpi se je odstopila dež. odboru, da prihodnjič o njej poroča. — Muzejskemu društvu se je dovolilo 400 gld. podpore.
— Za obrestno posojilo za obnovitev vinogradov se je dovolilo za prihodnje leto redne podpore 30 000 gld. in izredne 20.000 gld. v nadi, da isto svoto da tudi država. — Glede zavarovanja življenja in starostnih rent se je sklenilo odločiti 50.000 gld. kot temeljni fond, potem naj se pa z vlado in strokovnjaki v tej zadevi vrše preiskave ter se o tem poroča v prihodnjem zasedanju — Prošnja vasi Landol za izločitev iz davčnega in sodnega okraja v Senožečah ter združitev z onim v Postojini se je izročila dež. odboru. Jako ostro sta se pri tej točki spoprijela poslanca Hribar in Zelen. Isto se je storilo s prošnjami za ustanovitev samostojnih občin vasi Šmihel, Stranje in Razdrto-Ubeljsko
— Prihodnja seja v petek.
Adresna debata v deželnem zboru kranjskem bode kaj zanimiva in za vse Slovenstvo velevažnra. Katoliškonarodna stranka se bode postavila na stališče, da naj adresa deželnega zbora kranjskega postane markantna spomenica vsega slovenskega naroda o njegovem položaju, v vseh zemljah in potrebah. Spomenica deželnega zbora, v katerem imamo Slovenci večino, naj »e spominja tudi trpečih bratov ob periferiji.
Štajarski Slovenci za spravo. Zelena Šta-jarska, kjer prebiva toliko Slovencev, kakor na Kranjskem, se je oglasila po svojih odličnih zastopnikih za spravo na Kranjskem. Kotoliško-narodntmu, kakor tudi narodnemu klubu kranjskih deželnih poslancev je došla nastopna izjava: .Klub slovenskih deželnih poslancev šta* jarskih pozdravil je z veseljem korake, ki imajo namen, dognati spravo med obema narodnima strankama na Kranjskem Dovoljuje se isti tem potom izraziti, oziraje se na nujne narodne potrebe vseh Slovencev izven Kranjske, ter oziraje se na druženje vseh nemških strank Avstrijskih zoper Slovanstvo, živo željo, da bi t«i koraki imeli popolen vspeh. Obžalovali bi, ako bi se združenje slovenskih strank zavleklo . ali celo preprečilo vsled neprevidne taktike od katerekoli strani. Usojamo si Vam naznaniti ta jednoglasni sklep ter prosimo, da se blagovoli isti naznaniti vsem članom Vašega cenjenega kluba Rodoljubnim pozdravom. Za klub slovenskih deželnih poslancev: dr. Ivan Sernec, predsednik, dr. Ivan Dečko, tajnik. “ — Dostavljamo, da je .Slovenec* to izjavo prinesel na prvem mestu, .Narod* jo je pa vrgel v koš. Dr. Tajčar rad prinaša v svojem telesnem glasilu le glasove proti spravi Obžalujemo, da ta list jako čvrsto podpira Slovan Hribar, ki včasi govori proti zvezi z Nemci.
Poneverjanje v okrajni bolniški blagajni je .Narodovce* silno loputnilo po ustih. Pokazalo se je zopet, da tisto, kar hvali Malovrh, ni kaj prida. Ta človek, ki dobro pozna razmere, v katerih Branke tiči, ima sedaj predrznost, očitati. da krščansko-socijalni odbor, ko je blagajno prevzel, ni storil popolnoma svoje dolžnosti. Ko je krščansko socijalni načelnik prevzel blagajno, imeli so v odboru večino Kleinovi pristaši, ki so z neslišano silo in s pomočjo .Slov. Naroda* preprečili vse odločne korake od krščansko socijalne strani, da se naredi red. Vedeli so pač, zakaj 1 Ko je .Ban Kregarovič* te možice malo ugnal, posegel je zopet vmes mestni magistrat ljubljanski. Ta je ob navzočnosti župana Hribarja prevzel blagajno in tudi ni našel nobene defravdacije, pač pa se je ravno še pod njegovim vodstvom poneverila znatna svota. Ma-gistratni svetnik Šešek je celo pohvalil tisto uradništvo, ki sedaj pod ključem sedi. Na-se, na
pristaše bivšega „ vestnega načelnika11, ravnatelja mestne hranilnice ljubljanske g. Kleina, in na mestni magistrat naj Malovrh meče polena! —
V	nedfeljo popoludne so poklicali zopet v zapor Brank6ta. Danes dopoludne se je vršila na Žabjeku prva preiskava, h kateri je bilo poklicanih dokaj ljubljanskih obrtnikov in nekaj dam. Na dan prihajajo vedno nova poneverjenja.
' Nemški napis je izginil danes zjutraj s prvega mesta na okrajni bolniški blagajni ljubljanski. Njegovo mesto je zavzel slovenski napis. Sedanji odbor bode uvedel tudi popolnoma slovensko uradovanje. Dopisoval bode po slovensko zavarovalnici zoper nezgode v Trstu, ki je pod načelhištvom g. Kleina imela z okrajno bolniško blagajno ljubljansko nemško dopisovanje. To bode zopet ‘veselje za Lahone v Trstu! Ali bo to povšeCi „SIov. Narodu", ne vemo.
Naj pribijemo! Velevažni sta bili debati v ljubljanskem mestnem svetu in kranjskem flkželnem zboru glede varstva slovanskih dijakov pred nemškimi divjaki in glede slovenskega vseučilišča. V1 mestnem zboru je zoper nemške ro-govileže govoril g. dr. Tavčar. G. dr. Krisper je pa rekel, da ga veseli, ker je dr. Tavčar prišel do'spoznanja, kaj so Nemci, in se nadeja, da bode iz tega gotovo izvajal posledice. Nato je dr. Tavčar 6dgovoril, da se v kozji rog vender ne bode dal ti&nati. — V "deželnem zboru si pa dr. Tavčar ni upal zaradi znanih „očij“ govoriti o teh predlogih. Govoril je posl. Hribar in izustil besede: ,„Nechvalno nam v Nemcech iskat pravd u“. Upamo, da bode tudi g. Hribar od besedij prišel do dejanj, in to tembolj, ker je za njim dr. Schaffer rekel, da „imajo Nemci v vseh deželah pravico, da po svoji vednosti in na svojo odgovornost postopajo, kakor se jim zdi.“
Slovensko gledališče. V četrtek ne bo veseloigre „Hčete gospoda Zajčka". Pela se bode opera „Traviata“.
Drobne novice. Požar je vpepelil v vasi Okrog, občina Špitalič, v tuhinjski dolini, dne 1. febr. t. 1. peterim posestnikom hiše, vsa gospodarska poslopja in živila. — V Celovcu se je ustrelil poročnik 17. pešpolka Walter pl. Grii-newald. — V Rajblu je bilo 26. jan. 14. stopinj vrččine. — Nova podružnica „Sudmarke“ se je li&tanovila v Porečah ob Vrbskem Sjeaeru. — V Celovcii-so netaški srednješolci pobili nekaj šip na senienišču. — Novo vojašnico za deželne brambovce ' bode baje zidal celovški obč. svet.
—	Ker je pogorel italijanski kolodvor, v Pon-tebi, so se tafHošnji uradi začasno nastanili v avstrijskem kolodvoru v Pontablju. — Zavod za gluhoneme v Celovou je praznoval minuli teden petdesetletnico svojega obstanka. — Redutno poslopje v Ljubljani so te dni do tal podrli. — Pri zadnjih volitvah v Rovinju je sramotno propadla vladajoča stranka, kateri je na čelu znani lahonski drž. poslanec dr. Bartoli. — Na. Kranj škem je 210 šol, ki imajo šolske vrtove, 158 šol pa, ki imajo sadne drevesnice. V 172. šolah se poučuje v sadjarstvu, v 118. pa o kmetijstvu v obče. — Svečarju Kopaču v Gorici sta vajenca pokrala 1000 kg voska — V Plaveh na Goriškem sta bila voljena te dni g. A Ko n j edic županom in g. A. Ivančič prvim podžupanom, oba petindvajsetič. — Jeseniško društvo „Stahl und Eisen" je priredilo v nedeljo veselico z izzivajočim vsporedom. Na veselico je prišel provocirat tudi dr. Binder iz Ljubljane.
V	ljubljanski „Zvezdi“ ne bo več zelenih trat. Na sredi vsakega trivogelnika se bude postavila velika miza s cvetlicami in raznim rastlinjem ter ves prostor se bode ogradil z lahko in elegantno ograjo.
Nova opera g. Parme „Stara pjesma" se bode na hrvatskem narodnem gledališču v Za-gtebu prvikrat pela začetkom marca. Mnogo Ljubljančanov pohiti tedaj k bratom Hrvatom v goste.
Osebna dohodnina. Finančno ministerstvo je izdalo odlok, vsled katerega se sme dohodek v posameznih oddelkih, na pr. dohodek od hiše, od letne plače, od glavnic itd. navesti v vsakem oddelku skupaj, ne da bi se posamezni dohodki podrobno navajali. Ne zadostuje pa, da bi se skupni čisti dohodek naznanil z jedno samo svoto.
Ljubljanski kazinotje so v Maribor k pogrebu nemškega burša, ki je pal v dvoboju, poslali brzojavko. Morajo biti pač povsod!
Belokranjske občine so se izrekle za solidarnost desnice v državnem zboru.
Na galerijo deželnega zbora kranjskega so včeraj prišli nemški burši, ker so mislili, da je na vrsti predlog dr. Majaronov o slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Predlog pride na vrsto v petek. Demonstracije pač ne nameravajo burši za petek!
Ali je res? Po Ljubljani si ljudje šepetajo, da se je v saboto starosta „Sokolov" dr. Tavčar v kazini bratil z nSprechwartom" nemškega „Turnvereina“ Mahrom. O ti češka sokolska ideja, kam si že ti priturnala!
V Štajarskem deželnem zboru je dne 7. t. m. utemeljil dr. Dečko svoj predlog o pre-membi volilnega reda za deželni zbor. Predlog so podpisali poslanci dr. Dečko, J. Žičkar, Robič, dr. Rozina, Vošnjak, dr. Jurtela, dr. Sernec in M. Lendovšek. Po tem predlogu bi imeli pravico voliti vsi moški, ki imajo volilno pravico v kaki občini, in sicer naj voli vsakdo le v oni občini, kjer redno stanuje. Volilni kraji so občine, ki imajo vsaj po 250 prebivalcev. Voli se pismeno.
V	skupino mest se privzemo vsi trgi. V kmetski skupini naj se napravijo manjši volilni okraji in naj se pravično, posebno z ozirom na narodnosti, razdele. Število poslancev te skupine se pomnoži. Če je le mogoče, naj vsak volilni okraj voli le po jednega poslanca, k večjemu dva. — Dečkov predlog se je odkazal upravnemu odseku. Razume se, da liberalnim Nemcem, ki imajo pravičnost le za se v najemu, ta predlog ne ugaja in da ga bodo pobijali. — Pričakujemo, če ne splošne volilne pravice, vsaj podobnega predloga tudi V kranjskem deželnem zboru. —
Trst za Zolo. Tržaški Židje in italijanski Neodrešenci silno agitujejo za zaupnice Zoli. Nabobnali so baje 1 L.000 podpisov. Brzojavili so Zoli tudi tržaški državni poslanci. V Ljubljani bi dobili Židje in Lahoni za Zolo 5 podpisov v „ Narodni Tiskarni “.
V deželnem zboru koroškem je bila 5. t. m. šolska debata, v katero je krepko posegel naš Grafenauer. Govoril je proti štiriletnemu obiskovanju obvezne nedeljske šole. Zahteval je preustrojitev učiteljišča, ker se tam naši dijaki ponemčujejo. Protestoval je proti temu, da se jim ondi vcepljajo Darvvinovi in Dittesovi nauki. „Narod" pravi, da je ta protest — klerikalen. Vidi se, da v »Narodovem" uredništvu ljubijo opičarje!
Na Koroškem se snuje zveza katoliških delavskih društev.
Ženo je ubil 5. t. m. v vasi Čatež ob Savi krčmar Janez Menzer. Prepirala sta se. Mož ji je zagnal velik kuhinjski nož v ledja. Žena je umrla vsled odtoka krvi.
Proti jezikovnim naredbam se je včeraj oglasil tudi štajarski deželni zbor. Štirje nemški konservativci so glasovali s Slovenci proti, ostali za predlog. Galerijo so morali izprazniti.
Slovenci na Občinah so bili zaradi znanih lanskih izgredov včeraj v Trstu obsojeni na 5 dnij do 6 mesecev zapora. Vseh žrtev italijanskega nasilstva je 17.
Plesni venček uradnih slug, kateri se je vršil 2. t. m. v prostorih „Narodnega Doma" v Ljubljani, je bil prav dobro obiskan in so ga počastili gg. župan Hribar, občinski svetnik dr. Krisper, več štabnih častnikov in nadčastnikov c. in kr. pešpolka št. 17. in c. in kr. deželne brambe ter korporativno tudi pevsko društvo nSlavec“. Prijetna zabava mnogoštevilnih vdele-žencev — plesalo je četvorko preko 50 parov
—	je trajala do rane jutranje ure. Najtoplejšo zahvalo izražati se čuti zavezanega odbor veli kodušnim darovalcem in darovalkam tako, p. n. ekscelenci g dež predsedniku baronu Heinu, g. dež. glavarju Deteli, g V. Petričiču, predsedniku mestne hranilnice, častniškemu koru c. in kr. pešpolka št. 27. in drugim. Prebitek se je izročil društveni blagajni.
Društva.
Kmetski ples pevskega društva „Ljubljane" je prav lepo vspel. Bil je zastopan na njem
narod in to v tolikem številu, da je bila BSo-kolova" dvorana znatno premajhna za živahno vrvenje ljubkih kmetskih deklet in postavnih kmetskih fantov. Pogled na to vrvenje, narazno-bojnost narodnih noš bil je uprav očarljiv. Dvorana je bila primerno okrašena z orodji našega oratarja, prišla pa je v vas originalna godba iz Ricmanov in cirkus Sidoli. Občno pozornost je vzbujala deputacija rodoljubnih Sežank in’ Se-žancev v slikoviti narodni noši tržaških okoličanov, četvorke je z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vodil g. Orešek. »Ljubljana" je s to svojo zabavo pokazala, da je še vedno ljubljenka našega občinstva, in to naj tudi ostane.
Bolniška blagajna mojstrov za Ljubljano imela je v nedeljo svoj občni zbor v prvi mestni deški šoli. Predsednik g. Hinterlechner omenjal je dobro gmotno stanje blagajne ter je po-vdarjal, da bode letos blagajna praznovala svojo desetletnico in da bi b’lo primerno ob jednem v spomin na to slavlje tudi v proslavo cesarjevega jubileja kaj ustanoviti, da bi se na to spominjali tudi potomci. Tajnik gosp. G j ud je prebral zadnji zapisnik, kateri se je odobril. Gosp. Lenček kot revizor je poročal, da je blagajna v popolnem redu, na kar je gospod podpredsednik Š legel v imenu odsotnega blagajnika poročal, da je blagajna v denarnem oziru napredovala in ima sedaj 3368 gld. 10 kr. društvenega premoženja. V odbor so bili voljeni stari odborniki, kot revizorji so bili na novo izvoljeni gg.: Iv. Bonač, Ig. Čamernik, Fr. Pavšner, Leop. Tratnik, Al. Večaj in Jos Vider. Pri ra» znoterostih je nasvetoval g. Kunc, naj se v proslavo ces. jubileja in društvene desetletnice sklene, da naj vsako leto ob obletnici se razdeli med 4 podpore potrebne ude ali njih obitelji po 10 gld. Letos pa ob slavlju naj se napravi kaka* veselica Odbor naj za to primerno poskrbi. Po daljši debati, katere so se vdeležili Kunc, Čamernik, Žitnik, Kregar za, in Bonač Kraigher, Tratnik proti, se je sprejel nasvet g. Kunca — enoglasno. Konečno je predlagal g. tajnik, da naj se g. Kunc vsled nje govih zaslug kot ustanovitelj društva izvoli častnim članom, kar se je soglasno sprejelo.
Listnica uredništva. Pošiljatelju Bismarkove dopisnice: Uredili smo stvar. Opazujte še nadalje! — Dopisniku iz Gorij: Vašega dopisa nism > priobčili, ker smo stvar že omenili Blagovolite se nas fiesto spomniti. — K.: Poslano gradivo došlo kakor nalašč. Kaj sličnega bi večkrat želeli — G. v. M : Priredite skoro tak shod! Vsa Slovenija se giblje za slogo! — Gg. dopisnikom: Oprostite! Za danes ni pro-Btora ! Pride prihodnjič I
Na znanje!
V	mestni klavnici je led! Ker je sedaj dovolj ledu, priporočam se gg. mesarjem in gostilničarjem za dovažanje ledu v ledenice. Dovažam ga po nizkih cenah toliko časa, dokler ne bo zopet južnega vremena. -	«a—o
Jožef Turk,
posestnik, Radeckega cesta št. 3.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejših
klobukov, cilindrov, Čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanj em
18 (12-2) J, SokllČ,
Stari trg St. 1 (pod Trančo).
i
>
I
t
OdgovocaijUcednik; S vi to sla v Breskvar, Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista." Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,