PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 Ur Leto XXV. St. 97 (7291) TRST, sobota, 26. aprila 1969 VVSEJ ITALIJI SO PROSLAVILI 25. APRIL' Duh odpora je še vedno aktualen ker ni bilo doseženo, kar se je želelo Proslava v Ardeatinskih jamah v Rimu - Govor Amendole v Materi in Serenija v Milanu - Ob odkritju spomenika partizanki v Renetkah je govoril De Martino - Fašistično izzivanje v Brescii Vsaj S-'..25' Petindvajseto obletnico osvoboditve n.„L . 91 S Številnimi mAniffictariiami V Dimu ia hi nastopom so udeleženci manifestacije vzpostavili red. Med proslavo odporništva v Bre scii so fašisti izzvali nerede. Večja skupina fašistov je šla v sprevodu po glavnih ulicah ter prepevala fašistične pesmi. Skupine bivših partizanov so se pred fašističnim sedežem spopadli z njimi. Nastopila je policija. Preteklo noč so fašisti vdrli v sedež ANPI in ga razdejali. Poleg tega so razbili ploščo padlemu partizanu v predmestju Goletto., V Benetkah je bila slovesnost ob odkritju spomenika partizanki. Spo- so praznovali v l|^0bnicn, * številnimi manifestacijami. V Rimu je bila slovesnost pred sitih jam Padlib. osvoboditev na pokopališču Verano. V Ardeatin-“blasti , pa ie bila slovesnost ob navzočnosti predstavnikov raznih V Vf>rr,r predstavnikov odporniškega gibanja. Btinlste-p je na Proslavi govoril —---------—-------- l0vanin „arus.°, v Lecce je na zbo- Pino bivših partizanov. Z odločnim ske zhrJl°vor'* Predsednik poslanca Zborni® Pertlni’ v Parmi je bode« iBvan^u ‘‘Prostovoljcev svo Varese Aiinister Taviani, v bilo - do Moro. Zborovanje Je lovoru 1 .v .Vittorio Venetu, kjer V u ^ster za obrambo Gul 'anje «?r:i Je bilo enotno zboro-taciie v-r,TSo ga organizirale fede-je nos]®1- PSI in PSIUP. Govoril til, ria Amendola, ki je pouda-listj cin,? se komunisti in socia-jugu ~PpA° borili v odporu na stRC bn Cajoč. se bistva antifaši-^talijo Je bilo osvoboditi lanja diktature in zati- sil, „ b političnih, in socialnih ter je nm e-b se borba nadaljuje, ‘'Paglii d mi Padle v Avoli in Bat Nadina ^?udaril je dalje, da hoče Politično de 0 ^ se P°če izseliti. '"endola vas?rot;ja- je poudaril A-biUMsti^n .se obstajajo med ko-ko, nP . m socialistično stran-reitii n?®16!0 dovoliti, da bi se od-kl se cineznosti P° enotni borbi, skPpnj ?Jes,no znova poudarja ob . ^Siupovski aV1 ?5' aprila-i!1® m,, Poslanec Ceravolo je fiattinS1 dogodke v Avoli m na jiim, * ‘er je v zvezi z vrenjem °4por ; poudaril, da gre za «nov ??Predutot nov msridionalizem, ki dine.» Jeca P°d vodstvom mia- I0vorifei??. socialistične stranke je Sa»tis. Xajmk federacije PSI De alaviij 25 ^®anu so slovesno pro-Itovnem V april. z zborovanjem na Ustnih ,.i°u in s sprevodom po eovoj-i, dhcah. Na zborovanju je ?Qslanee «?an .Aniasi, za njim pa f° se ****■. ki je poudaril, ua, kot sile t.1 ,zani * znova obvezujejo ®eni, da ^klanskega odpora, po-Jarodov v? 013 strani vseh tistih fklskj or?i?k°.r so španski, portu i j&’ da« ln . vietnamski narod * Poudjn?,esJzatira fašizem. Zatem S^ttizani H.’ da kri, ki so jo prelili ?°Ve, j. ’ Se. dalje daje svoje plo-® ker ip i11, bilo še vse doseženo . Govoril - A °dP°ra še vedno živ zvP,„Je tudi glavni tajnik gr-kolaidig , cehtra v izgnanstvu Ni-"Ost vkl 1® Pozval na solidar-? neki -anl*l’ašistov, kajti ko se h Poraz ZaV' uveljavi fašizem, jc fotVal za vse svobodne ljudi. klJučijo^;’ naj fašistično Grčijo iz-nizrnov. i Vseb mednarodnih orga-Men cšh je ^Prevodom po mestnih uli-Zvata np skupina «kitajcev» iz-erede. Spopadla se je s sku- menik so znova postavili na mestu. I ustvaritvi novega svobodnejšega in kjer so leta 1961 fašisti razstrelili j pravičnejšega reda. Na koncu je prejšnjega. Na proslavi je govoril podpredsednik vlade De Martino. Najprej je govoril beneški župan, ki je poudaril važen prispevek italijanskih žena v odporniškem gibanju. De Martino je govoril o pogumnih dejanjih žensk v odporniškem gibanju in poudaril, da brez njihove žrtve verjetno ne bi bila mogoča nekatera velika dejanja. Poudaril je enotnost, ki se je porodila med odporniškim gibanjem, in zavest, da sta bila fašizem in nacizem plod gospodarsko socialnih in kulturnih vzrokov, ki so bili lastni predfašistični dobi. Iz tega je izšlo globoko prepričanje, da osvobodilna borba ni stremela samo po zrušenju fašizma kot političnemu režimu, temveč tudi po odstranitvi socialnih vzrokov in po iiiMitiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||t|l„„lu„„m,llllll|,lllll||||||||||||m|||||||||||n|I||||||I|||)1|| Predsednik Saragat na obisku na Škotskem Danes bo predsednik sprejel predstavnike italijanske skupnosti iz Glasgovva in Londona ........n, EDIMBURG, 25. — Predsednik Saragat je prispel danes z letalom v Edimburg. Na letališču so ga sprejeli mestni župan, državni minister za škotsko, poveljnik vojaškega letalstva za Škotsko in Severno Irsko in druge osebnosti. V edimburškem gradu sta predsednika in njegovo spremstvo sprejela hamiltonski vojvoda in vojvodinja, nakar so gostje odšii v občinsko palačo, kjer je župan predstavil člane občinskega sveta. Sledilo je kosilo, med katerim je župan med drugim omenil, da je Edimburg aprila 1864 podelil Garibaldiju red «The Freedom of tne City». Omenil je tudi pobratimstvo med Edimburgom in Firencami. Saragat je v svojem odgovoru poudaril, da postaja izmenjava med Veliko Britanijo in Italijo vedno večja, in poudaril medsebojno kulturno bogatenje. Saragat je ostal popoldne v svoji rezidenci in je bil v stiku z Londonom, kjer zunanji minister Nenni pripravlja politične in tehnične dokumente o izidu posvetovanj. Jutri se bo Saragat sestal z ita- lijanskimi skupnostmi iz Glasgovva in Londona. V Veliki Britaniji živi približno 200 tisoč Italijanov, od katerih je 80 tisoč delavcev. Podpisali bodo tudi novo konvencijo o socialni varnosti italijanskih delavcev. Zvečer so se Saragat, njegova hči in člani njegovega spremstva udeležili večerje v edimburškem gradu, ki jo je priredil državni tajnik za škotsko Ross. Na večerji sta si Ross in Saragat izmenjala zdravici. Odložen na danes zaključek vrha SEV MOSKVA, 25. — Vrh SEV, ki bi se moral zaključiti danes, se bo nadaljeval tudi jutri. Tako je sporočil moskovski radio, ki ni pojasnil razlogov za podaljšanje zaseda, nja. Voditelji osmih delegacij, ki se udeležujejo vrha, so danes — kot je poročal radio — obiskali različne De Martino poudaril, da je dediščina odpora vedno aktualna, ker ni bilo še storjeno, kar se je tedaj želelo in hotelo. Poudaril je zatem nujnost demokratičnega reševanja starih in novih problemov, kar je naloga vseh strank večine in opozicije. Govoril je tudi o problemu mladine, o «demokratični uporabi policije* in o številnih drugih aktualnih problemih. Poudaril je potrebo borbe proti režimom v Španiji in Grčiji, borbe za mir v Vietnamu in na Srednjem vzhodu. V zvezi s Češkoslovaško je poudaril odločno odklanjanje doktrine o omejeni suverenosti, ki ni skladna s socializmom in s pravico narodov do neodvisnosti. Govoril je tudi o potrebi premaganja blokov, za sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom in za sprejem Kitajske v OZN. V Firencah se je včeraj začel 12. vsedržavni kongres bivših internirancev v nacističnih taboriščih. Danes je zborovalcem govoril minister za promet in civilno letalstvo Mariotti. Egiptovski odgovor na poziv U Tanta KAIRO, 25. — «A1 Ahram» piše, da je egiptovska vlada izročila včeraj načelniku opazovalcev OZN generalu Bullu odgovor na posebno poročilo, ki ga je U Tant predložil varnostnemu svetu. Odgovor poudarja tri t-očke: 1. Ustavitev sovražnosti je časovno omejena in ne more trajati neskončno; treba je preprečiti, da črte u-stavitve sovražnosti postanejo stalne čete. 2. V sedanjih okoliščinah, ni črt o premirju, ker resolucija, ki jih določa, je bila sprejeta 7. junija 1967 v trenutku, ko so bile egiptovske oborožene sile še na Sinajskem polotoku, ln mnogo prej, preden so izraelske čete z zavrnitvijo resolucije napredovale do prekopa. 3. Incidenti, ki so se dogodili opazovalcem OZN na vzhodnem bregu prekopa, so se dogodili zaradi eksplozije min, za katere odklanja vlada ZAR vsako odgovornost: kar se tiče incidentov na zahodnem bregu, pa jih je treba pripisati streljanju Izraelcev: vendar bo vlada ZAR storila vse, kar more, da zajamči varnost opazovalcev OZN. Na seji zahodnonemške vlade Sprejet predlog o ukinitvi zastaranja nacističnih zločinov BONN, 25. — Po petih urah d-vahne razprave je ministrski svet ZRN včeraj pozno ponoči sprejel predlog o ukinitvi zastaranja nacističnih zločinov. S tem je bila razveljavljena zakonska določba, ki prepoveduje sodiščem, da bi po tem letu še uvajala postopke proti nacističnim zločincem. Na tiskovni konferenci je pravosodni minister ZRN, socialdemokrat Ehmke, orisa! pomen včerajšnjega sklepa ter dejal, da je problem ukinitve zastaranja nacističnih zločinov bolj političnega in moralnega kot pa juridičnega značaja. «Ni prav — je dejal Ehmke — še naprej obtoževati naš narod da je narod zločincev, vendar je res, da smo dovolili kriminalni tolpi, da je prevzela oblast. Krivci pa ne smejo ostati nekaznovani.« V Bundestagu pa je bila danes razprava o politiki za združitev obeh Nemčij, med katero je liberalna opozicija predlagala, naj zvezna vlada predloži Pankowu načrt sporazuma za rešitev dvostranskih problemov, kancler Kiesinger pa je odločno zavrnil možnost po uradnem priznanju NDR. BERLIN, 25. — V vzhodnem Berlinu so danes uradno potrdili, da bo NDR proslavila 1. maj s tradicionalno vojaško parado. Kot jc znano, bodo letos proslavili v Pragi in Moskvi 1. maj samo z množičnimi povorkami, a brez vojaške parade. Z ODKRITJEM SPOMENIKA PADLIM V ODPORNIŠKEM BOJU Videm je slovesno proslavil dan posvečen odporniškemu gibanju Predsednik vsedržavne zveze ANPI Boldrini je poudaril, da so ideali odporništva še vedno življenjski - Govoril je tudi predsednik vlade Rumor (Od posebnega dopisnika) VIDEM, 25. — Danes zjutraj jebila v Vidmu veličastna proslava partizanskega in odporniškega gibanja ob 24. obletnici vseljudskega upora v severni Italiji proti nacizmu in fašizmu. Slovesnost so priredili ob priliki odkritja spomenika padlim borcem in pogrešanim v o-svobodilni borbi. Arrigo Boldrini govori na zborovanju v Vidmu OB SLOVENSKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU V Velenju je vse pripravljeno za jutrišnjo veličastno proslavo Proslave se bo udeležil tudi predsednik Tito - Slavnostni govornik bo Milja Ribičič . Navzoči bodo tudi številni zamejski Slovenci in predstavniki njihovih organizacij (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 25. — Velenje je nared za letošnjo osrednjo proslavo slovenskega državnega praznika, 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Letos bodo ta praznik združili tudi s proslavo štajerskih in koroških partizanskih enot in jubilejnega leta pohoda XIV. divizije na Štajersko. Prireditelji pričakujejo blizu 110 tisoč udeležencev te proslave, ki bo nosila naslov «štajerska im Koroška v revoluciji«. Obiskovalci bodo iz Slovenije, pa tudi iz drugih republik Jugoslavije in iz zamejstva. Prišli bodo člani delovnih kolektivov, bivši borci slovenskih partizanskih čet, bataljonov,. brigad in divizij, bivši aktivisti, interniranci, izseljenci, skratka vsi tisti, ki so se tako ali drugače bojevali v drugi svetovni vojni proti fašizmu. Proslava, ki se je bo udeležil tudi predsednik republike Tito, se bo začela v nedeljo ob 11. uri na --------------- Danes je bil med Izraelci in E- , znanstvene centre, popoldne pa so gipčani nov topniški dvoboj čez|fltovem tr6u v Velenju. Slavnostni nadaljevali z delom v ((bratskem | sueški prekop, ki je trajal pet- { govor bo imel bodoči predsednik vzdušju«. deset minut. i zvezne vlade Mitja Ribičič, v kul- '""l "lili ii M II,I,I[IIIII, ,1,11,11,,, ............................................................................................................................................................................................................................................ JJjTRI V FRANCIJI REFERENDUM 0 REFORMAH ^ Gaulle opominja Francoze to nevarnost zmage opozicije yNtaljptična slika položaja, ki bi nastal v primeru generalo-p0raza ■ Številni incidenti ob zaključku volilne kampanje tto^oiilna ir'“~ Kljub temu, da se i nadaljeval, da bo red zajamčen, nra!J' ki hr\ mPan-ia za sferen* da bo frank zaščiten, da bo neod* zairuv ^ranciji 27. aprila,1 visnost ohranjena, da bo mir za-to,* ie *K1JUčila j - * ‘ " ^ g Brdnik ““.S Z "Z že včeraj opol-de Gaulle po :“‘Ol, Rj o tehničnem pomenu morali z re-kj Gaui]^ ododriti ali zavreči, “til.lovia calne8a apokaliptičnega pnvrte‘ govoril o «neiz-da Phyr?tku” iseveda v pri- itai^J. iluZi,b 1 aporažen) «k 'Kri «tev)a Uz».l, kombinacij in iz- ^?iatli2aci HeI2.rmam- s« Pravi re-lil drniKnci’e tcr Združitvi v en ,U,!Beno gospodarskega '.h, večine državljanov Posvetil”1, orRanizem’ -ie de 'V11 Pa j®ul> malo besed, po-Ogovor’ da..bi mu odkloni- ''Drozge možnost «negativ- 2icii„JQčih .ten različnih, na-vii!’ Pri tBL ln raznolikih opo- 'taC'oje stan, pa ,v bistvu pono' aro geslo «ali laz, ali Vs|\_da 'hi M opustil prilož- ", ri.7* le »opomnil Francoze na Pel j H® i za anie storil: če mu bo-kB^co. je dejal, bo iz-deJn®! dei?Bc,a. svo.i mandat ter vesei?"1 deln i svo' mandat ter Oii j€ti ■ ki j>a je ztt(jei pred ff at i, “Pr a. J' da bi preskrbel dr-tli UstB? m Primerne demo-Hh ? Čapove, v sedan jem sve-Cttiiaž nesr'PApi? zmešnjavi, nemi-uašati vretab. ki so jih morali Vv>o p!!ku , %Slo OAeozi glasovali «du», jih generacij«. ?*UlieBodpom na-l'RPfiem redu: «Z ^ Wki varovan, da bo Francija spoštovana«. «Ob rednem koncu mandata — je zaključil general — bom zapustil, brez razkolov in prevratov, svojo uradno funkcijo tistemu, ki ga boste vi določili za mojega na slednika. Francozi — je bil enfa-tični zaključek — Se nikoli ni imela odločitev, ki čaka vsakogar od vas, tolikšne teže v bodočnosti Francije«. Zaneseni ton generala ni seveda presenetil političnih opazovalcev: šlo je v bistvu za zadnji poskus, da bi obrnil sebi v prid položaj, ki mu postopoma uhaja iz rok. Zadnje preiskave javnega mnenja, ki jih je objavil danes zvečer »France soir«, kažejo na majhno prednost tistih, ki so se odločiti za «ne». 51 odst.i intervjuvanih se je namreč izreklo proti referendumu, 49 pa za. Treba pa je tudi upoštevati, da je kar 21 odst. volivcev še neodločenih, kako naj glasujejo, ati pa odločenih, da ne gredo na volišča. De Gaullov govor je televizija oddajala ob 20. uri. general pa ga je bil snemal že popoldne, nakar je odpotoval v Colombey les deux Eglises, kjer bo s soprogo čakal na izid volitev. Zelo verjetno je, da se v primeru poraza sploh ne bo vrnil v Pariz Ob zaključku volilne kampanje je prišlo v številnih krajih do incidentov med golisti in opozitorji. Dve bombi sta preteklo noč eksplodirati pred sodno palačo v Lillu in pred občino v Provinu, na severu države. V Antibesu je bil napaden in hudo ranjen z nožem mladenič, ki je lepil propagandne lepake neodvisnih republikancev Giscarda d’Estainga s pozivom na negativen glas. Neodvisni republikanci so izraziti mnenje, da je šlo za napad (igolistične tolpe«; V Ren- C0V0R PREDSEDNIKA IMJ KOCJANČIČA Mladina ne želi biti pasiven opazovalec temveč zahteva neposredno soodločanje IMJ se zavzema za najširše mednarodno sodelovanje • Sveti zvezne skupščine so sprejeli okrog 30 zakonskih predlogov, resolucij in predpisov bom" -ie nadaljeval de j nesu 'je prišlo končno do spopa- -.01 ' ‘ ‘ ..........HM da se Poskrbel, pa naj se dov med mladimi komunističnimi bo napredek ' in golističnimi aktivisti. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Program nadaljnjega delovanja mladih v družbenem življenju ln analiza dela 8. kongresa Zveze mladine Jugoslavije sta bila danes v središču pozornosti prve konference. ZMJ, na kateri sodeluje 116 delegatov, ki zastopajo 3,6 milijona članov mladinskih organizacij. Predsednik zveze Janez Kocjančič je v svojem poročilu med drugim poudaril, da mladina vidi v samoupravnem dogovarjanju in odločanju perspektive bolj človeških družbenih odnosov in dejansko oblast delovnih ljudi. Med mladino se po mnenju Kocjančiča zadnje čase opažata dva nasprotujoča si procesa: na eni strani pasivnost, konformizem, anemičnost in oportunizem, na drugi pa skupine, ki se vedno bolj politično aktivizirajo in pri lem ne izbirajo sredstev. ((Jugoslovanska mladina, podobno kot mladina vsega sveta, jc poudaril Kocjančič, ne žeti bili pasiven opazovalec, temveč zahteva neposredno udeležbo v družbenem odločanju, kar je tudi razumljivo, saj mladina Jugoslavije (vsaj mlada generacija od 14 do 27 let starosti) predstavlja danes skoraj četrtiino prebivalstva Jugoslavije.« Kocjančič se jc zavzel za večjo politično uveljavljenje mladih v družbenem ln političnem življenju ter je posebno poudaril potrebo reforme srednjih in visokih šol. Na koncu svojega poročila je Kocjančič ugotovil da Zveza mladine Jugoslavije vzdržuje stike z okrog 400 nacionalnimi in mednarodnimi mladinskimi organizacijami in sc zavzema za najširšo mednarodno sodelovanje brez ideološke in politične omejenosti na osnovah medsebojnega interesa, posebno v borbi za mir, napredek in medsebojno razumevanje. Zveza mladine Jugoslavije je proti sodelovanju, ki ne upošteva načela enakopravnosti in kt stremi no odstranjevanju tuiih pogledov Zato so zastonniki ZMJ ostro kritizirali organizacijo 9. svetovnega festivala mladine in študentov v Sofiji. Po besedah -pred- sednika ZMJ se je zadnje čase i brom leta 1943, dobili z veljavnost-zmanjšalo sodelovanje ZMJ z mla- Jo od I. januarja letos iste pravies dinskimi organizacijami nekaterih I na ta dodatek kot njihovi tovariši socialističnih držav, ki so po sta lišču, ki ga je zavzela Zveza mladine Jugoslavije v zvezi z dogodki na Češkoslovaškem, skoraj prekiniti sodelovanje z ZMJ. Največja mladinska organizacija teh držav, Kom-somol je ZMJ poslala celo žaljivo pismo, v katerem se trdi, da je ZMJ zapustila marksistično-lenini-stične pozicije. «Ne mislimo, je poudaril Kocjančič, zaostriti naših odnosov z njimi, toda to ni odvisno od nas. V vsakem primeru, je zaključil Kocjančič, mislim, da je danes potrebno poudariti, da naše zanimanje za sodelovanje, s temi organizacijami ni nič večje od našega zanimanja in sodelovanja z vsemi drugimi naprednimi mladinskimi organizacijami na svetu.« Za predsednika konference ZMJ je bil ponovno izvoljen Janez Kocjančič. Konferenca nadaljuje delo. Sveti zvezne skupščine so na svojih zadnjih sejah včeraj in danes proučili in sprgjeli okrog 30 zakonskih predlogov, osnutkov, več resolucij in predpisov. Skupščina J« med drugim sprejela nov splošni zakon o zdravstvenem zavarovanju in zagotovitvi obveznih oblik zdravstvene zaščite prebivalstva, s katerim ss uvaja nov zdravstveni sistem. Kako veliko je bilo zanimanje poslancev za ta zakonski predlog, kaže dejstvo, da je bilo k osnutku predlaganih okrog 40 amandmajev, od katerih so bili mnogi sprejeti. Novi zakon med drugim zagotavlja za vse državljane obvezen minimum zaščite in obvezuje zdravstvene službe, da brezplačno odkrivajo in zdravijo nekatere bolezni (tuberkulozo, nalezljive, spolne, sladkorne bolezni, raka), nudijo brezplačno zdravstveno zaščito v primeri nosečnosti, materinstva, brezplačno zdravstveno zaščito predšolskim otrokom, dijakom in študentom. Za spremembo zakona o dodatku za borce so vsi borci iz Istre in Primorske, ki so stopili v narodnoosvobodilno borbo pred 13. okto- iz ostalih krajev, ki so se priključili narodnoosvobodilnemu gibanju pred 9. septembrom 1943. leta. Z zakonsko spremembo so ukinjene dosedanje razlike v določanju dodatka, tako da se vsem zaposlenim borcem, ki jim la dodatek pripada, zajamči najmanjši osebni mesečni dohodek 860 dinarjev. S sprejetimi zakonskimi spremembami in predpisi so poostreni ukrepi v primerih tihotapljenja dinarjev v inozemstvo in zagotovljena pravična odškodnina za nacionalizirano zemljo vsem, ki do 15. februarja 1958. leta (datum uveljavitve zakona o pravični odškodnini) niso prejeti odloka o odškonini. Novo sprejeti zakon o prekinitvi nosečnosti predvideva, da se nosečnost lahko prekine poleg iz zdravstvenih tudi iz socialnih razlogov (če bi mati s porodom otroka imela težke osebne, družinske in materialne neugodnosti). Z novim osnovnim zakonom o delovnih odnosih se občutno razširjajo samoupravne pravice delovnih organizacij pri urejevanju teh odnosov. Sprememba zakona o prometni varnosti zaostruje nadzorstvo v cestnem prometu in povečuje kazni za prometne prekrške. Zvezni svet jc na svoji zadnji seji sprejel tudi spremembo kazenskega zakona, po kateri bodo v bodoče izposojevalci tujih avtomobilov kaznovani z najmanj tremi meseci zapora. B. B. DUNAJ, 25. — Avstrijski Bundes-tat je danes soglasno ratificiral pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, ki ga je bila že odobrila poslanska zbornica. turno umetniškem sporedu pa bodo nastopili združeni mladinski pevski (žfttja in združeni moški z.bori iz Savške doline, partizanski invalidski pevski zbor, ki prav letos praznuje 25. obletnico ustanovitve, združene godbe na pihala in slovenski gledališki igralci. Na osrednjo slovensko proslavo, ob letošnjem 27. aprilu, so v Velenje povabili tudi predstavnike borčevskih in protifašističnih organizacij iz zamejstva in tudi delegacije obmejnih občin iz Avstrije. Tako bodo iz Avstrije prispele v Velenje delegacije Zveze slovenskih organizacij, predstavniki narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze koroških partizanov in drugi. Iz Italije bodo v Velenju navzoči predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske skupnosti, Zveze partizanov itd. Po zadnjih podatkih pa je prireditveni odbor povabil tudi delegacije iz treh madžarskih obmejnih ob čin. Največ udeležencev proslave ^Štajerska in Koroška v revoluciji« bo prispelo v nedeljo v Velenje z avtobusi in osebnimi vozili, pa tudi s posebnimi vlaki. Glede na stotisočglavo množico, ki bo v nedeljo v Velenju, so prireditelji organizirali' zdravstveno službo oziroma zdravstveno zaščito v povečanem obsegu. Gostinska in trgovska podjetja v Velenju pa so uredila več kot dvesto prodajnih mest, kjer bo udeležencem na voljo prehrana in pijača, nared pa so tudi že zabaviški prostori, v mestu samem pa bodo v nedeljo odprte tudi vse trgovine. Sicer pa za vse tiste, ki bodo prišli -v nedeljo v najmlajše slovensko rudarsko mesto, bo dovolj razvedrila. V prostoru rudarskega šolskega centra si bodo lahko ogledali razstavo «Štajerska in Koroška v revoluciji«, na katerj bo na velikih panojih prikazana rast partizanstva v teh krajih. Ogledali si bodo lahko tudi dve razstavi, in sicer prvo pod naslovom «Talci», druga pa bo predstavljala izbor likovnih del slovenskega slikarja Božidarja Jakca. Obe razstavi bo-štS v Umetnostni galeriji v Slovenj Gradcu in ju bodo odprli že v so-, boto zvečer. Razen tega bo v nedeljo odprt tudi muzej na velenjskem gradu. Udeleženci slavja si bodo tako lahko ogledali rudarski muzej in oddelek narodnoosvobodilnega boja. Seveda pa bo za tistega, ki še doslej ni bil v Velenju, posebno doživetje ogled mesta, obisk jezera in bližnje okolice ali pa izlet na Paški Kozjak, ki je bil za časa osvobodilnega boja prizorišče srditih spopadov borcev XIV. divizije z okupatorjem. Za zaključek naj povemo še to, da bo v nedeljo prišlo v Velenje blizu 30 posebnih vlakov iz vseh krajev Slovenije, ter več kot 600 avtobusov in okrog 20.000 osebnih avtomobilov. DRAGO KOŠMRLJ Posvetovanja o sestanku nevezanih BEOGRAD, 25. — Posvetovanje med nevezanimi državami o določitvi mesta in datuma prvega posvetovalnega sestanka zastopnikov nevezanih držav, na katerem bi se razpravljalo o bodoči konferenci voditeljev nevezanih držav, je prišlo v končno fazo. Pričakuje se, da bo te dni sprejet zadevni sklep. V dosedanjih posvetovanjih je - o-krog 35 nevezanih držav privolilo v neposredno udeležbo v pripravah posvetovalnega sestanka. Posvetovanja so pokazala, da nevezane države vežejo skupni interesi in podobni pogledi na najvažnejša mednarodna vprašanja. Sklicanje konference voditeljev nevezanih držav, poudarjajo politični . krogi v Beogradu ni samo sebi smoter, temveč predvsem potreba stalnega zavzemanja nevezanih držav v borbi za boljše mednarodne odnose in nadaljnji napredek držav v razvoju. To bosta verjetno tudi glavni temi razpravljanja' na prvem pripravljalnem sestanku in bodočih pred sestankov voditeljev nevezanih držav. Veličastni spomenik bivšim partizanskim borcem stoji na Trgu 26. julija. Arhitektonska struktura spomenika in njegovega okolja je zelo impozantna. V sredini so zgradili okrogel vodnjak, v katerega teče voda z ene strani, nad njim pa štirioglato ostenje iz betona, a pred lem spomenik. Slovesnost se je začela okoli 9. ure zjutraj na Trgu 1. maja, pod videmskim gradom, kjer so se zbrali pripadniki raznih partizanskih edinic. V veliki večini so biti borci garibaldinskih enot z rdečimi rutami, nekaj manj pa je bilo pripadnikov osoppovskih brigad, za katere je značnna zelena ovratnica. Bivši partizanski borci pa so bili, .vsaj pred začetkom proslave, pestro pomešani. Sele potem, ko se je sprevod napotil - proti Trgu 26. julija, so udeleženci stopili v vrste nekdanjih enot. Po ozkih u-licah, ki peljejo od Trga 1. maja proti- središču mesta, se je vila dolga kolona bivših borcev. V glavnem je šlo za garibaldinske in o-soppovske enote, ki so delovale na področju Furlanije od karnijskih gora do Kanina. Videmske prosla-V so se udeležile tudi številne organizacije bivših partizanov, -ki so včlanjeni v pokrajinske organizacije ANPI v Trstu, Gorici in drugod. Bivši partizani so vkorakali na Trg 26. julija, kjer stoji spomenik padlim borcem, nekaj po 10. uri, šli pred častno tribuno, ki je stala pred spomenikom ter obstati potem na nasprotni strani častne tribune. Na levi strani tribune, oddaljeni morda kakih petdeset metrov ali nekaj več, pa je bila večja skupina levičarske mladine, ki je prej stopala v sprevodu na zadnjem mestu. Priso.ni računajo, da de se sprevoda udeležilo gotovo okoli 5000 bivših borcev. Na Trgu 26. julija pa je bilo potem gotovo prisotnih do 15.000 ljudi. Po mimohodu bivših borcev, so prišli na. trg predstavniki številnih občin in raznih oblastnih organov, ki so nosili prapore svojih ustanov. V sprevodu so nositi prapore dežele Furlanije - Julijske krajine, videmske občine, goriške. tržaške, pordenonske. tržiške ter številne druge iz raznih krajev I-talije, ki so bili odlikovani z zlatimi, oziroma srebrnimi medaljami. Predsednik Rumor je prispel na letališče v Rivoltu približno Oh 10.15. Čeprav je bil začetek slovesnosti določen za 10.45, se je predsednik nekoliko zamudil ha poti ter se je zato proslava začela šele okoli 11. ure. Na častni tribuni je bilo prisotno veliko število gostov. Med drugimi so bili tam predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, tržaški župan Spaccini, miljski župan Millo, zgoniški župan Guštin, na-brežinski župan Legiša ter številni drugi župani iz najrazličnejših krajev dežele Furlanije - Julijske krajine. Posebej je treba še omeniti prisotnost dveh državnih podtajnikov, in sicer Ceccheriniia m Torosa. Na tribuni smo opazili tudi številne poslance, kot n. pr. skerka, Belcija, Fortuno in Lizzera. še pred prihodom predsednika vlade Rumorja je nastal pred slavnostno tribuno prepir med policijskimi organi in skupino bivših deportirancev v taboriščih smrti, ki so hoteli govoriti s predsednikom Rumorjem. Nosili so napis s sledečim besedilom: «Naj se priznajo vse pravice političnim deportirancem v taboriščih smrti«. Spor so sicer mirno rešili, toda predstavnikom organizacije bivših deportirancev vseeno uspel njihov poskus, saj so na kraju izročili predsedniku Rumorju svoje pismene zahteve. Predsednik vlade Rumor ,ie prispel na trg v spremstvu številnih drugih predstavnikov oblasti. Avtomobili so se ustaviti prav pred skupino levičarsko usmerienih mladeničev, ki so začeli žvižgati ter kričati. Napisi na njihovih tablah so zgovorno Dričali o razpoloženju teh mladih ljudi, v glavnem je šlo za gesla proti vojni v Vietnamu, grški vladi in vmešavanju ZDA na raznih področjih svetovne politike. Poleg tega so tudi če-stc obujati spomin na pokornega kubanskega političnega voditelja Che Guevaro. VL. KENDA (Nadaljevanje na 2. strani) BEJRUT, 25. — Libanonski predsednik je sprejel ostavko predsednika vlade. Danes je sprejel v predsedniški palači vrhovnega po- veljnika vojske, načelnika glavnega štaba ln g banke. guvernerja osrednje Bivši deportiranci v nacistirpili t..»oi-Učiii .na pruslavi v Vidmu V ŠPANIJI, KJER JE VODIL TISKARNO Zloglasni ustaški zločinec Vjekoslav Luburič ubit Klavec iz taborišč smrti je končal v medsebojnem obračunavanju MADRID, 25. - Vest o uboju znanega vojnega zločinca Vjekosla-va Luburiča-Maksa ni presenetila poznavalcev razmer v emigrantskih krogih v Španiji. V zadnjih mesecih so agencije namreč poročale o medsebojnih obračunavanjih ustašev in četnikov, v katerih so padale glave znanih zločincev. To vsekakor izpričuje popoln polom teh zločinskih organizacij. V ponedeljek, 21. aprila, je od noža, ki ga je sam v svoji bogati ustaški karieri uporabljal v zloglasnih taboriščih smrti umrl največji jugoslovanski vojni zločinec v drugi svetovni vojni Vjekoslav Luburič-Maks. Podrobnosti tega umora v vrsti emigrantskih obračunavanj še niso znane, vendar se je zvedelo, da je bil Luburič ubit s tremi sunki noža v hrbet. Po prvih vesteh ga je ubil neki delavec, zaposlen v tiskarni. ki jo je vodil Luburič v španskem mestu Cercagente v bližini Valencie. Ustaška kariera Luburiča, ki se je pogosto podpisoval s psevdonimom «General Drinjanin», se je začela že leta 1929, ko mu je bilo sedemnajst let. Potem ko je nekaj časa deloval doma, je emigriral na Madžarsko, kjer je bil namestnik poveljnika u-staškega taborišča «Janka Pusta». Že takrat je nosil visok naziv »poverjenik glavnega ustaškega štaba». V tem in v nekaterih drugih usta-ških taboriščih v tujini so vzgajali Laburičeve somišljenike. Najbolj u-godna priložnost za «napredovanje» v službi se je ponudila Laburiču leta 1941 z ustanovitvijo tako imenovane neodvisne države Hrvatske. Kot mož, ki je užival posebno Pa-veličevo zaupanje, je takoj dobil zelo visok položaj. Postavljen je bil za šefa tretjega urada v ustaški politični policiji. Ta urad je organiziral zloglasna taborišča smrti v Jasenovcu, Stari Gradiški in po drugih krajih. Kot voditelj tega urada je Luburič takoj poskrbel, da je organiziral tudi posebno enoto «hrvatske obram-be», ki je »skrbela« za zapornike. Svoj pravi obraz zakrnjenega u-staškega zločinca pa je Luburič pokazal, ko je izvajal nezaslišano nasilje nad taboriščniki v Jasenovcu in v drugih taboriščih smrti. Izkušnje v tem delu si je Luburč pridobil v posebnih misijah, v nacističnih taboriščih smrti v Nemčiji do leta 1941. Luburič je imel popolno in nedotakljivo oblast v svojih taboriščih. Kot poveljnik v Jasenovcu je osebno sodeloval pri pokolu taboriščnikov. Osebno je izrekal ukaze za množične uboje, klanja in trpinčenja ljudi. Znano je, da je v svojem sadizmu šel tako daleč, da je sam izdeloval načrte za posebne nože, s katerimi so množično klali, kakor tudi za posebna kladiva, s katerimi so pobijali nedolžne žrtve. Največji množični pokol je Luburič s svojimi sodelavci priredil v Jasenovcu po nekem pijančevanju. Takrat so pobili v Jasenovcu več sto zapornikov, med njimi tudi kakih deset otrok. Po vojni so Luburiča proglasili za vojnega zločinca, vendar je pobegnil in se zatekel v tujino, od leta 1951 je bil v Španiji. Toda kakor v drugih emigrantskih organizacijah je tudi med usta-škimi emigranti v Španiji prišlo do prepira. Luburič se je sprl z Antejem Paveličem zaradi osebnih ambicij. Ker ni našel skupne govorice s svojim nekdanjim «poglavnikom», je Luburič ustanovil svojo ustaško organizacijo «hrvatski narodni odbor« in seveda sebe imenoval za vrhovnega poveljnika. Cilj te organizacije je bila teroristična dejavnost proti SFRJ. V zadnjem času je bilo opaziti tudi »založniško dejavnost« Maksa Luburiča. Imel je namreč tiskarno, v kateri so tiskali pamflete in letake protijugoslovanskega značaja. Neki delavec iz njegove tiskarne, ne ve se iz kakšnih pobud, je pred dnevi dvignil nož na svojega delodajalca. S tremi smrtnimi sunki je kcnčal življenje zločinca Luburiča v njegovem 57. letu. Policija ga je našla v krvi, za ubijalcem pa se je izgubila sled. Predvajali jo bodo jeseni Končana Šostakovičeva štirinajsta simfonija MOSKVA, 25. — Sovjetski skladatelj Dimitrij Šostakovič je po šestih tednih dela dokončal svojo 14. simfonijo za sopran in bas, ki jo je posvetil angleškemu skladatelju Benjaminu Brittenu. Agencija Tass javlja, da bo novo simfonijo prvič predvajal v jeseni komorni orkester pod vodstvom Rudolfa Baršaja. SEDAJ BODO 0 NJEM RAZPRAVLJALI PRED POSLANSKO ZBORNI? [ Dobre in slabe lastnosti novega pokojninskega zakoni Bivši partizani v Vidmu, kjer je bila včeraj z odkritjem spomenika padlim gibimja proslava obletnice osvoboditve Italije. borcem odporniškega ......................................................................................................................................................................................................milil m mn m ■Milin mn mini M M um m n m iiiiMiilll V JAPONSKI TOVARNI KAVČUKA V KRAJU ZLATOLIČJE RLllU MARIBORA Enajst mladih delavk \Danes bodo spustili v obrat ostalo pod ruševinami V tovarni lesene konstrukcije je bilo zaposlenih 20 deklet LAGOS, 25 — Lagoška policija je javila, da so neznanci ubili med spanjem 22-letno italijansko državljanko, ženo industrijca, ki se je preselil v Lagos, Catino Scandello in njenega 10 dni starega sinčka. Proslava v Vidmu (Nadaljevanje s 1. strani) Slovesnost je odprl videmski župan Bruno Cadetto, ki je v svojem uvodnem govoru poudaril pomembnost postavitve spomenika padlim borcem v Vidmu ter krvavi davek, ki ga je furlansko odporniško gibanje moralo ulačati v borbi proti fašizmu in nacizmu. Pomembno je, da je Cadetto dejal, da je bila slovesnost prirejena v Furlaniji, na skrajnih vzhodnih mejah Italije. Vrši se, je pripomnil Cadetto, «na vratih skozi katera so vihrale vojne in ki jih mi danes želimo odprta za mir.» Nato je spregovoril predsednik italijanskega partizanskega združenja FVIL Ferrando, ki je v svojem govoru poudaril potrebo, da se v Italiji čimprej uresničijo vse zahteve, ki jih vsebuje republiška ustava. Najbolj pa je bil seveda pričakovan govor podpredsednika poslanske zbornice in predsednika vsedržavne zveze partizanov - ANPI Arriga Boldrinija. Ta je v svojem govoru poudaril, da je videmska slovesnost pomembna zato, ker se morajo bivši borci in vsi. ki so se borili za svobodo, vprašati, kaj je bilo po osvoboditvi storjenega za uresničenje idealov osvobodilnega gibanja, in v kakšni meri so ideali odporništva še vedno življenjski za italijansko družbo. Ti ideali, Je dejal Boldrini, so še vedno življenjski, ker je sicer osvobodilno gibanje pritegnilo na pozorni-co družbenega dogajanja široke ljudske množice, predvsem delavce, toda je še vedno vprašanje, kako v naj popolnejši meri uresničiti republiško ustavo. Za Boldrinija pa Je na vsak način bistveno, da se ljudske množice vključijo v demokratično državo ter zavestno usmerjajo njeno upravo. Odporniško gibanje je zraslo iz sodelovanja vseh italijanskih družbenih slojev, ki so se zavzemali za korenit preobrat v politični ln gospodarski strukturi države: v boj so šil z ramo ob rami komunisti in katoličani, socialisti in republikanci, vojaki In častniki. Govornik je nato navedel razne odstavke iz nekega spisa Calamandreja, iz katerih je razvidna potreba, da se v Italiji rešijo vprašanja pravice do dela in da se zbrišejo razlike med severom in jugom, še posebej pa je poudaril, da je treba imeti demokratsko metodo za veljavno za vse državljane. Glede mednarodnih odnosov in predvsem vprašanju miru je Boldrini izjavil dobesedno: «Mi se ne strinjamo z razdelitvijo sveta na nasprotujoče si bloke. Treba je pobijati stari in novi fašizem ter se upreti vsakemu militarizmu.* Bol- drini je zaključil svoj govor z 'i-gotovitvijo, da se odporniško gi- banje še vedno nadaljuje. Nato je spregovoril predsednik vlade Rumor. Njegov govor so pogosto motili levičarski mladeniči. V glavnem je predsednik vlade zagovarjal tezo demokratične dialektike med večinskimi in manjšinskimi silam' še posebej je treba omeniti, da je Rumor Izrazil željo, da se okrepi proces pomiritve v svetu. V duhu odporniškega gibanja — je dejal Rumor — poudarjamo na tem obmejnem področju našo željo, da se ta razvoj pomiritve ne ustavi Po govorih so predsednik vlade in predstavniki oblasti odšli pred spomenik padlim in nato v svetišče - grobnico, ki stoji za spomenikom. Pozneje je bil na videmskem gradu sprejem, ki ga je priredila videmska občina. Iz Trsta je prišlo v Videm več avtobusov z bivšimi partizani. Velika je bila udeležba ljudi iz zgo-niške občine. Z avtobusom, ki so ga najeli v ta namen, Je prišlo v Videm 64 oseb iz Briščtkov, Rep-nlča, Zgonika, Koludrovce, Saieža, Samatorce in Gabrovca. Ta skupina je odšla po proslavi v Butrio. kjer je bilo za njih naročeno kosilo. V veliki restavraciji «A1 Par-co» je bilo slišati še pozno popoldne zvoke harmonike, partizanske In narodne pesmi. V. K. KURUNE (Japonska), 25. — E najst mladih delavk je izgubilo življenje v tovarni kavčuka v južnem predelu Japonske. Silovit po- gasilci kmalu pogasili. V menjal- nici so bili štirje uradniki, ki so nemudoma zbežali iz uradov. Pra- vijo, da so pred požarom zaslišali žar, katerega vzroki še niso znani, j dve eksploziji. Tudi v tem primeru je nenadoma zajel tovarno in pre-i co oolicijski organi uvedli preiska-prečil nekaterim delavkam, da bi vo. se pravočasno rešile. Ena od delavk, ki se je rešila, je povedala, da jim je nepričakovano zaudaril v nos vonj po požganem, takoj zatem pa so se znašle sredi črnega dima. Večjemu številu se je posfečilo pravočasno zbežati, druge pa, ki jih je dim oslepil, so zgorele v plamenih ali pa so se zadušile. Brez dvoma je panika igrala odločilno vlogo pri reševanju. V tovarni je bilo zaposlenih 20 delavk: 7 se jih je rešilo, dve sta bili ranjeni, 11 pa jih je zginilo v plamenih. Slednje so bile zaposlene v drugem nadstropju, kjer se je požar, ki je zajel lahko vnetljive tekočine, bliskovito razširil. Od tistega trenutka dalje je bilo nemogoče se izogniti smrti. Ce bi se delavkam posrečilo pravočasno zbežati, je rekla ena od njenih kolegic, ki se je rešila, a je bila še vedno pod šokom, morda ne bi bilo žrtev. Druga pa je izjavila, da je bilo nemogoče rešiti se, ker so plameni zaprli vse izhode. Tovarna je bila zgrajena iz lesa, zaradi česar se gasilcem, ki so nemudoma prišli na kraj požara, m posrečilo rešiti ničesar. Njim se je posrečilo le pogasiti že očr-nele ali zoglenele tramove, pod katerimi so delavke našle strašno smrt. Vse so sicer takoj odpeljali v bolnišnico, vendar zdravnikom ni preostalo drugega kot ugotoviti, da je njihovo življenje usahnilo že pod kadečimi se ruševinami tovarne kavčuka. Na kraj so prišli tudi preiskovalni organi, ki bodo skušali ugotoviti vzrok požara in morebitno odgovornost. že vnaprej pa izključujejo možnost, da bi bil požar podtaknjen. Soudeležen pri umoru Lavorinija? Karabinjerji aretirali nekega mladoletnika sedmo hidrocentralo na Dravi Vse naprave izdelane doma ■ Hidrocentralo bo dajala letno 658 milijonov kilovatnih ur (Od našega dopisnika) VIAREGGIO, 25. — Karabinjerji so danes aretirali mladoletnega A. R. Po nepotrjenih vesteh naj bi bil ta mladoletnik soudeležen z Marcom Baldisserijem pri umoru Ermanna Lavorinija. Baldisseri je samo delno govoril resnico. Lavorinija so ubili v pretepu med fanti, Ermanna pa ni pomagal pokopati Marcov oče Dino Vanni pač pa Adolfo Meciani, katerega je Baldisseri že obtožil, a je mož predložil preiskovalnim organom sprejemljiv alibi. To je danes izjavil 14-letnl Andrea Bene-detti. Ko sta z Marcom opazila, da je bil Ermanno brez življenja na tleh, sta stekla k Mecianiju v Pi-neto di Ponente. Ta je Benedettija odslovil, telefoniral Lavorinijevim, Marca pa poslal v kino, da se nekoliko pomiri. Okoli 19. ure naj bi se z Marcom vrnila na plažo Marina di Vecchiano, kjer sta Ermanna zakopala v pesek. LJUBLJANA, 25. — Jutri bodo v kraju Zlatoličje, blizu Maribora, odprli in pustili v obrat novo hidrocentralo na Dravi. Po šestih elektrarnah so sedaj zgradili tudi povsem nov tip elektrarne. Prvič so to pot v Jugoslaviji sami skonstruirali in opremili elektrarno z velikim jezom na Dravi, takoj pod Mariborom, z dovodnim kanalom, dolgim 17 kilometrov do vasi Zlatoličje, kjer je glavna strojnica z dvema turbinama in en kilometer dolgim odvodnim kanalom do stare struge Drave Nova hidrocen-trala pod imenom «Srednja Drava 1» je za slovensko energetiko izredno pomembna, saj ima Drava v energetske namene vrsto prednosti. Ta reka ima namreč najbolj stalne pritoke vode, poleg tega pa lektramo je tudi dejstvo, da so vse naprave izdelane doma v slovenskih in raznih drugih jugoslovanskih podjetjih. Bilo je potrebno zanjo uvoziti le za 0,05 odstotka celotne opreme, vse drugo so izdelala domača podjetja. ima največ vode v tistih mesecih V MILANU Bomba v Fiatovem paviljonu in požar na železniški postaji MILAN, 25. — Danes, nekaj minut po 19. uri je v Fiatovem paviljonu milanskega velesejma, kjer predvajajo kratke filme o razvoju turinske tovarne, eksplodirala bomba, ki je povzročila le majhno škodo in ranila kakih 10 obiskovalcev. Ranjencem so na velesejemski postaji za prvo pomoč nudili zdravniško nego in jih nato odpeljali v bolnišnico San Carlo. Policija in karabinjerji so uvedli preiskavo. MILAN, 25. - Okoli 20.40 je v menjalnici železniške postaje v Milanu izbruhnil požar, katerega so Furlanije - Julijake krajine videmski proslavi obletnice osvoboditve Proti amerGkemu novinarju in njegovima češkima prevajalcema Razveljavljena razsodba iz 1951. zaradi vohunstva PRAGA, 25. — Ameriškega novinarja Williama N. Oatisa in dva češka prevajalca, ki sta delala zanj v uradu agencije »Associated Press«, so popolnoma oprostili obtožbe vohunstva, zaradi katerih so jih obsodili na hude zaporne kazni. Oatis, Tomaž Svoboda in Petr Munz so bili 4. julija leta 1951 obsojeni skupno s četrtim obtožencem Pavlom Woydinekom na 10, 20 oziroma 16 let ječe. Posebno praško sodišče je danes razveljavilo razsodbo, ker so na podlagi dokumentov ugotovili, da je tedanji minister za notranje zadeve L« Kopriva zahteval od policije, da izsili v 14 dneh »priznanja* o vohunskem delovanju z namenom, da odredi zaporo praškega urada ameriške tiskovne a-gencije. Ugotovili so, da so izvajali nad obtoženci »pritisk* in da so nekatere »dokaze* ponaredili. Woy-dineka so že januarja lani popolnoma rehabilitirali. RIM, 25. — Prikupna 20-letna Tanja Evelin Duckworth, ki je bila rojena v Kolombu na Ceylonu, je danes spila nekaj uspavalnih praškov ter skočila skozi okno šestega nadstropja hotela Hilton na Monte mariu. Dekle je k sreči padlo na mehko travnato podlago, kar jo je rešilo gotove smrti. Lepa tujka, ki je nastopala v manjših vlogah v filmih, je skočila skozi okno popolnoma gola. Pred poskusom samomora je pustila nekaj v angleščini napisanih dopisnic, kjer je prosila, da bi jo pokopali v njeni najlepši obleki. V VERONI Aretirana razpečevalca ponarejenih bankovcev VERONA, 25. — Ker so se dnevno pojavljali v mestnih bankali šte vilni zelo spretno ponarejeni 1000-lirski bankovci, je veronska kvestura uvedla preiskavo in ustavila v neki trgovini 28-letno Roberto Sgrevo iz Caldiera, ki je imela v torbici 14 ponarejenih bankovcev. Med preiskavo v njenem stanova nju so agenti odkrili še 158 bankovcev. Ženska je priznala, da je denar ponarejeval njen 32-letni mož Silvano Peruzzi, ki je bil zaposlen kot fotocinkograf. Peruzzi je izjavil, da je bankovce, ki so bili sko raj perfektni, ponarejeval v tiskarni, kjer je zaposlen, vendar je pripomnil, da lastnik tega ni vedel. Peruzzijeva sta začela razpečevati ponarejene bankovce novembra lani v Veroni, Milanu, Bologni, Mo-deni, Tridentu, Benetkah in Mantovi. ko v drugih slovenskih rekah najbolj primanjkuje vode. S tem pomeni vsak kilovat dravske električne energije v poletnih mesecih razbremenitev termoelektrarn, ki imajo nalogo kriti primanjkljaje, nastale zaradi nihanja vodne količine. Zato je že do zdaj elektrika iz Drave bila zelo pomembna, ko je šest elektrarn dajalo na leto milijardo 490 milijonov kilovatnih ur električne energije. Sedaj se tem kilovatnim uram pridružuje še nova elektrarna pri Zlatoličju, ki bo sama dajala 658 milijonov kilovatnih ur. Ta električna energija bo razmeroma zelo poceni, čeprav so anuitete zelo visoke. Vsekakor pa bo cenejša kot pa elektrika iz termoelektrarn. Prednost nove elektrarne je tudi v tem, da leži v bližini velikih porabnikov, kot so tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, tovarna dušika v Rušah in celotna mariborska industrija. Gradnja nove elektrarne sodi med največje gradbene objekte v Sloveniji, po dimenzijah in zahtevnosti pa prekaša vse druge. Izkopati in premetati je bilo treba namreč več kot 14 milijonov 700 tisoč kubičnih metrov zemlje za gradnjo nasipov in oblog Vgrajenega pa je bilo čez 200.000 ton cementa ali 20.000 vagonov in 4135 ton vagonov raznih armatur. Značilno za to e- DRAGO KOŠMRLJ Kdor je pričakoval, da bo novi pokojninski zakon po razpravi v senatu postal dokončen in da bodo upokojenci končno deležni tistih ugodnosti, ki jih novi zakon predvideva, je ostal razočaran. Živimo v državi parlamentarne demokracije in smo podvrženi vsem vrlinam in slabostim tega sistema. V senatu je zakon spet doživel nekaj sprememb raznih členov in zato mora nujno v naknadno odobritev teh členov v poslansko zbornico. 1 Čeprav te spremembe zadevajo več | točk (nekatere so upokojencem v i prid druge pa ne), je glavna bitka I še vedno okrog pokojnine za dovr-I šeno delovno dobo (la pensione di ' anzianita). Ta pokojnina je prišla v veljavo z letom 1965, in sicer je pripadala vsem, ki so imeli za 35 let plačanih socialnih dajatev ne glede na to, če nadaljujejo ali ne z delovnim razmerjem. Z zakonom od lanske spomladi je bila ta pokojnina popolnoma odpravljena in odvzeta tudi tistim, ki so jo že uživali. Z zakonom, ki je sedaj v razpravi, je bila ta pokojnina delno zopet vzpostavljena, in sicer tako, da je priznana vsem, ki imajo za 35 let plačanih socialnih dajatev in ki niso zaposleni. S tem je bila mnogim dana možnost, da gredo lahko v pokoj pred dopolnitvijo 60. leta, le če imajo za 35 let plačanih socialnih dajatev. Med razpravo v poslanski zbornici pa so odobrili člen, ki predvideva, da tudi tisti, ki jim je bila odobrena pokojnina za dovršeno delovno dobo, lahko nadaljujejo z delovnim razmerjem, odvzamejo pa jim le polovico pokojnine, kot bo to veljalo po novem zakonu za starostno pokojnino. Tu je nastal glavni kamen spotike, kajti odobritev tega člena je pomenilo dodatno breme 254 milijard lir za socialni zavod INPS in 6 milijard za državo. Iz Slovenski štrukelj je izpodrinil emilijanske tortelline piše neki italijanski časopis, ki pojasnjuje, da se je to zgodilo na gastronomski razstavi jugoslovanskih jedi v Modeni, do česar je prišlo v okviru pobratimstva med Modeno in Ljubljano. V modenski restavraciji so gostom stregli natakarji in natakarice v jugoslovanskih narodnih nošah teh razlogov so ta člen v zavrnili in bo prišel sedaj vJJ novno razpravo pred poslansko nico. Vse kaže, da bo po pr®, nem sporazumu večina ta člen vrnila. Poglejmo katere so bi» ■ pozitivne in negativne spremen® raznih členov, ki so prišle raza med razpravo v senatu ® katerih bo morala sedaj posle®® zbornica razpravljati. - Predvideni povišek pokojnin 10 odst., ki ga bodo začeli Ul. čevati brž ko bo izšel zakon ® pritiče upokojencem s L j"11 * jem letošnjega leta, se raztegne di na dodatne pokojnine (le * sione supplementare) za katere, bil ta povišek predviden. | Pokojnina za preživele h®J znana vdovam zavarovancev, 5 | umrli • pred letom 1940. Do te vdove niso imele pravice kojnine. Pokojnino za preži’ do lahko uživali tudi bratje stre zavarovanca, ki je urar* letom 1965, če so živeli v breme in če ni drugih dru---— članov, ki imajo prednost uo F kojnine. Zavarovancu bo priznanih njih deset let delovnega raz^L, v prid pokojnine, tudi če. jalec ni plačal ustreznih soc®^ dajatev. Socialni zavod šteje J* • jatve kot plačane, sam pa S*A vzame skrb, da jih izterja o® lodajalca. Uradniki, katerim je bilo zaJJJ njeno socialno zavarovanje " ^ dobju od leta 1920 do leta 195"' so imeli na podlagi takratnega kona visoko plačo, si lahko ^ pijo dobo nezavarovanja p(! doplačajo polovico manjkajoči*1 “I spevkov. Zelo važen pa je popravek. bil dodan členu o socialni Pol! y ni. Kot vemo je ta pokojnin". vost novega zakona irl bo pr^rgl vsem starejšim osebam nad ■M žaju. V novem dodatku je r(- M da ne bo igralo nobene vlog" prejemu pokojnine, če prosile" . kojnine dobiva že kako manj"0jkJ poro s strani podpornih ustan , če je lastnik stanovanja, v kat" — - - • • - - lic prebiva. Prejem te pokojnine n ^ vplival na prejem družinskih^. klad, ki jih prejemajo za u?.„ čenče pokojnine drugi o11 člani. Včeraj pogreb v Mosk"! Tragična smrt gen. M. Popova MOSKVA, 25. — Sovjetski f javlja danes o smrti visokeg" ) vjetskega vojaškega funkd0 ^ generala Markjana Popova. ne navaja vzrokov smrti katerega funkcije so neznan ■ Glasilo sovjetske armade zvezda« piše, da je bil Popov. ^ 67. letom še vedno v aktivni armade, 1955. leta pa je r funkcijo v obrambnem stvu. Nikoli se ni zvedelo * ^ funkcije ima, ki pa so moral ^ J zelo važne, ker so nekrolog ^ sku podpisali najvišji predst"^ m«? Irti c-lrrt ormodn Ir nf CA D 1 sovjetske armade kot so Jakubovski in Zaharov. Za jj: tev pogreba, ki je bal danes skvi, so imenovali poseben j, «Rdeča zvezda» piše, da ie ^ pov, ki je bil heroj SovjetsK"^ ze Ir. petkrat odlikovan z De* vim redom, umri 22. aprila gičnih okoliščinah«. Ta načinjjji nja pomeni, da je general lllllllllllllllllllllllllllllllllllll■ltll■tl•lt^1llll•■■llllllll«ulUlllllll•llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllIlllllllllllllllll■llllllllllllllltllllllllMlllllllllll■lll1lllllllllll|lllllll|ll|||l|ll||||||l|l||l|llllll||l|i||lllllll|,l,, kaki nesreči (letalski, Pr itd.), nikakor pa ne zaradi b°‘ ! Informacije turistične zveze Slovenije GORENJSKA prvenstvo v bo svetovno V Bohinju bo od 30, aprila do 5.1 crossu' maja zaseden hotel Zlatorog. Za pr- LJUBLJANA Z OKOLICO vomajske praznike bo zaseden tudi | y Ljubljani imata nekaj prostora hotel na Voglu. Mladinski dom jc j hotela Slon in Bellevue. Hotel Lev zaprt do 27. aprila, potem pa bo ho zaseden do 27. aprila, hotel Tu- zaseden. V drugih hoteiih in v za sebnih turističnih sobah je še dovolj prostora. Snega za smučanje je na Voglu še dovolj Žičnice in vlečnice obratujejo. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in zasebnih turističnih sobah. V Park hotelu bodo imeli za prvomajske praznike odprto Kazino z glasbo za ples. V h< o- telu Jelovica bodo imeli 1 in 2. maja ples v restavraciji. V Kranjski gori. Podkorenu in Gozd Martuljku je še prostor v hotelih in v zasebnih turističnih sobah. V Podljubelju in na Ljubelju je do 28. aprila vse zasedeno. Dovolj prosto ra je na Zelenici, v Domu na Kof cah in v Domu pod Storžičem. Dom na Dobrči je odprt samo ob sobotah popoldne, ob nedeljan ir> ob praznikih. Vse žičnice na Zelenici obratujejo. Snega za smučanje je še dovolj. V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je v hotelu na Šmar jetni gori, Bašlju ima tudi dovolj prostora. V Domu na Krvavcu je sicer še prostor, vendar priporoča jo za prvomajske praznike rezervacije, Zimsko kopališče v Kranju je odprto vsak dan razen ob ponedeljkih in torkih Na sejmišču štev. 3 v Kranju je odprto avtomatsko keg ljišče vsak dan od 9 do 15. ure. PRIREDITVE: V hotelu Zlatorog v Bohinju bodo imeli med prvomaj skimi praznik' vsak dan zvečer ples. Na Blejskem jezeru bodo imeli 1. maja tradiciona'no prvomajsko regato. Izločano tekmovanje bodo rist bo zaseden do 30. aprila, hotel Ilirija bo zaseden do "8. aprila in 1. in 2. maja. Hotel Union bo zaseden do 27. aprila Hotel Ljubljana transport je zaseden. Dovolj prostora je še v zasebnih turističnih sobah. V Mednem je nekaj prostora še v gostilni Cirman; motel je še danes zaseden V Kamniku in Kamniški Bistrici je še dovolj prostora, medtem ko od hotela Šimnovec na Veliki planini nimamo poročil. Dovolj prostora je v Domžalah, Litiji in pri zasebnikih v okolici Litije; v Primskovem, Gabrovki, Sopoti, Polš-niku, Savi, Šmartnem in v planinskem domu na Jančah Odprta je lovska koča v Štorovju pri Gabrovki. V Domu na Kurcščku in v turističnem domu v Polhovem Gradcu je dovolj prostora. Na Vrhniki je prostor v hotelu Mantova in v zasebnih turističnih sobah. Cesta v Stari Maln je zaprta. Vlečnica ** Zaplani ne obratuje. Dovolj prostora je v Logatcu, H-itedrščici, Rovtah in v turističnem domu na Goropc-kah. Dovolj prostora je na Travni gori, v Rakovem Škocjanu, v Cerk niči in okolici PRIREDITVE: V dvorani Tivoli še danes ob 17. in 20 uri nastop «Lanterne Magike« iz Prage V dvorani Tivoli danes in jutri pionirski košarkarski festival. Razen zbirk so v ljubljanskih mu zejih in galerijah odprte tudi občasne razstavt Med cirugim je v Narodnem muzeju odprta razstava, ki prikazuje zgodovinski razvoj sve- moto stava del zahodnoevropskih slikarjev od 16. do 18. stoletja iz zbirke leningrajskega Eimitaža. V gradu Goričane bodo imel: do 30 aprila odprto razstavo čilske ljudske umet nosti, od 1. maja da'je pa razstavo indonezijske judske umetnosti. V Mestni galerij' je odprta jubilejna razstava »Grude* - oivšega društva slovenskih slikaijev . V francoskem kulturnem centru je odprta razstava francoskih ekslibristov. V podjetju Brest v Cerknici bodo imeli 1. maja dopoldne tradicionalne športne igre. Turistično transportni biro Ljubljana sporoča, da bo 2. maja odpeljal ob 6. uri iz Ljubljane motorni vlak. s katerim se bodo lahko potniki odpeljal' r.u ogled spomladanskega sejma v Gradcu. DOLENJSKA V Novem nestu je prostor v obeh hotelih. Nekaj prostora je na Otoč cu in v gradu Mokr ce Prostor je v šmarjeških in Dolenjskih Topli cah, Čateške Toplice sn zasedene: nekaj prostora je same pri zasebnikih na Čatežu. Dovoli prostora je v Črnomlju. Metliki, Krškem in Sevnici. Odprti so planinski domovi na Lisci, Bohorju F«ati Mirni gori in Dom Miklavž na Gorjancih. Dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih bodo odprli 1. maja. PRIREDITVE: Turistično društvo Krško priredi danes v hotelu Sremič »Valčkov večer* ŠTAJERSKA V Mariboru je še prostor v vseli hotelih, vendar priporočajo rezervacije. Na Mariborskem Ponorju je za prvomajske praznike :e skoraj vse zasedeno in zato naj si gostje, ki želijo preživeti praznike na tem območju, čimprej preskrbijo rezervacije. V Rogašk' S'atini, na Dobr ni in Laškem je še nekaj prostora. dne** finale nrvnma^kf tu- v Slovenskem etnografskem mu- ■ Za prvomajske praznike priporoča rnaia oh q ,?ri ? P . zeju je odprta razstava slovenskega j0 v vseh krajih rezervacije Od ju ljudskega kiparstva od 15. stoletja i tri dalje bo odprt Doni na Okrešlju V Podljubelju oo danes državno do današnjih dni. j in prav tako tudi bife pri slapu prvenstvo v moto crossu. Jutri pal V Narodni galerij, je odprta raz I Rinka. akademije. Jutri popoldne 11 ctv^j Pohorju smučarsko ' meddri®yt tekmovanje v slalomu za ^ I memorial. KOROŠKA V Slovenj Gradcu je Prj?s„i#J obeh hotelih Urovtor ji* v Sn'jr ski koči in v hotelu Rimski -jgl pri Ravnah na Koroškem- M* prostora je v Drav .gradu, j tj in Črni na Koroškem V K° jjif Smrekovcu in v Part-zanskefl1 pl na Pohorju je dovoli pjostora-štor imajo tudi v gostilni , v Turiški vasi. G, P? di bi ti k, 2, ni tl P' Pevcf i, ?iasba H-30 Današ-2 00 jn '.«145 Glasba in pesem; J4-00 Ru 2 43 Glasba po željah; i«’ 16 40 pi -3.'30 Soče do Dra 18-00 ji P1°sce; 17 00 Izbrali ste; P°ie Adai9'30« Prenos RL; 19.00 m°’ 22.10 Plesna glasba. PROGRAM N7.00ClONALN' *^la- ».00 15.00, 20.00 Po ?Jelodi• n oaPevke; 9.06 Operne Jl-00 pnA - ' 19 Filmske novosti; tekviJCa,^P2letje; ,11.30 Glas L4-40 pj*’. 18.15 Radijske kronike; Vaa,1stveS 8 Ja. P°letje; 16.30 ^»ete- oddaja; 18.00 Veliki 3®*ee‘in .wLLunr Park; 20.15 9o9«2100 Pogovor o ■jpi; o« n« X,’ dogovor i Piemontu ^ asbeno potovanje 7.30 pr°gram Te?1?: 8 4o' pl,;;30- 14.30, 19.30 Po-h?el°nski rl0sca za poletje; 9.40 t var,c-te ?i «ri; 10'40 Glas-??vOri• i?„ ■ JI 35 Telefonski no- rij 13.35“''n-^ram z Vimo Li-feheoi Vanoni; 14.45 Ro?! Plošče .?ek; 16 00 Pesmi; e>an; ,nn!za, naJm'ajše; 20 00 8asba. ^1-1° Jazz; 22.40 Folk. program cert Kksi!rt 23 “cetek; 11.15 t'1^; 12.20 Čajkovski in Kj^ehi; “A Kontrabasist F. Pe- Gr ? chonjn J Straussova glasl)a; 18.45 Kino in APRILA 1969 gledališče; 19.la Koncert; 20.50 Simfonični koncert; 22.30 Radijska drama. FILODIFUZIJA 8.45 Haydn, simfonija štev. 52 in 97; 9.30 Od gotike do baroka; 9.50 Sodobna ital. glasba; 10.30 Beethoven in Chopin; 12.00 Nove interpretacije; 13.30 Btcchi: «Kon trabas»; 14 25 Komorna glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00 13.00 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola. 9 25 «Čez travnike zelene*; 9 45 »Naš avtostnp*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 cembalistka I. Nef; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 J. Gotovac; Koledo, Tri narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 I. Petrič: «Kačja dolina*; 14.25 V vedrem ritmu; 15.40 B. Zupančič: Sedmina; )6.00 Vsak dan za vas; 17 35 Zbor slov. gim nazije iz Celovca; 18 00 Aktual nosti; 18 15 »Top-pops 11»; 18.50 S knjižnega trga; 19.15 «Bele vrane*; 20 00 Spoznavajmo svet; 21.30 fonoteka radia Koper; 22.15 Oddaja za izseljence; 23 Os Pesmi. ITAL. TELEVIZIJA 10.30, 15.00 Sola; 12.30 Zgodovin ske osebnosti' Robespierre; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 17.00 Giocagio; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.45 Dokumentarec: Vatussi; 19 10 V parlamentu; 19.45 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20 30 Dnevnik; 21.00 »Doppia coppia*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 14.00 Športno popoldne; 18.30 Nemščina; 2100 Dnevnik: 21.15 Jean Renoir; 22.13 Manzoni-Bol chi; Zaročenca. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.25 Poročila; 9.35 TV v šoli; 14.50 Wembley: nogometni finale za anglešk; pokal: 17.35 F. Bevk: črni bratje -- mlad. igra; 18.15 Ansambel Mihe Dovžana; 18.45 Jugoslovanska revolucija; 19.15 Koraki v svobodo — prenos iz Velenja; 19.45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 F Žižek- Napravite mi to deželo nemško; 21.45 Invalidski pevski zbor; 22.00 Filmska burleska; 22.15 Maščevalci - film; 23.05 TV kažipot dr. Giovanni Nicosia ter ing. Fa-varetto Fisca, prefekt in župan v Benetkah, nadalje več visokih predstavnikov pokrajinske uprave, gospodarskih, pristaniško-po-morskih in turističnih krogov, še nekateri drugi poslanci, gospodarski, pomorski in turistični operaterji iz Trsta, Chioggie, Ancone, Verone, Tržiča, Murana, Ro-viga, Neaplja, Rima in drugod. Od jugoslovanske strani so se sestanka udeležili dr. Grga Novak, predsednik Jugoslovanske a-kademije znanosti in umetnosti, profesor Karsulin. njen generalni tajnik, ing. Evarist Parun, predsednik hrvaškega republiškega inšpektorata za ribolov, predstavniki in znanstveniki Inštitutov za oceauografija,«!. -ribolov v Splitu, za jadranske štwž»e v- Zagrebu, za pomorsk(f*1U1b1ogijo v Dubrovniku in Kot ajdi, za pomorsko raziskovanje v Rovinju in drugi. V pozdravnem govoru organizatorjev ter predstavnikov italijanskih oblasti, so bili s poudarkom prikazani cilji in nameni zborovanja. Profesor Mazzinghi, predsednik ustanove »Cini*, je v svojem govoru med drugim tudi izrazil željo, da bi naj še tesnejše sodelovanje med ribiči obeh obal v nadalje prispevalo k se izboljšanim odnosom, in to ne samo v gospodarskem, marveč tudi človeškem pogledu. Nakar je ing. Angelo TomeJeri, predsednik ,u-stanove «Ente nazionale per le Tre Venezie*. izvoljen za delovnega predsednika zborovanja, izjavil, da omogoča zdaj, po podpisu meddržavne pogodbe o jadranskem ribolovu, pravkar obravnavano zborovanje na znanstveni ravni, katerega namen je poglobiti proučevanje glede možnosti valorizacije ribjega premoženja Jadranskega morja, nadaljnje pogoje za rešitev vseh še nerešenih vprašanj skupnega interesa na tem področju. Dr. Vincenzo Vitadelli. generalni ravnatelj za morski ribolov, pa je medtem, ko je zborovanju posredoval pozdrave ministra za trgovinsko mornarico, Lupisa, podčrtal, da je zadevno zborovanje velike važnosti ne samo z znanstvenega vidika, temveč tudi »zaradi prisotnosti naših odličnih gostov iz sosedne prijateljske repu-bike Jugoslavije, prisotnosti, katere vsebino predstavlja izredno visok duh sodelovanja, ki na področju ribolova že dalj časa označuje jugoslovansko-italijanske odnose. Da se ta duh sodelovanja s posebnim poudarkom izraža tudi na področju znanstvenega in tehnološkega raziskovanja, pa predstavlja spodbujajoče dejstvo, ki nam zbuja upe za bodočnost ter nas usmerja naprej po poti vse večjega upoštevanja skupnih interesov, ki jih obe deželi imata na Jadranskem morju kar zadeva večje in boljše izkoriščanje ribjih rezerv.* Iskreno in prisrčno je vse udeležence pozdravil tudi beneški župan, ing. Giovanni Favaretto Fisca. Med drugim je dejal tudi to: «Gotov sem, da bodo pobude, porojene na tem zborovanju, z veliko pozornostjo proučene, nakar borlo, upajmo, tudi v praksi uveljavljene v prid ustreznejšega razvoja ribolova. Za dosego tega je potrebno, da je naše sodelovanje stalno in iskreno, vseskozi prežeto z razumevanjem ter oprto na znanstvene izkušnje...*. Poslanec Antonio Bisaglia je prisotne pozdravil v imenu vlade, rekoč, da predstavljajo tehnično-znanstveni problemi ribolova stalno skrb najširših kategorij operaterjev obeh dežel. «Vse, kar se bo v tem smislu doseglo,* je dejal, «bo predstavljalo nadaljnjo utrditev osnove za uveljavitev novih razširjenih interesov v smislu obvarovanja ter obogatitve enega od poglavitnih virov človekove prehrane, h kateremu se bodo ljudje v bodočnosti še bolj zatekali.* Novo odkritje na Luni WASHING TON, 25. - Strokovnjaki ameriške vesoljske ustanove NASA so danes sporočili, da so pod površmo Lune odkrili šest novih «masconov». Kaj je «mas-con»? Je to tehnični izraz, sestavljen iz kratic celotne označbe in ki označuje »bloke aJi mase zelo tesno strnjene tvarine* Po tem odkritju se je število «masconov», ki so jih odkrili na vidni strani Lune, dvignilo na 12. Kaj so «masconi», bomo natančneje zvedeli kdai pozneje, ko bo človek že trdno stal na Luni in .ko njih, za ,,scdaj pa se-.-ve, da ti bloki tesriu .strnjene t+^rine vplivajo na kroženje vesoljske ladje okoli Lune, Pojav, ki smo ga pravkar omenili, bodo podrobneje proučevali ameriški kozmonavt' na vesoljski ladji «Apollo 10» ki bo v prihodnjem mesecu ponovno obletela Luno. Ameriški strotovnjaki računajo, da bo posadka ladje «Apol-lo 10» mogla podrobneje proučiti izvor in razvoj mme, Obstoj »masconov*. torej teh blokov tesno strnjene tvarine, so odkrili znanstvenik, laboratorijev v Pasadeni v Kaliforniji, ko so temeljito proučevali podatke, ki jim jih je po radiu posredoval umetni satelit »Lunar Orbiter*. Vsak «mascon» je globoko v kakem «morju» na Luni. vendar pa so vsi le v določenem območju Lune. Strokovnjaki računajo, da »mascom* povzročajo sprememue pri brzini vesotjsk- ladje zaradi tega, ker je njihove privlačna moč veliko močnejša oa privlačne sile ostalih predelov Lune. rišču čimbolj razmnožiti in nato čimprej razširiti po vsem organizmu. Normalne, zdrave celice, pa krijejo v sebi obrambno vojsko ih stopajo v protiofenzivo, da bi premagale nevarne vsiljivce in ';resile organizem pred uničenjem. In tako pride do nevidne' ogorčene ' borbe med dvema taboroma ce-lic, č do_ borbe,, y kateri zmaguje močnejši in sposobnejši.* . Tako nam dr Srečko Podvinec prikaže, kako gleda na vzroke ra-. kastih obolenj Iz tega izhaja tudi njegova teza, da bi bilo treba človeški organizem pripraviti na morebitno obolenje, da bi bil sposoben upreti se napadu. Glede tega pravi: »Naš smoter bi moral biti v tem, da okrepimo prirodno obrambno moč, da bi se tako okrepljeni or-ganizem_ mogel upreti celicam raka. Žarčenje in operacija moreta prav tako priti v poštev, vendar pa le kot pomožno sredstvo. In to predvsem zato ker v tej borbi med zdravimi in divjimi celicami igra odločilno vlogo številčni odnos. Z žarčenjem se vidne oblike malignega tumorja uničujejo, odnosno odstranjujejo. S tem se zdravim celicam pomaga, da laže in hitreje izbojujejo svojo bitko.* Čeprav je prof. Srečko Podvinec po specializaciji kirurg in to zelo znan kirurg, se je v svojem načinu zdravljenja raka opredelil za zdravljenje, rekli bi raje preventivno zdravljenje z injekcijami ELG. Gre za preparat, ki ga pri podjetju Galenika izdelujejo iz govejih linfnih žlez, ki vsebujejo drobcene delce, molekule beljakovin, ki pripadajo snovi, iz katere je sestavljeno iedrc tako imenovanih imunološko-cčktivnih celic. S temi injekcijami — predpostavlja prof. Podvinec — se sestavine, ki smo iih pravkar omenili, postopoma vgrajujejo v človeške celice, katerih dolžnost je, zaščititi organizem Na ta;< način se jim kot z nekakšnim živim radarjem okrepi sposobnos', spoznava-i nja tujih in neorganiziranih delov tkiva, ki jih, brz ko jih zadajo, napadejo in uničijo Od 201 osebe, Kolikor jih je na v začetku omenjeni sliki, jih je bilo le 15 operi, anih, vse ostale pa so se zdravile m zazdravile, morda celo ozdravile — z injekcijami. Seveda prof Podvinec ne vidi v tem dokončnega rezultata. Trdno stoji na stališču, da se bolezen more prčj ozdraviti, če se prej odkrije. Poleg tega nerad dela sam, pač pa raje sorejema team-sko delo, to se pravi, da ne od kov, drugih panog. Toda iz dosedanje 15-letne prakse rnu verjetno izhaja izkušnja, da bi bilo morda še najbolje najti rešitev iz dosedanjega stanja na tem področju z nekakšno imunološko metodo borbe proti raku, to se pravi z uporabo preventivnih ukrepov proti raku, ukrepo\, ki jih poznamo na drugih področjih zdravstva Prof. Podvinec glede rega pravi: »Vsakomur, ki je pri 50 letih in še posebej tistim, ki so 50. leto prekoračili, bi prepara* ELG okrepil imunološko sposobnost nasploh, posebej še proti raku. Ena izmed značilnosti staranja je tudi ošibi-tev imunitete. Zakaj se rak najpogosteje pojavlja prav pri ljudeh, ki so prekoračili 50. leto?* Beograjski strokovnjdk postavlja svojo tezo, ki se uveljavlja tudi drugod po svetu pa čeprav so tudi znanstveniki, ki preparatu Oporekajo zdravilne moč. Ostaja pa dejstvo, da so bili določeni rezultati doseženi Hkrati pa je tudi ugotovljeno, da ta preparat organizmu ne škoduje Taki, vsaj zatrjuje list, iz katerega smo povzeli nekaj podatkov I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | Kolektivna petih v skedenjske m Domu Škedenjsko kulturno društvo DOM prilcazuje dela slilcar-jev Zvesta Apollonija, Rafaela Nemca, Viktorja Birse in Ivana Varla ter kiparja Jožeta Pohlena, ki ustvarjajo med Novo Gorico in Portorožem. V dvojezičnem ilustriranem katalogu nam jih predstavlja pododbor Društva slovenskih likovnih umetnikov za Primorsko. Iz kataloga zvemo,. da pripadajo trem slikarskim rodovom in tako zastopajo umetniške nazore različnih dob. Njih boljše poznavanje oviro omejeno število del. Vendar pa so nam že dovolj znani Apollonio in Pohlen z njunih tržaških razstav, Varl pa iz ex tempore tekmovanj, na katerih je na primer Apoionio lani prejel v Repentabru prvo nagrado in enako še v Miljah. Njegove sedanje, v vsem sodobne ujedanke ne zaostajajo za onimi, ki smo jih lani videli na krstni razstavi galerije «71 trib-bio». Čeprav je tu najmlajši, je Apollonio vendarle najdelav-nejši po svoji razstavnosti, ki sega že v obe Ameriki in v države srednje Evrope. , Sledi mu po letih v Ljubljani diplomirani Ivan Varl iz Kamne Gorice, ki pa živi v Sežani. Vijugasto razgibana oblika in jakost barve sta temeljna posredovalca njegovih pesniških doživetij v o jih v.Ikebana*, u Prosimo za točnost. ... s Prosvetno društvo eVesnat v Križu priredi v nedeljo. 4. ITiaJu]j let v Bohinj. Cena 2.400 lir i čena vožnja in kosilo). Odh0a 6, uri. DNEVNA SLUŽBA LEKABN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia N- j ( zoni, Largo Sonnino 4. INAM A1 dro, Trg Oberdan 2 D’AmbroSi’ Zorutt' 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKABN (od 19.36 do 6.36) , i AlFAngcio d'Oro, Trg Goldo/1 • | polla, Ul. Belpoggio 4. Marchi°--Ginnastica 44. Miani, Drev. Mir* re 117 (Barkovlje). Mali oglasi DRUŽBA ISCE perfektnega P, valca(ko) nemškega Jezika z» P, Janje iz italijanščine. Dobro P j Obračun na delovne ure. Pr°5j življenjepis. Pisati na upravo p morskega dnevnika pod šifro: * vajaleo). HOLLESCH — urama, zlatar8* Piazza S. Giovanni l. Priloži)0*',! birmo, moderno obdelano no zlato II K po 600 lir lr,lV Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapusti18 naša draga mama, nona in sestra Frančiška Štoka vd. Badaiič Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v soboto, ob lT-3° iz hiše žalosti na Proseku št. 324 na domače pokopali^4 Žalujoči otroci, zeta, vnuki in brat AntP" Prosek, Trst. 26. aprila 1969. Obvestilo izletnikom v Bolgarijo mo«t»naroŠnike in čKatelje Pri-»fa-^ka. ki so se Pri’ Piositrfn l?let v Sofij° ln Istanbul cplm^110’ da v 'eh dneh poravnajo celotno vpisnino. Tudi mi smo h; „*c ve?ani na določene roke in Slc JF b'lo žal, če bi morali ti- najkaa,e,nee £ ,^isnir}e poravnali sp»no-I,ej® “° maja, brisati iz ninsfm1 ‘^etnik°v. Zato še enkrat na; m°i da se oglasijo v upravi .v dnevnika v Ul. Monteeehi 6 ncea iLŠK n' .Ponesel svojega pot-ložnostfa> na'' t0 stori ob lei |,ri-JLrtt P?sebni vlak za Sofijo bo "lus naročil- i.br' Vse’ k' bi s* hoteli člin 0ba obroka, naj to sporo-kaiti 113 wpra':i našega dnevnika, bodo j*2ervac*.i* v vagonu se ne vefppiS^rv,,emale- Boni za kosilo in »Ohodom Vam zlata i7^w-e zdi' da v tei P°Plavi Vs« slami-zasluge. in da je kurmn , aL, denar z zelo skromno 2pn° vrednostjov Pazil .m Presenečenjem sem o-Snošjjii,,, Je dosti pevcev dobilo kar hasto m odlikovanja. Saj za br> kar >n^eda?i° J® bilo potrebnih Satn L,* ,'za' srsbrno 15 in za '"teistJ?,’' kot 20 let kulturnega dJftv(?v.anla Ce pogledamo sc- delovanje naših 6 društev, * Po sowSesno z70 nri 2P°dl. s pobudami, ki P°':rit)0 ““ njih samih in od SPZ P-; ?^lneaa in pridnega dela Pismu me moti samo pojem !e taicJe Pripombe najprej ne-f*b», daPP dnevniku. Prepričan *“°r v irP za Probleme ki jih ima Prnil nainPm p°IeS- ne bi nikdar Zler si nlPei na javnost, vsaj do ?,es je iv,n Pevec v zboru. L)a-itv°m Br»«, r° vsem našim dni-?ia zveza F zavest, da Prosvetli0 obrni,P1 ,0 '1 tako neprijate’i-tp, amnnPP' ni nekaj iznad drn-6?prštevalo tudi sodišče, ki je po skoro poldrugour-nem posvetu spoznalo Nisca za krivega ter ga je obsodilo zaradi krive obtožbe na škodo Bryanta na tri leta zapora, plačilo sodnih stroškov ln plačilo odškodnine prizadeti stranki Bryantu in plačilo njegovih sodnih stroškov, ki so jih določili na 130 tisoč lir. Glede obtožbe zaradi telesnih poškodb proti Bryantu pa so Nisca oprostili ker v zadevi ni bila vložena proti njemu tožba. Pravtako so oprostili Bryanta za njegov dei obtožbe na osnovi čl. 52 kazenskega zakonika. Bryanta je zagovarjal odv. Boni iz Tržiča; Nisca pa odv Caravag- gio iz Vidma. Nisco je vložil proti razsodbi priziv. * * * Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je moral zagovarjati tudi 25-letni Sergio Fiorani iz Praprotnega, ki je bil obtožen, da je dne 1. avgusta lani ukradel zadnje kolo z avtomobila Galliana Spollera, ko je bil parkiran na dvorišču neke gostilne v Mirniku. Fiorani je že od samega Začetka tatvino priznal in sodniki so ga obsodili na 5 mesecev in 10 dni zapora, 20.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in brez vpisa. * * * V odsotposti obtoženke pa so obravnavali zadevo 20-letne Marije Velussi iz Gorice, Ul. Bosco 119, ki je meseca julija lani kot uslužbenka pri baru «Posta« v Gorici, kot je rečeno v obtožnici, izmaknila drugi uslužbenki Annunziati Niscio iz njene torbice, ki je bila v omari za obleko, 21.500 lir. Omaro je odprla s ključem, za katerega pa je Niscio pri zaslišanju povedala, da je bil skupen za vse tri uslužbenke, ki so se posluževale te omare. Sodišče je to upoštevalo ter obsodilo Velussijevo za navadno tatvino na 50 dni zapdra in 40 tisoč lir globe pogojno in brez vpisa. Branil jo je ody. Pascoli. Drž to/ dr. La Greca; preds. sodišča dr Cenisi;. sodnika Gridelli in Sucel; zup Nodetti. i Zaključek opernih prireditev v Gorici Z drugo predstavo Bizetove opere nCarmen» se je v četrtek zvečer zaključila tridnevna spomladanska gledališka sezona v Gorici. Tokrat je bil obisk boljši kot pri prvih dveh predstavah, verjetno tudi zato, ker se je občinstvo zanimalo za nastop domače pevke Mirelle Marcossi in zato je bilo gledališče Verdi skoro napolnjeno. Marcossijeva je nastopila v vlogi Micaele ter se je prav dobro odrezala in bila deležna živahnega odobravanja svojih someščanov. Vzporedno z njo so dali priznanje tudi pevcem, ki so nastopili v drugih vlogah. Iz goriškega matičnega urada Dne 24. aprila so na goriškem matičnem uradu prijavili 5 rojstev in sicer: Giorgia Cattalani, Elena Zavadlav, Michela Lulli, Mauro Coslo-vich in Maria Codognotto. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici je daroval Mario Vinci 5000 lir in uslužbenci SAPOG 3.850 Ur. CORSO. 16.30—22: «Poker di san-gue», D. Martin in R. Mitchum. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.30: «La battagUa di El Alamein«, F. Stafford in R. Hos-sein; italijanski kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17—22: «1 due deputati«, F. Franchi in C. In-grassia; italijanski kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17.00: «Sexy baby», B. Schay in J. Anderson. Italijan-skonemška barvna koprodukcija; mladini pod 18. letom prepovedana. CENTRALE. 17—21.30: «1 7 senza gloria«, M. Caine in N. Davenport. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Un bučo in fronte«, A. Ghidra in R. Hundar. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «BulUt», Mc Queen in R. Vaugham. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «L’oro di Ma-ckenna«, O. Sharif in C. Pečk. Kinemaskope v barvah. SAN MICHELE. 16.00: «Ceneren- la», Walt Disneyeva barvna sU-kanica. Aova Gorica Soča (Nova Gorica): «Pot na zahod«. Ameriški film — ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter): ((Sarajevski atentat«. Jugoslovanski barvni film — ob 18. in 20.15. Deskle: ((Družinske neprilike«. A- meriški barvni film — ob 20. uri. Renče: ((Nenavadna zgodba Eddija Chapmana«. Angleško - francoski film. Prvačina: «Pride dan maščevanja«. Ameriški film — ob 20. Šempas: ((Osamljena volčiča«. Francoski barvni film — ob 20. Kanal: Prosto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto. Na Korzu ItaUja 244 — tel. 35-38. TR2IC Danes ves dan in ponoči bo v Tržiču odprta lekarna dr. Rismoa-do, Ul. Toti 52, tel. 72-701. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna Voigtlaender — Ul. IX ago-sto 3 — tel, 24-33. 1 Sn ^vživi'1 ral te m m M W • ■.-.•••-••■• a mm LIBERTAS OPČINE UNION 0:2 (0:2) Kljub slabi igri zmaga ekipe Uniona Podlonjerci so zmagali brez naprezanja LIBERTAS: Marsich, Del Vesco-vo, Dandri, Zudini, Vascotto. Barnaba. deste, Tuntar, Vocci. Bertok, Palumbo. UNION: Pavatič, Truant, Rozza, Gombač, Kramersteter, Poropat, Morabito, Mamillo, Camassa, Falconetti, čok. SODNIK: Zucca. STRELEC: v 12’ in 22’ p. p. Čok Fulvij. KOTI: 7:3 OPOBME: Sončno vreme, trd teren na svetoivanskem tržišču. O-pomini za Libertas Barnaba, Zudini. Vascotto, za Union čok. V 44’ d. p. izključen Falconetti. Resneje poškodovan Kramersteter. Union je v predzadnji tekmi prvenstva šel v goste k zadnjeuvr-ščenemu na splošni lestvici in je zmagal s klasičnim rezultatom 2:0. Vseeno pa «rumeno - plavi« niso zaigrali tako, kot v srečanju z Interjem. Takoj ob prihodu na igrišče se je opazilo, da tekme ne »občutijo« in igrajo le zato. ker pač morajo. Bili so prepričani, da bodo domov odnesli obe točki in s» zato niso niti preveč naprezali. Lahko bi rekli, da je šlo za trening tekmo v pričakovanju bolj nevarnega nasprotnika. V nedeljo bo namreč na vrsti Gipo Viani, mnogo trši oreh. Poleg tega pa moramo omeniti, da je Union nastopil v precej okrnjeni postavi. Manjkala sta izkušena Fortezza in Raimondo. Prvi si še ni opomogel po nesreči pred več meseci, Raimondo pa se je poškodoval v nedeljo, a še ni okreval Na njunih mestih sta igrala Rozza in Fal-conetti. Glede Falconettija pa tole. Ni prav, da ga je trener vključil v moštvo, zunaj pa pusti! Frančeškina, ki je vsaj večkrat prišel na treninge. Nihče noče oporekati Fal-conettiju, da ni dober igralec, toda na Igrišče je stopil popolnoma nepripravljen in se ni znašel najbolje. Poznan je po tem. da vse prerad protestira, zaradi česar je bil tudi v zadnji minuti Izključen. Najbolje se je izkazal Poropat, ki mu je bila zaupana sredina igrišča, medtem ko sta pod vsemi pričakovanji zaigrala že o-menjeni Falconetti in Mamillo. ki v zadnjih časih vse preveč popušča. Ti dve polkrili sta krivi, če se srečanje ni konalo z večjo razliko v golih. Napadalci so bili vse premalo posluženi. kar velja posebno za Morabita, ki je moral skoraj celo tekmo statlrati. Izkazalo pa se je v nekaterih trenutkih igre, ko je imel žogo, da je lahko zelo nevaren V dobrem dnevu se je znašel čok. ki je dosegel oba zmagonosna gola. potem ko je z veliko prisebnostjo izkoristil podaje tovarišev prav pred vrati. Odlikoval se je z veliko borbenostjo ter bil vedno prisoten v zaključnih akcijah. Camassa ima kot srednji napadalec, vsako tekmo večje težave, saj ima staino za petami po dva nasprotnikova branilca. Odlikuje pa ga velika izkušenost, tako da je kljub strogemu nadziranju vedno nevaren Obramb ni blok je kot vedno deloval v redu, le Truant se je po nepotrebnem večkrat spuščal v napad. Rozza je večkrat šepal, drugače pa je zadovoljil. Dvojica Gombač - Kramersteter pa vedno bolj pridobiva na ugledu, posebno po zaslugi odličnega lonjerskega prostega branilca. Pavatič se je s svojimi hladnokrvnimi posegi oddolžil za nedeljski medel nastop in je nevtraliziral še tako nevarne strele. Openski Libertas se je skušal kosati z Unionom, vendar je moral zaradi prevelikega individualizma v lastnih vrstah podleči bolj izkušenemu nasprotniku. Kronika tekme je kaj dolgočasna. saj sta moštvi izmenično napadali, igrali pretežno na sredini igrišča nionova obramba ni imela dosti dela, Openci so poskušali srečo s streli od daleč, le redko- kdaj so prodrli v Unionov kazenski prostor. Nič bolje ni deloval U-nionov napad, krivdo za to nosita polklili. Vseeno pa je lonjer-sko moštvo imelo več možnosti za realizacijo, posebno s Camasso, Morabitom ter Poropatom, ki je bil povsod navzoč. Omembe vredna sta le oba gola odličnega čoka. Prvi zadetek je prišel v 12’ prvega polčasa. Camassa je s sredine igrišča dobil podajo, spustil se je skoraj v desni kot. od tu podal proti vratom, kjer je našel pripravljenega čoka. Ta je kljub vratarjevemu posegu poslal žogo z močnim strelom v mrežo. Do drugega gola je prišlo le deset minut kasneje. Falconetti se je spustil v napad, preigral štiri nasprotnikove branilce, končno diagonalno podal do čoka, ki je drugič ukanil openskega vratarja. S tem se Je tekma praktično zaključila, saj Libertas ni znal in ni mogel reagirati, medtem ko je imel Union vedno pobudo v svojih rokah. Kandidati za sestavo reprezen- tance, ki bi igrala proti Primorju in Bregu so tudi tokrat dokazali, da so v dobri , formi, posebno pa sta zadovoljila Pavatič in čok. Camassa, Truant, Gombač pravzaprav niso imeli mnogo dela, da bi lahko zablesteli. Radi /.> - /J > Atalanta “ Nanoli 1 X Cagliari - Verona 1 Inter - Sampdoria 1 Vicenza - Juventus 1 X Palermo - Fiorentina 2 X Piša - Bologna 1 X Rema - Varese 1 X Torino - Milan X 2 Catanzaro - Reggiana 1 Genoa - Como 1 Padova - Temana X Rovlgo - Mestrina X Formia " Froslnone 1 X PRIJATELJSKO NOGOMETNO SREČANJE Na novem igrišču v Sv. Križu jutri Vesna -Triestina Zamisel o lastnem nogometnem | težavno nalogo in po 23 letih le igrišču se je v Križu rodila že le- zgradil igrišče, na katerem se bo ta 1946. Tedanja mladina in starejši. Križani so se kmalu ogreli za to pobudo in so na lastno pest začeli s prvimi deli. Zaradi razmer, ki so tedaj nastale pa je zamisel kmalu obtičala na mrtvi točki. V naslednjih letih so Križani upali in pričakovali, da bodo občinske oblasti pomagale uresničiti njihove načrte. Obljub je bilo sicer mnogo, do danes pa ni bilo storjenega nič otipljivega. Zadnja obljuba je bila dana pred enim letom. Prišla je od deželnih oblasti, ki naj bi najele podporo pri CONI ter zgradile kriško igrišče. Obljubljenih je bilo 20 milijonov lir, ki pa do danes še niso prišli do kriškega igrišča. Letošnji odbor ŠD Vesna si je zato zadal nalogo, da bo ob podpori vseh Križanov sam opravil to iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiil||||||||||||||||l||U|| V zelo izenačeni tekmi Zarja-Primorec 0:0 Srečanje ni zadovoljilo gledalcev ZARJA: Babuder, Stojan Križ-mančič, Maks Križmančič, Deli-se. Komar, Vojko Križmančič, Mo-tica. Baldasin, žagar, Pasqualis, Kalc. PRIMOREC: Savarin, Milkovič, Sluga, Kralj, Pappatico, Carli, Križ-rnančič, Sabadin, šuber. Riosa. Race. KOTI: 3:0 (1:0) za Primorec. OPOMBE: v 44’ drugega polčasa je bil Delise (Z) izključen zaradi protestov. Lepo spomladansko sonce je negativno vplivalo na vse igralce tega slovenskega derbija, ki so ga navijači nestrpno pričakovali. Raztrgana igra, netočne podaie in le posamezni streli proti vratom so v glavnem vse,,}saf se JaJoko p-ve o tej tekmi. Poleg" omen.ienio pomanjkljivosti je na igrišču vladala živčnost, tako da so si 1-gralci obeh ekip sami med seboj očitali razne napake. Zgrešeno taktiko je uvedel tudi sodnik, ki sicer ni slabo sodil, le da je s svojim žvižganjem še bolj pripomogel k «trganju» igre. Njegovi posegi so bili često nepotrebni, kajti lahko bi upoštevali pravilo prednosti Obe obrambi sta stalno j.vvla-dovalj nad napadoma. Primorec je bil sicer nekoliko spretnejši in v ozadju ni zagrešil večjih napak, medtem ko je v obrambi Zarje nekajkrat zaškripalo. To pa je bilo bolj zaradi velike preobremenitve, ker sredina in napad nista delovala kot bi bilo treba Obramba ie bila torej najboljši de! bazov-skega moštva. Stojan in Maks Križmančič sta bila kot branilca povsem pozitivna, tudi Komar in Stojan Križmančič sta opravila svojo nalogo. Babuder pa je *onč--io zaigral kot smo od njega ori-čakovali in je proti koncu tekme rešil svota vrata, pred nevarni) strelom Riose Igralci s s red n? polja zaslužijo največ graje. Mnoge preigravanja, slab pregled nad igro in ekshibicija dvojice Pasqua-lis - Baldasi, ki sta si vedno podajala žogo le med seboj, to je bolj škodilo kot koristilo skuoni igri. ker so si podaje sledile po sredini igrišča in niso bile usmer-jenp v g'obino. Kot posledica tega napad soloh ni dobivat uporabnih žog. Ko pa je do tega pri- šlo je bilo »potrebno« spet preigravati itd. žagar je bil tako senca samega sebe. Kalc pa se je po začetnih udarcih kmalu upehal in je povsem nekoristen. Tudi Primorec je včeraj zelo slabo zaigral. Njegova obramba je dobro držala, a tudi pri Treben-cih so odpovedali vezni igralci in tudi »beli« napad je bil osamljen, šuber se je redko izkazal. Križmančič pa se je boril s svojim »varuhom«, Konstantno je zaigral Race, ki pa se je v odločilnih trenutkih zmedel in je zapravil tudi lepe priložnosti. Riosa se je izkazal. na žalost, z nekaterimi nekorektnimi poseri. Na splošno so imeli «beli» več od igre kot pa Bazovci, le da so njihove podaje letele proti nasprotnemu kazenskemu prostoru brez prave usmeritve in je zato le redko prišlo do nevarnih trenutkov pred Ba-budrovimi vrati Kronika: Zarja, s soncem v hrbet, ima prvo priložnost takoj v prvi minuti: Kalc se pred vrati nekoliko zmede in branilec mu odvzame žogo. Prvi strel v vrata pa izvede Primorec. Babuder je na mestu. V 10’ ima Race na predložek z desne priložnost a pride prekasno do žoge. Pet. minut kasneje Kalc dolgo preigrava na levi strani, nato pošlje proti sredini nizko podajo. žogo ustavi Motica. ki strelja mimo vratnice. V 27’ sta Race in Riosa prepočasna in Babudru uspe ujeti žogo. kljub prisotnosti obeh »belih« igralcev. Igra se nato ustali na sredini igrišča in vratarja sploh ne prideta do žoge. Z neštetimi outi se zaključi prvi polčas. , Z grdo igro nadaljujejo igralci obeh ekip tudi v drugem polčasu in moramo počakati do 24’ da. zabeležimo orvi nevarne ši strel. Izvede ga Riosa in Babuder se izkaže z lepo parado Sedem minut kasneje ima Kalc priložnost, a jo zastrepa. Proti koncu tekme pritisne krepkeje Primorec in priložnosti si sledijo druga drugi. Najprej 'eti Suber.jev strel čez prečko, nato na v 41’ Babuder ponovno posreduje no strelu Riose in tako reši svoje moštvo. Dve minuti kasneje Riosa zopet strelja ven. Tekma se zaključi z žagarjevim prodorom. ki se konča s strelom, ki pa za las zgreši vrata. Tekma se tako zaključi z rezultatom, ki je povsem pravičen, kajti ne ena, ne druga enajsterica nista zaslužili zmage. f. v. lahko domača mladina športno u-dejstvovala. Res bo potrebno še mnogo truda in dela ter denarni:, stroškov. Z dobro voljo pa bo moč vse težave premagati. Zato bi bilo prav, da bi se res vsi Križani odzvali vabilu ŠD Vesna in po svojih močeh pomagali pri gradnji igrišča. Ta zamisel sedaj že postaja dejstvo in v preteklih dneh je bilo razveseljivo videti mlade in stare, kako so hiteli izravnavati zemljišče, da bi lahko jutri v Križu že nastopila tržaška ekipa Trie-stine. To moštvo bo gotovo privabilo ob robu igrišča precej gledalcev, dobiček od prodanih vstopnic pa bi vsaj delno pomagal blagajni kriškega športnega društva. Triestina se Je vabilu ŠD Vesne rada odzvala in je zagotovila svoj nastop s enajsterico, katero bodo sestavljali igralci prvega in drugega moštva. Vesna bo igrala s svojo standardno postavo in gledalci bodo deležni gotovo uro in pol lepega športnega užitka. K. K. iiilili VELIK USPEH BOROVIH MLADINK V meddeželnem finalu v Bologni mladinke Bora osvojile 1. mesto S tem uspehom so se borovke uvrstile med štiri najboljše mladinske ekipe v Italiji Mladinke Bora so dosegle v med- skega odbojkarskega prvenstva, na deželnem finalu v Bologni včeraj zopet lep uspeh. Tudi letos so se uvrstile v vsedržavni finalni turnir (ki ga bodo opravili kasneje) in so si tako že zagotovile vsaj četrto mesto v Italiji. Ta uspeh je povsem zaslužen, saj so si ga. mlade borovke priborile z izvrstno igro, s katero so zasluženo premagale vse svoje nasprotnice. V posameznih srečanjih tega meddeželnega finala so namreč dosegle naslednje izide: Bor - Stella Maris 2:0 (15:3, 15:9) Bor - Citta di Castello 2:0 (15:1, 15:1) Bor - UISP Sestese 2:0 (15:9, 15:6) PRVENSTVO MLADINCEV Poraz in zmaga Bora v Padovi V Padovi je bil meddeželnl tur-|nir italijanskega moškega mladin- Križani urejajo svoje novo nogometno igrišče s prostovoljnim delom Na 9. mednarodni kolesarski dirki »Jadranska magistrala« je v Pagu zmagal Pocrnja iz Pulja. 432 km dolgo progo je prevozil v 11 urah 27’06”. 2. je bil Ljubljančan Škerlj. Med ekipami je zmagal Siporex iz Pulja pred Rogom iz Ljubljane. ODBOJKARSKA moška d liga Zmaga Krasa nad Gasilci TS KRAS — GASILCI TS 3:2 (9:15, 15:13, 6:15, 15:8, 15:11) KRAS: B. in L. Milič, Kobal, Škrk. Živec (k.), Budin, Z. in B. Simonetta. GASILCI: Codrini, Gianeselli (k.), Tippi, Pellarini, Perro, Borretti. SODNIKI: Torre, Marcon. Catta-ruzza. šesterka Krasa iz goriške občine je včeraj z dokaj prepričljivo igro pospravila še dve točki v svojo bisago: žrtev razpoloženih Zgoni- čanov je bila odbojkarska vrsta tržaških gasilcev, ki pa so nudili do zadnjega zelo oster odpor. Krašovci so kljub nepopolni postavi zaigrali mnogo bolje kot prejšnjo nedeljo proti šesterici tržaškega Bora, čeprav rezultat sam tega ne kaže. Zanimivo je, da so Tržačani . zbrali skupno celo dve točki več, kot Zgoničani, ker so si zagotovili dva seta s precejšnjim naskokom v točkah. V začetnih potezah srečanja so krasovci pokazali gibčnost in prodornost ter so tudi povedli z 9:7. Ob tem stanju so se mladi gostje razigrali pod vodstvom odličnega Gianesellija, ki je z izvrstnimi podajami ustvaril mladim tolkačem možnost, da pokažejo svojo vrednost. Krasu ni uspelo zajeziti silo- vitih napadov gasilske vrste in set je bil tako izgubljen. Drugi niz jč. bil najbolj dramatičen iq tudi odločilen za končno /rrtago! Gasilci so nadaljevali z živahno igro in so si tudi zagotovili občutno prednost 9:5 ter 11:7. Tedaj so pa krasovci ostro odgovorili in si p6 razburljivi igri tudi zagotovili set, čeprav z minimalno razliko. V tretjem delu igre Zgo-m$ani 'zopet niso vzdržali ostrega tempa, ki so ga diktirali gostje in šesterka gasilcev je tako zopet povedla. Omeniti moramo, da je stranski sodnik pri stanju 11:6 za goste dosodil Krasu tehnično napako, ker je neki zgoniški igralec izrekel par besed svojemu soigralcu, stranski sodnik je pa menil, da; ]e Obrekoval glavnega shdnika (čiprav ni' razumel besed Kraso-vega igralca). Zgoničani so postali po tej kazni še bolj živčni in svojim nasprotnikom sploh niso več nudili odpora. V četrtem setu so se Krasovci srdito zagriznili v igro in so z lepimi kombinacijami povsem pregazili gostujočo šesterko. Tako je bil potreben še peti set, v katerem sta obe šesterki predvajali najboljšo odbojko, kar smo je videli na letošnjem prvenstvu. Začetek je bil zelo izenačen in ekipi sta večkrat menjali servis. Pri stanju 6:6 pa so Zgoničani vsilili nasprotniku svojo igro in so povedli z 11:6. Gasilci se niso vdali, ampak so se pognali v borbo s še večjim zanosom. V tem obdobju, je igra dosegla svoj vrhunec in moštvi sta kar desetkrat menjali servis, ne da bi pri tem napredovali niti' za eno samo točko. Nato je gasilcem uspelo nevarno znižati svoj zaostanek (13:11) več pa niso zmogli, ker je Kras z dvema u-spešnima akcijama zapečatil njihovo usodo. Občinstvo je to do konca negotovo a lepo zmago zgoni-ških odbojkarjev sprejelo z velikim odobravanjem. Jutri bo na vrsti trinajsto kolo tega tekmovanja in Kras bo gostoval v Miljah, kjer se bo pomeril z odličnim Acegatom. Ta je bil letos le dvakrat premagan in bo torej srečanje za Zgoničane izredno težko. Krasovci pa ne nameravajo vreči puške v koruzo, saj bi se radi oddolžili Acegatu, za tekmo v kateri so mu v prvem delu prvenstva dobesedno darovali zmago. Tekma Acegat - Kras bo jutri v Miljah ob 10. uri. — bs — katerem so sodelovali tudi borovci, vendar se jim ni uspelo uvrstiti v finale tega tekmovanja. Kljub zadovoljivi igri so namreč «plavi» poleg zmage doživeli tudi poraz in so tako zasedli1 drugo mesto na lestvici te skupine, kar ni zadostovalo za napredovanje. Kolikor bi ta ekipa Bora zaigrala tako, kot je v nekaterih zadnjih nastopih v okviru D lige, potem bi skoraj gotovo premagala tudi Ma-gnadyne in zasedla prvo j'mesto, žal pa ji to ni uspelo. . n Rezultati: Magnadyne - Bor 2:0 (15:13, 15:7) Bor - Codognato 2:1 (15:10, 10:15, 15:7) Magnadyne - Codognato 2:0 ŽENSKA B LIGA Dre višnja tekma Bor-AGI odločilna tudi za Breg? Odbojkarsko prvenstvo ženske B lige je prišlo do predzadnjega za-vrtljaja. Drevi bo Bor sprejel v goste vodečo šesterko skupine B, AGI iz Gorice. Zadnji uspehi domačink so pripomogli k vedrejšemu razpoloženju «plave» čete. U-pajmo, da se bo serija lepih nastopov tudi nadaljevala. Ta spopad je za Tržačanke le prestižnega pomena, ker so izločene iz borbe za prvo in drugo mesto na končni lestvici. Domačinke se bodo poskušale oddolžiti za pekoč poraz v prvem delu prvenstva v Gorici. V goriškem taboru pa ne smejo biti igralke preveč sentimentalne in morajo zaigrati le na zmago, če jim uspe drevi zmagati, jim je prvo mesto na končni lestvici zagotovljeno. Torej ekipi bosta stopili na igrišče pod popolnoma različnim psihičnim pritiskom. To je zelo važen činitelj, ki govori v prid gostiteljicam in je lahko odločilnega pomena. Z zmago se ne bi borovke samo dostojno poslovile, ampak bi tudi potrdile in nadaljevale uspešne nastope v drugem delu prvenstva. To bi bila tudi velika usluga Bregu, ki bi še vedno ostal v borbi za prvo mesto. Torej «plave» so »sodnik« tega prvenstva in ta nastop .ie ključnega pomena za AGI in Breg. Vprašanje pa je kako bodo i-gralke Bora prenesle in občutile težke včerajšnje nastope v Bologni. Pomembno je, kako bodo mladinke »plave« čete, ki tvorijo tudi skelet orve ekipe, nadoknadile izgubljene energije v teh težkih in napornih spoDadih. V veliki meri pa bo vplival na razpoloženje Istra ik prav dosežen uspeh v Bologni. F. G. svetovno prvenstvo avtomobils'1'11 hiš Porsche, ki ima 25 točk. 2. W' la 13, 3. Ford 12, 4. Ferrari 9 w * * * ‘ j Na smučarskem tekmovanju »Trije dnevi Etne« je danes zmal v ženskem slalomu Francozi Mačehi pred . Avstrijk o Sel*—” Jugoslovanki Magušar in Bern: »j se uvrstili na 11. in 12. mesto-:« talijanka Nogler je bila osma. j’ .- . .,'**• ... «flf V nogometni, tekmi polpr< nalnih reprezentanc v bil izid srečanja Italija: ja 0:6. i 3 '*-•*■* V Barceloni je sovjetska ekip* TSKA iz Moskve premagala R* Madrid po podaljških igre s 103:»' in s tem osvojila pokal evrops** košarkarskih prvakov. OBVESTILA ŠD Sokol iz Nabrežine obvetf* mlade člane moške odbojkarske »’ kipe, da bo trenig danes ob uri na igrišču v Nabrežini. * * * SD Sokol sporoča, da bo na avtobusni izlet v Pordenon 1°’ tri, v nedeljo, točno ob 7.30 S tr ga v Nabrežini. DOMAČI ŠPORT Iz raznih športov Belgijec Roger Kindt je zmagal na 14. kolesarski dirki Milano -Vignola. 234 km dolgo pot je prevozil v 5.17’. 2. je bil Rota, 3. Bi-tossi, 4. Zandegu itd. * * * Italijan Felice Salina je osvojil 2. etapo kolesarske dirke po Španiji. Na skupni lestvici vodi še vedno Anglež Wright z naskokom 9” pred Spancem Ocano. • * * Švicar Jo Siffert in Britanec | Brian Reedman sta na avtomobi- j lu «porsche 908» zmagala v Monzi na dirki »Tisoč km«. Tržačan De Adamich je bil četrti. Po tej dirki vodi na lestvici za DANES Sobota, 26. aprila 1969 ODBOJKA ženska B liga 2-1.15 v Trstu, Ul. della Vali* Bor - AGI * * » 31.15 v Bazovici Zarja - Breg JUTRI Nedelja, 27. aprila 1969 NOGOMET 3. amaterska liga 16.00 v Trstu, stadion «1. maj* Primorec * Gretta • * * 14.00 v Trstu, stadion «1. Viani - Union * * * , Prijateljska tekma 16.00 v Sv. Križu Vesna " Triestina * * * Mladinsko prvenstvo 14.00 v Trstu, Sv. Sergij Breg - Esperia • • * 12.30 v Trstu, Drev. Sanzio Arsenale - Gaja * * * Naraščajniško prvenstvo 10.30 v Trstu, stadion «1. ®aJ* Union - Libertas ODBOJKA ženska B liga 10.30 v Pordenonu Casagrande * Sokol * * * Moška D liga 10.00 v Vidmu, Ul. PradamanO CSI - Olimpija * * * 10.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - PAV * * • 10.00 v Miljah ACEGAT - Kras * * * Ženska C liga 10.30 v Gorici AGI B - Bor B MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri ZAVRNJENA SOVRAŽNA INTERVENCIJA Vendar praznjenje vagonov ni potekalo brez zapletov, nevarnosti in težav Že okoli 15. ure je sovražnik interveniral; Rodiku sta se začela hkrati od Divače in Kozine približevati dva patrolna vlaka toda naši težki bredi sta ju z ugodnih položajev sprejeli z gostimi rafali, zato sta se oba oddaljila, le tisti ki je privozil od Kozine, je izstrelil nekaj rafalov z brzostrelnim topom 22 mm. Verjetno se je sovražnik zbal, da je proga minirana in predpostavljal, sodeč po hudem streljanju, da položaj branijo močnejše partizanske sile, zato se je vrnil v postojanke. Šele naslednji dan okoli 12. ure so prišli nemški vojaški oddelki in železničarji v Rodik, pregledali vas in bližnjo okolico ter odpeljali zgorele vagone, ki se je iz njih še kadilo, proti Divači. Pri tem je presenetljivo dvoje: 1. da sovražnik ni tako dolgo interveniral, čeprav je razpolagal v bližnjih postojankah z močnejšimi silami, in 2- da ni ne tedaj ne pozneje izvajal zaradi tega represalij proti prebivalstvu. Celo noč in naslednji dopoldan so v prestreljenih vagon- skih cisternah in v drugih vagonih goreli ostanki olja, klobas, moke, masla in živinske krme. Plameni in dim so se dvigali visoko pod nebo in oznanjali partizansko zmago. Popoldne si je prizorišče ogledal tudi komandant odreda kap. Drago Maslo in izrazil borcem in starešinam vse priznanje in uspešno organiziran odvoz materiala. Ponoči so patrole nadzorovala okolico. Mnogi borci so še danes spominjajo, da je okolica Na Prložah — Brkini, aprila 1944. Borci Istrskega Odreda: 1. Nepoznano ime — Rus — stoji z leve. 2. Pjotr — Rus — komisar ruske čete, stoji, v kaki obleki. 3. Jože Muhič — stoji na sredi, komandir čete. 4. Mels — Rus. 5. Nepoznan Rus. Klečijo od leve: 1. Viktor Za harčinko, Kus. 2. Boris? 3. Boris Šerbinin (v temni bluzi) dišala, kot bi v olju cvrli klobase. Akcija je imela velik odmev v Brkinih in na Krasu. Vsi so o njej govorili. Fašistično časopisje v Trstu je pisalo, da je bila povzročena škoda, ki je presegala 450 milijonov lir. Tovarišica Rina iz Jurišč je v spomin na njo priredila pesem: «Napad na vlak, klobase v zrak...!« NAPAD NA NEMCE POD HARIJAMI IN DRUGE AKCIJE že v začetku januarja 1944 so prešle naše enote v Istri in v Brkinih na odločne napade na sovražne postojanke in njegove prometne zveze. Najbolj aktiven je bil II bataljon, ki je najprej uničil 12. 1. fašistično postojanko v Materiji, 16. 1. v Dolini pri Trstu in 27. 1. v Ricmanjih. V teh napadih so pobili in ujeli 60 sovražnih vojakov in zaplenili mnogo orožja. Medtem je 2. bataljon opravil še celo vrsto uspešnih napadov na sovražna prevozna sredstva in patrulje na cestah in železnicah. Tudi prvi bataljon ni dosti zaostajal za drugimi. Njegovi borci so 8. 1. uničili železniško postajališče in prometne naprave v Ležečah, 16. 1. napadli in zažgali nemško vojaški kamion na cesti Divača — Ilirska Bistrica, 18. 1. napadli in uničili nemško patrolo pri Famljah v Vremski dolini, neuspešno napadli vojaški tovorni vlak 16. 1. in uspešno 20. 1. ter ga izpraznili in uničili. Medtem je dosegel omembe vredne uspehe tudi stražarski vod pri štabu odreda, v katerem sem postal sredi decembra politdelegat, komandir pa je bil Črnogorec «Brko». V vod so bili vključeni stražarji in tudi obveščevalci. Ker se je štab odreda januarja in v začetku februarja zadrževal precej časa skupaj s 1. bataljonom, smo se člani straž, voda vključevali k udarnim skupinam tega bataljona, ko so odhajalfe v napade na sovražnika, nekajkrat pa tudi sami organizirali akcije. Ena izmed prvih in najuspešnejših akcij stražarskega voda je bila organizirana 9. 2. 1944 na cesti Ilirska Bistrica — Pod- štab III. bataljona l.O. julija 1944 pri Kozjanah Brkinih grad pod vasjo Harije, in to 200—300 metrov od Zaličev P Podgradu na kraju, ki ga domačini imenujejo ((Maričev Napad na nemško esesovsko motorizirano bojno so organizirali obveščevalci. Tedaj je bila pri štabu odh ki je bil na Rjavčah, v teku priprava za ustanovitev obVe valnega voda. Obveščevalca Anton Frank in Janez Konesh oba s Pregarja, sta zvedela, da Nemci vsak dan patrolii-^' popoldanskih urah cesto Ilirska Bistrica — Podgrad. V S* so odločili, da je treba patrolo napasti in jo uničiti, zato 6 9 '27 krenili okoli 11. ure z Rjavč čez Pregarje proti Zali* (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTEUUH1 b, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 ^ rf vnaprej, četrtletna 2.25U Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - OGLASI: Cena uglaaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi beseda — Oglasi za tržaško In goriško pokrajino se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri »Sodeth Publlcitk ItaUana« — Odgovorni urednik: SIANISI.AV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst