OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA-ŠIŠKA                                    ,      '.     '
Krajevna skupnost in združeno delo
UVOD
V programu dela delegatske skupščine za leto 1984 je zajeta tudi problematika »Krajevna skupnost in združeno delo«. Namen obravnave je kritično oceniti in ugotoviti, kako se na območju naše občine uresničuje ustavna zasnova, po kateri je OZD integralni del krajevne skupnosti. Z drugimi besedami, kako se združeno delo neposredno vključuje v planiranje in razvoj krajevne skupnosti ozi-roma se vključuje prek samoupravnih interesnih skupnosti druž-benih dejavnosti ter materialne proizvodnje. Kritična razprava v delegatski skupščini naj bi prispevala k odpravi sedanjega ne-ugodnega stanja in k boljšemu planiranju za plansko obdobje 1986—1990.
Da bi dobili dejanski vpogled v stanje na našem območju ter prišli do objektivnih ugotovitev, ocen in zaključkov ter s tem nalogo čimuspešneje opravili, je bila pripraljena posebna anketa za vse krajevne skupnosti ter OZD. Za popolnejšo razjasnitev odgovorov na anketne vprašalnike so bili opravljeni še posebni posveti s predstavniki krajevnih skupnosti in združenega dela.
Lahko ugotovimo, da odzivnost na anketo ni v celoti zadovoljila niti s strani krajevnih skupnosti, še manj organizacij združenega dela. Od 31 krajevnih skupnosti je na vprašalnik odgovorilo le 20, od 112 OZD pa 72. Ker so svojo obveznost izpolnile vse večje organizacije združenega dela z območja občine in tudi velika ve-čina krajevnih skupnosti, lahko zbrani podatki in že omenjeni po-sveti služijo kot ustrezna podlaga za oceno dejanskega stanja.
USTAVNA ZAMISEL KRAJEVNE SKUPNOSTI KOT SE-STAVNEGA DELA ZDRUŽENEGA DELA
Temeljna značilnost zamisli krajevnih skupnosti po ustavi iz leta 1974 je, da odpravlja umetno ločevanje med človekom kot proiz-vajalcem in kot potrošnikom-občanom v krajevni skupnosti. Kra-jevna skupnost je po tej zamisli neločljivo povezana z združenim delom. Delavci v združenem delu naj bi skupaj z delovnimi Ijudmi in občani v krajevnih skupnostih neposredno in odločilno vplivali na zadovoljevanje tistih svojih osebnih in skupnih potreb, ki jih uresničujejo v krajevni skupnosti. Temeljni pogoj za povezovanje in odločanje delavcev o tem delu skupne porabe je uresničen si-stem planiranja, lo je usklajevanje planskih dokumentov med OZD in KS, pri čemer je temeljnega pomena samoupravni sporazum o temeljih plana KS in na tej podlagi samoupravno združevanje sredstev za potrebe krajevnih skupnosti. Samo časovno in vse-binsko usklajeno ter realno in kontinuirano planiranje v TOZD, KS, SIS in občini je lahko podlaga za preseganje sedanjega neugcxi-nega stanja, ko sta marsikje še vedno previadujoča občinski pro-račun in administrativna logika pri planiranju razvoja krajevnih skupnosti.
Omenjena ustavna zasnova KS je prišla jasno do izraza tudi v statutu naše občine. Po statutu so namreč temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti dolžne sodelovati pri zadovoljevanju dolo-čenih skupnih interesov in potreb delavcev, delovnih Ijudi in ob-
čanov v krajevni skupnosti. V skladu s svojimi letnimi in srednje-ročnimi plani razvoja sklepajo s krajevnimi skupnostmi samo-upravni sporazum o temeljih plana, v katerem usklajujejo potrebe in interese in v skladu z materialnimi možnostmi planirajo potrebna sredstva. Krajevna skupnost je torej skupaj s TOZD, če so po-stavljene nujne medsebojne povezave pri planiranju, združevanju sredstev, dogovarjanju posebnih skupnih nalog itd., pogoj za samoupravno družbeno integracijo in usklajeno delovanje celot-nega družbenoekonomskega in političnega sistema v njih samih, v občini, SIS in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
Na podlagi dogovorov iz anekte ter razprave lahko zaključimo, da so te povezave slabotne z organizacijami združenega dela na območju krajevne skupnosti.
So pa tudi izjeme. Mnogo manj jih je z organizacijami zdru-ženega dela, v katerlh delajo prebivalci določene krajevne skup-nosti, pri tem še zlasti opozarjamo na slabotne povezave s SIS. Samoupravne interesne skupnosti so v bistvu izvedene skupnosti iz TOZD in krajevnih skupnosti in se v njih delavci in drugi delovni Ijudje in občani dogovarjajo o določenem delu svojih skupnih potreb in interesov ter o združevanju sredstev zanje. Sedanje stanje kaže na neuresničevanje oziroma nezadovoljivo uresničevanje načel svobodne menjave dela, na pogosto osamosvajanje SIS od KS kot njihovega konstitutivnega člena (ne pa partnerja), kar onemogoča uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosovv KS. Še slab-še je stanje na področju neposredne svobodne menjave dela, to je samoupravnega povezovanja in združevanja sredstev neposredno med izvajalskimi organizacijami in uporabniki njihovih storitev.
Ustavna zamisel krajevne skupnosti kot bistvene sestavine sa-moupravnih družbenoekonomskih odnosov je bila konkretirana v zakonu o združenem detu, v zveznem in republiškem zakonu o družbenem planiranju, kot tudi drugih zakonih ter sklepih in sta-liščih skupščine SR Slovenije o zagotavljanju materialne osnove za zagotavljanje skupnih in splošnih potreb v krajevni skupnosti. Premalo pa je prišla do izraza v samoupravnih splošnih aktih OZD in v SIS. To pa je predpogoj, ki ga je treba izpolniti in s tem bolj zavezajoče opredeliti pravico in dolžnost delavcev in drugih de-lovnih Ijudi pri vzpostavljanju in uresničevanju tako zamišljenih ustavnih odnosov.
PLANIRANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV IN ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV ZA POTREBE KRAJEV-NIH SKUPNOSTI
Vključevanje organizacij združenega dela
Uvodoma je bilo omenjeno, da predstavlja planiranje potreb in interesov v krajevnih skupnostih ter njihovo usklajevanje s plan-skimi akti OZD v samoupravnih sporazumih o temeljih plana temeljni pogoj za uresničevanje določenih osebnih in skupnih po-treb krajanov ter zagotavljanje materialnih pogojev. Kako se v praksi tako zastavljena izhodišča dejansko uresničujejo, kaže analiza odgovorov izpolnjenih vprašalnikov v KS in OZD.
Od 20 krajevnih skupnosti, ki so odgovorile na vprašalnik, je 16 navedlo, da ima samoupravne sporazume o temeljih plana za obdobje 1981—1985, nima ga krajevna skupnost Bukovica-Šinkov turn in tudi ne novoustanovljene krajevne skupnosti po razdružitvi bivše enotne krajevne skupnosti Medvode. 9 krajevnih skupnosti navaja, da so k samoupravnemu sporazumu pristopile vse OZD z njihovega območja. v 7 so pristopile le nekatere, v pre-ostalih pa OZD sporazumov niso podpisale. V sporazumih 9 kra-jevnih skupnosti naloge posameznih OZD niso opredeljene, v 9 pa le okvirno. Le krajevni skupnosti Stanežiče-Medno in Edvard Kardelj navajata, da so skupne naloge in obveznosi posameznih OZD v sporazumu konkretno opredeljene. Med najpogostejšimi navajajo zlasti nadaljnji razvoj storitvenih dejavnosti, ureditev in razširitev poslovnih prostorov za oskrbo prebivalstva, širitev vzgojnovarstvenih kapacitet, razširitev PTT omrežja, izgradnja športnih igrišč, obnova kulturnih domov in nekatere druge.
Po navedbah krajevnih skupnosti so le organizacije združenega dela z območja krajevne skupnosti Medvode, Šentvid, Senica in Vaše-Goričane v tem srednjeročnem obdobju zagotovile 4,107.900 din.
Nekoliko drugačno podobo daje analiza odgovorov organizacij združenega dela. Iz teh izhaja, da je samoupravne sporazume o temeljih plana za to srednjeročno obdobje podpisalo 47 OZD, od tega 12 šol. Le 19 OZD, od tega 9 šol, navaja, da sporazum opredeljuje bodisi konkretno ali le na splošno naloge, ki naj bi jih uresničevale v krajevnih skupnostih. Takšne naloge so zlasti komunalno urejanje, na.loge na področju razširitve posameznih organizacij zdmženega dela, varstva okolja, požarne varnosti, re-ševanje stanovanjskih vprašanj, odprava barakarskih naselij, so-delovanje na področju splošne Ijudske obrambe in družbene sa-mozaščite, varstva obeležij NOB, aktivnosti na področju kulture in telesne kulture itd.                                                                  • .
30
Iz odgovorov OZD izhaja. da je v tem srednjeročnem obdobju sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v KS združilo 33 OZD, od tega 8 šol v skupnem znesku 7,109.950 din. Zneski posa-meznih OZD so različni in se gibljejo od 5.000 do 1,702.000 din. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je skupen znesek. ki so ga prikazale OZD, večji od tistega. kot ga navajajo krajevne skup-nosti. Pri tem je potrebno upoštevati. da tako prvi kot drugi nista celotna. ker ni na razpolago vseh podatkov. Pri izračunavanju skupnega zneska, ki so ga navedle OZD, tudi niso upoštevana vsa tista sredstva, ki se namensko združujejo za zadovoljevanje do-ločenih potreb v SIS.
Večina, kar 28 OZD je omenjena sredstva zagotovila iz sklada skupne porabe, druge pa v celoti ali delno iz dohodka na račun materialnih stroškov, poslovnega sklada ali drugih, neopredetjenih virov. Podrobnejši podatki so razvidni iz tabele 1 v prilogi.
Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da v nobeni kra-jevni skupnosti k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana niso pristopile vse temeljne in druge organizacije združenega dela, ki imajo sedež na njihovem območju. Tudi tam, kjer je do podpisa sporazuma sicer prišlo, so medsebojni odnosi in razmerja več ali manj formalne narave. Razlogov za takšno stanje je več in so tako objektivne kot subjektivne narave.
Planski akti krajevnih skupnosti po vsebini niso povsem ustrez-ni. So bolj spisek želja kot pa konkretno opredeljenih potreb v skladu z realnimi materialnimi možnostmi. Srečujoče planiranje in načrtovanje od temeljnih subjektov do KS in širše družbeno-politične skupnosti še ni zaživelo. Kot vzrok se sicer najpogosteje navaja premajhno število delavcev v krajevnih skupnostih, ne-ustrezna kadrovska zasedenost ter prezahteven metodološki pri-stop planiranja v KS. Vendar je pri tem potrebno opozoriti, da še vedno ni v celoti prodrla zavest o vlogi in pomenu planiranja in da so aktivnosti odgovornih nosilcev tako na strani krajevnih skup-nosti kot združenega dela še vedno premajhne. Medsebojnega sodelovanja in stikov med predstavniki krajevnih skupnosti in organizacijami združenega dela ponekod skorajda ni.
Ni prezreti tudi dejstva, da je planiranje in na tej podlagi uresni-čevanje družbenoekonomskih odnosov v veliki meri odvisno tudi od specifičnih razmer naobmočju posameznih krajevnih-skupnosti. Med njimi so velike razlike in so nekatere izrazito bivalne. druge industrijsko razvite ali mešano industrijsko bivalne. Od tega pa so odvisne tudi večje ali manjše migracije delavcev v ali izven ma-tične krajevne skupnosti.
Majhna vsota zbranih sredstev za potrebe krajevnih skupnosti kaže tudi na to, da v zaostrenih pogojih gospodarjenja organizacije združenega dela težko prevzemajo dodatne obveznosti. Zato često zavračajo pristop k raznim sporazumom z utemeljitvijo, da za zadovoljevanje skupnih potreb delavci že združujejo sredstva v okviru posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Eden od glavnih vzrokov, da OZD ne izpolnjujejo svojih obveznosti do krajevnih skupnosti po samoupravnem sporazumu, je v tem, da ta sredstva ne bremenijo dohodka, temveč sklad skupne porabe. Ta pa je omejen in ga organizacije združenega dela ne morejo oblikovati v tolikšni višini, kolikor imajo dejanskih potreb. vključno s potrebami za krajevno skupnost. Vendar pri lem ni prezreti dej-stva, da so zlasti v nekaterih okoljih vzpostavljene in razvite ne-formalne vezi in neposredne oblike pomoči v materialu, delu in podobno.
Vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti
Slabša kot z združenim delom je povezanost krajevnih skup-nosti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. K samoupravnem sporazumu o temeljih plana za tekoče srednjeročne obdobje niso pristopile vse samoupravne interesne skupnosti. Večina tistih, ki je sporazum sicer podpisala, je pristopila pogojno s tem, da ne sprejema finančnih obveznosti za krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti občutijo SIS kot odtujene, medsebojnih odnosov sko-rajda ni, razen skozi delegatski sistem. Ocenjujejo, da tudi delegati nimajo dovolj možnosti vplivanja na sprejem vsebinskih odločitev. O sredstvih, ki jih SIS namenjajo za uresničevanje svojih pro-gramov na območju posameznih krajevnih skupnosti, tudi nimajo pregleda.
Ker v samoupravnih sporazumih o temeljih plana skupne naloge krajevnih skupnosti v večini SIS niso opredeljene, tudi ni bilo planiranih ali zagotovljenih sredstev za potrebe SIS. So pa izjeme, kar je razvidno iz podatkov kulturne skupnosti in skupnosti otro-škega varstva.
Kulturna skupnost je v letu 1983 namenila 20.000 din za prire-ditev v okviru Ostrovrharjevih večerov, za obnovo kulturnih domov v KS Pirnče, Sora, Smlednik in Edvard Kardelj 2,011.575 din ter 1,101.687 din krajevnim skupnostim Medvode, Pirniče in Sora v letu 1984. V letošnjem letu je za izvajanje kulturnih akcij v posa-meznih krajevnih skupnostih načrtovala še 406.000 din za abon-maje poklicnih gledaliških hiš v Ljubljani. To možnost pa je dostej
izkoristilo le pet KS. Prav tako je financirala delovanje amaterskih skupin in društev in v ta namen nakazala krajevni skupnosti Zgornja Šiška in Edvard Kardelj 31.815 din.
Sicer pa krajevne skupnosti pridobivajo večino sredstev za za-dovoljevanje potreb na področju kulturne in telesnokulturne dejav-nosti z zbiranjem sredstev od organizacij združenega dela, pri krajanih, z reklamno dejavnostjo in udarniškim delom.
Skupnost otroškega varstva je v letih 1981—1983 namenila za izgradnjo in urejanje otroških igrišč in nakup igral krajevnim skup-nostim Dravlje, Hinko Smrekar in Koseze ter WO Najdihojca in Milan Majcen 2,094.327 din. Sredstva niso bila v celoti izkorišče-na, saj posamezne krajevne skupnosti niso posredovale svojih programov. Za leto 1984 skupnost načrtuje 300.000 din za uredi-tev otroških igrišč. Predlog za sredstva pa je doslej posredovala le KS Zgornja Šiška.
Še največ je bilo v tem srednjeročnem obdobju sodelovanja s komunalno skupnostjo, zlasti pri tistih nalogah, ki so bile pre-nešene na krajevne skupnosti. Gre za vzdrževanje krajevnih cest, zelenic, nasadov in otroških igrišč ler delovanje zimske službe. Za uresničevanje teh nalog je komunalna skupnost namenila 9,339.400 din. Podrobnejši podatki so razvidni iz tabele II v prilogi.
Pereča pa je problematika na področju stanovanjskega gospo-darstva, ki jo krajani čutijo predvsem zaradi neučinkovitega delo-vanja in prepočasnega uveljavljanja hišne samouprave ter izpolnje-vanja obveznosti samoupravne stanovanjske skupnosli in pristoj-nih organizacij pri vzdrževanju stanovanjskega fonda.
Zbrani podatki kažejo, da z vključevanjem samoupravnih skup-nosti v uresničevanje razvojnih nalog in potreb krajevne skupnosti ne moremo biti zadovoljni. Vzroki za takšno stanje so tako na strani krajevnih skupnosti kot samoupravnih interesnih skupnosti. Delegacije za samoupravne interesne skupnosti ne delujejo zado-voljivo, zaradi česar ni pretoka informacij in tudi ne vpogleda in kontrole nad uporabd sredstev SIS, namenjenih za uresničevanje potreb posameznih KS. Medsebojnega sodelovanja in stikov med odgovornimi nosilci samoupravnih funkcij v KS in SIS ter njihovimi strokovnimi službami ponekod skorajda ni ali pa so ti zelo slabi. Pomanjkljiva evidenca porabljenih sredstev SIS v KS ustvarja nerealen vtis, da krajevne skupnosti za uresničevanje skupnih potreb ne dobijo ali dobijo le malo sredstev. Pri tem pa je potrebno imeti tudi pred očmi, da so želje in interesi posameznih KS večkrat prevelike in neusklajene ter jih vseh v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja in stabilizacijskih prizadevanjih, ko je sredstva skupne porabe potrebno uokviriti v realne materialne možnosti, ni mogoče uresničiti.
Vključevaje združenega dela v krajevno samoupravo    .
Delegati temeljnih in drugih organizacij združenega dela ugo-tavljajo in odločajo o vprašanjih skupnega pomena za krajevno skupnost ter spremljajo uresničevanje sprejetih nalog prek krajevne samouprave na zboru občanov, skupščini krajevne skupnosti, njenem svetu, svetu za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, potrošniških, poravnalnih in drugih svetih ter delovnih tetesih. Ocene krajevnih skupnosti o aktivnosti delegatov združenega dela v krajevni samoupravi so deljene. Več kot polovica navaja, da je aktivnost delegatov slaba ali zelo slaba. Oslale jo ocenjujejo kot zadovoljivo ali dobro, tako glede udeležbe deleaatov na sejah sa-moupravnih organov kot njihovega vključevanja v obravnavo. Pri tem navajajo, da delegati nastopajo v interesu tako krajevne skupnosti kot združenega dela ali samo v interesu krajevne skup-nosti ali združenega dela. Skratka prisotna je dvoličnost, ko se delegat združenega dela pojavlja kot delavec OZD za doseganje višjega dohodka, v krajevni skupnosti pa v vlogi potrošnika.
Aktivnost in delovanje delegatov je v veliki meri odvisna od tega, ali ta tudi dejansko živi na območju krajevne skupnost, v katere samoupravne organe je delegiran. Temu vprašanju organizacije združenega dela posvečajo premalo pozornosti. Često imenujejo delegate, ki žive izven območja krajevne skupnosti in ob prene-hanju delovnega razmerja ali preselitve ne zagotovijo nadomest-nih delegatov. Prav tako je še vedno prisotna premajhna poveza-nost in sodelovanje med delegatom, organi upravljanja, poslovod-no strukturo in strokovnimi službami v organizacijah združenega dela. Zato bi vsem tem vprašanjem pri naslednjih volitvah v skup-ščine krajevnih skupnosti morali posvetiti posebno pozomost. Prav tako pa bi bilo treba v krajevnih skupnosti posvetiti večjo pozornost povezovanju v skupnosti krajevnih skupnosti. Na takšen način bi bilo mogoče zagotoviti enotnejše nastopanje v najraz-ličnejših povezavah in sodelovanju z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kot to potrjuje primer Skupnosti krajevnih skupnosti Medvode.