Določila za registracijo 12. sept jmi^i , - •. -r-—:- ? Vsakdo v starosti od 18. leta do 46. leta se mora v četrtek registrirati za vojaško »lužbo. ^Predsednik pozivlje vse, da store svojo dolžnost. —V četrtek, 12. septembra, I je dan ko se mora registrirati vsak moški v Ameriki, v / starosti od 18. do 46. leta. Kdor je 12 septembra star 46 C let mu ni treba registrirati. Oni ki 'so že registrirali, so tudi izvzeti. Prostor registra-Bcije je volivna koča vašega okraja. Vprašajte kakega dr-| žavljana, ki vam bo povedal. Volivne koče bodejo odprte od 7. ure.zjutraj do 9. zvečer. K Vojni urad je dobil mnogo tolmačev vseh jezikov, da se bo tolmačilo onim, ki ne razumejo angleščine. Torej ni treba nikogar.skrbeti, da ne bo mogel odgovarjati. Kdor se hoče ponuditi prostqvoljno za tolmača, naj se obrne na Harold T. Clark, Old Court House. Tam dobi vsa pojasnila. Ker cenijo sedaj, da se bo v Clevelandu registriralo od 125.000 do 150.000 ljudi, se bo flosvetil le kratek čas za registracijo ^posameznega. Vlada opozarja naj bodejo ljudje pripravljeni na vprašanja,-katera tukaj še enkrat ponovino. IzTe2ite to in zapi-t Site si odgovore na listek papirja, da bodete imeli pri rokah, da se ne bo tratil čas: L v Polno ime. 2. Stalni naslov. 3. Starost po letih. 6.' Belokožec ? 7. Zamorec? 8. Orijerttalec? 9. Državljan Indijanec? Nedržavljan Indijec? H). Tu rojen? ? 11. Naturaliziran? 12. Državljan po očetu, pre I dno ste postali polnoletni ? 13. Tujec s prvim papirjem -14. Tujec brez I. papirja? 15. če niste ameriški drža-| vljan, katere vlade podanik 16. Sedanje delo? 17. Igie delodajalca. 18. Prostor kjer ate usluž- 19. Ime najbližnjega sorod- 20. Naslov istega. Zapomnite si ta vprašanja. .Odgovorite jih na posebnem j kosu papirjarkaterega vzeml-fete v volivno kočo. Bodite zju-f traj zgodaj v volivni koči. Prej opravite bolje je. Če ne s^znate angleško, vzemite ko-pt s seboj, ki bo za vas tol-gpft&I* Kakor hitro ste regi- ( I stri rani, spadate pod vojaško p oblast, katere sedež je po o-krajih: Rojaki v 10. vardi, od 40. ceste proti mestu spadajo v 7. vojaški okraj, sedež: ^Central Armory. Roiaki v 15 vardi v Newburg, spadajo v It J vojaški okrai, sedež Broad iway Y. M. C. A. Rojaki v 23 ' vardi spadajo v 10. vojaški o-Hkraj, sedež Central Armory. I Rojaki v 26. vardi, Collin-wood in Nottingham spadajo Pv 18. vojaški okraj, sedež I Central Armory. Posebno važno: če ste v £ Clevelandu samo začasno in bivate v drugem mestu, mo-pfate iti na katerikoli vojaški ni rad, "kjer spolnete registra-■o karto. To karto morate IMemudoma poslati na vojaški F odbor onega mesta, kjer sta-^Htte. Pazite, da bo ta karta ražnik včeraj z velikimi moč-$ mi skušal napredovati, toda na celi fronti je bil konečno 1 z jako krvavimi zgubami vržen nazaj. V Champagne se je vršilo več krvavih bojev. Tekom meseca avgusta smp uničili na vseh nemških fron- i tah 565 sovražnih zrakoplo- zapIe^eni^^M? srho zgubili 153 zrakoplovov. Nemci bodo vzdržali? Ameriška fronta, 10. sept. Po sedmih tednih neprestanih porazov nemški vojak danes prav nič ne čuti, da je * prišel Čas, da spozna svojo u-sodo in odloži orožje ali pa ga dvigne proti onemu, ki g* sili v boj, proti kajzerju. Nasprotno, porazi Nemcev so upljivali na nemške vojake na ta način, da jim je danes vseeno, kaj jih čaka, in borijo se naprej. Nemški vojaški stroj je še vedno nevaren, in nemški vojak se bori še neprestano kot prej. Resnica je, da so zavezniki v aadnjih tednih napredovali, toda do nemške meje je še daleč, in marsikak trdovraten boj bo treba še prestati, predno bo konec. To je splošno mišljenje vojaških opazovalcev na fronti. i .'■ i*'- Nova določila za one, ki še registrirajo v četrtek. Washington, 10. sept. Provost maršal general Crowder je danes naznanil, da bodejo oni novi registrirane!, ki so v letih 19-20 in 32-36 najprvo poklicani za vojaško službo. Fantje stari 18 let in možje nad 36 letom bodejo poklicani pozneje, če bo absolutno potrebno. Zaenkrat vojaška uprava ne želi, da bi služili 18 letni fantje v armadi, dasi se po postavi morajo registrirati. Tudi starejših od 36 let vlada ne Želi imeti v vojni vrsti. Kakor hitro bo registracija v četrtek gotova, dobijo vsi registrirane! vprašalne pole, kakor so bile že prej registriranim razdeljene. Kakor hitro se te pole vrnejo vojaš-; kemu uradu, bo vojaška ob-• last za€ela klicati posameznt- potrebnih vojnih delih. Približno 13.000.000 moških se bo registriralo prihodnji četrtek po vseh*Zjedinjenih državah, in najmanj 3.000.000 od teh jih bo poklicanih v armado. —Vse gostilne morajo biti v četrtek, 12. septembra zaprte od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Ameriške zgnbe. : Washington. 8. sept. Air riške z gube v Franciji do^H nes znašajo 47.173 mož. Sku- *f * ^ UEK, sredo IN PETEK. i i AmrnKo - Zfl Ct+tfd. po poJHif4X>0 j I J&a MsOropo - J4-.00 VosamiMtta ft+ditK.a - 5c F ' ,, , • I J % «WR,OUlltniHI, drznost, da je zahteval svojo svobodo. Vod-jjenia Jugoslovanov v Avstriji so prevzeli — m kot je dr. Korošec, je znano danes celemu ime moža, ki je znal v uri potrebe zjediniti larod ter ga združiti kot en mož v boju zoper , HvsinjgKu »vtokracijo. - S tem so Jugoslovani v Avstriji sami sijajno pokazali, S da želijo svobodo in jo tudi jako odločno zahtevalo. Oni ne prosijo, kakor so prosili stoletja, oni danes zahtevajo, in ta njih zahteva je podprta od največjega, najboljšega orožja na svetu, od —■ pravice! Narod ki sam pokaže resn'o , voljo in Je4pripravljen iti do skrajnih žrtev, — v smrt, za i! svojo svobodo, tak narod zasluži svobodo in neodvisnost I ter jo bo tudi dobil. (Govornik je žel ogromno priznanje F pri navzočih.) Potem je govornik prišel na točko narodne edinosti. SHŠal je, da imamo posebno pri Slovencih dve stranki. ; i:očim je cilj cbefi strank enak v tem oziru, da obe od- i JoCno zahtevajo proč od Avstrije, pa je način, kako si ta i proč od Avstrije predstavljajo, različen. Gre se radi no-i i tranje oblike bodoče Jugoslavije; Pierre de Lanux je po- i vedal, da notranja oblika vlade bodoče Jugoslavije nima ničesar skupnega z bojem proti Nemcem. Vprašanje ob- < like bodoče vlade je popolnoma narodna zadeva potem ko bo vojna končana. Povedal nam je vzgled: i V Franciji je bilo ob pričetku vojne kakih sto socialističnih državnih poslancev. Številne stranke v Franciji so rušile narodno edinost, tako da se je vlada nahajala mnogokrat v največji zadregi. In nemški imperializem je vselej izkoriščal notranje spore drugih narodov. Znano je, da je nemški narod silovito edin med seboj, in ravno tejedinosti Ima pripisati največ uspehov. Nemška vlada je videla notranje spore Francije in je bila trdnega prepričanja, da bo treba le malo udariti na Francijo, da se mzkoplie in podjarmi. Toda Nemčija s eje grdo vračunala. Kakor hitro-je stopil Nemec na francoska tla, so se vse francoske stranke združile v eno močno telo, in sjkazalu se je, da ga največja nemška sila ni mogla poraziti. To naredi narodna edinost. iam je knpitnn povedal, da stoji danes na vlade mcž ki je znan iz prejšnjih let kot največji preganjalec vere v Franciji. Ta mož je francoski ministerski predsednik Clemenceau. On je vse kaj [ druzega kot katoličanom naklonjen. Zatrl je mnogo cerkev, samostanov in odpravil verski pouk iz francoskih šol. Toda ali mu katoličani danes raditega zamerijo, oziroma vprašajo, kaj je Glemenceau delal pred nekaj leti? Ne. Oni ne vprašajo po voditelju francoske republike, v kakSnih rokah je. Oni skrbijo za blagor francoske domovine, in katoličani, socijalisti ter vsi privrženci vseh drugih stranic ao se tesno združili v skupnem boju. kte- socijalistov, ki se bratski borijo s svojimi nekdajnimi nasprotniki. Ta francoska edinost v času narodne potrebe je dala Franciji toliko moC, da se ji čudi ves svet. Isto edinost je priporočal kapitan Pierre de Lanux Jugoslovanom. Povdarjal je, da vprašanje bodoče vlade nI vpraSanje svobode. Mi vsi bodemo sužnji Nemcev in Avstrijcev, če ne zmagamo v tem boju. Potem se tudi ne bo moglo prerekati kakšna naj bo naša bodoča vlada, ker Nemci nam je nfe bodejo dali. Kakor hitro cepimo danes medsebojne moči, pomagamo sovražniku. Kdor se hoče prepirati ali tepsti, zanj je mesto v strelnih jarkih in nikjer drugje ne. Kolikor je njemu znano je dejal kapitan, bo imela Jugoslavija splošno in direktno volivno pravico vseh državljanov. V-očigled tega nikakor ni mogoče, da H se vgnezdila kaka vlada, ki ne bi odgovarjala koristim paroda. Francija je bila trikrat republika, pa se je trikrat vrnila k cesarstvu, a konečno je obveljala republika. Toča poglejmo v Rusijo. Ob času največje narodne krize, < b času največjega grafta in poloma ruske armade, se 'je /.vršila revolucija in car je- bil odstavljen. To je dokaz, je rekel odposlanec francoske vlade, da je narod vedno pripravljen odpraviti vlado, ki ne ugaja narodu. Nihče ne more trditi, da bo Jugoslavija imela drugačno usodo. Vlada v Jugoslaviji bo taka kakor jo želi veČina naroda. In da vlada ne bo avtokratska, tiranska in izkoriščevalna, za i o pričajo Jugoslovani, ki so dovolj inteligentni in ki so he poleg drugih narodov tudi oni naučili dovolj bogatih pkusenj v tej vojni. Jugoslavije pa ne dobimo, dokler nimamo pred seboj zmage zaveznikov. In zmaga zaveznikov ne pride, dokler niso vsi zavezniki trdno združeni med seboj. Ravno tako je z Jugoslovani. Le v narodni edinosti doživijo zmago. Zavezniki niso zmogli napram Nemcem ničesar, dokler je vsakdo na svojo roko vodil boi proti Nemcem. Kakor hitro so se pa zjedinili s tem, da so postavili enega vrhovnega poveljnika vsem svojim armadam, odtedaj imajo zavezniki uspehe. Zastopniki obeh strank navzočih pri zborovanju so stavili kapitanu več vprašanj, na katera je kapitan točno odgovoril. Žal da niso vsi sledili njegovim odgovorom, kar pa ni bila krivda njegova, ampak poročilo v nekem angleškem listu, da se je pred državnim tajnikom Lan-smgom zaprosilo izposlovanje priznanja jugoslovanskega raroda kot dela zaveznikov, in sicer da se to priznanje da na podlagi dejstva, da se Jugoslovani združijo pod Ka-ragjorgjevičevo dinastijo. To je vzbudilo smutnje pri vseh navzočih. In ker se sili to vprašanje dosledno v ospredje, ;e čas, da se enkrat z^njim temeljito obračuna, ker sicer je zadrževan ves napredek v smeri jugoslovanskega gn banja. Tudi o tem pojasnimo rojakom v»najkrajše^ času. Neljub prizor je izzvalo prepiranje fn glasno besedičenje med navzočimi. Če bi bili sami, bi se dalo to oprostiti, toda v navzočnosti odposlanca francoske vlade, ki je par trenutkov prej tako strogo povdarjal narodno slogo, je bil ta nastop maločasten za nas. Dokaz je, da ne znamo brzdati strasti, ki nagloma vzplamene. Z mirnim in dostojnim pogovorom se mnogo več doseže kot s strastjo. Vzrok razburjenja bi bil, če bi ga sovražnik povzročil, sami medseboj pa nimamo vzroka razburjati se. Bratsko si podati roko in gledati na načine, kakq bi se združili. Shod se je še precej mirno zaključil ,z obljubo, da se priredi še več enakih shodov. Odštevši nekaj hitre jeze ;e bit shod dober in je pokazal, da Jugoslovani potrebujejo več takih shodov, kjer si medsebojno razložijo vse kar nas ti§či. , W ^ i žira " Iz stare domovine. v 1 ft'j Tatinski sorodnik. — V no- i či od 14. do 15. junija sta se pripeljala v Zagreb Franjo ; Jurjec in njegov sorodnik I- I van Bosnor, oba trgovca iz,1 Nezbeša na Kranjskem. Ker j; nista mogla dobiti prenočišča i sta se vlegla pred državnim kolodvorom, da se prespita. Jurjec je imel pri sebi v platneni vrečei na prsih pod sraj co 14.000 kron, za katere je Bosnar dobro vedel. Ko se je Jurjec po kratkem spanju prebudil črez pol ure, je opazil, da ni več njegovega sorodnika poleg njega, istočasno pa je tudi spoznal, da mu I manjka vrečici 12.960 kron, medtem ko je tat pustil v njej 1040 kron. Jurec je takoj za- ■ čel sumiti svojega šorodni-i ka, katerega je naše^po daljšem iskanju pred kolodvo- ■ rom. Poklical je stražnike, ki ■ so prijeli Bossnarja, toda de- ■ narja niso našli pri njem in ■ tudi on sam taji tatvino, dasi . govore vsi znaki proti njemu i da je on izvršil tatvino. Vs-i led tega so ga zaprli in ga iz- - ročili sodniji. " Prodana nevesta" prepo- - vedana v Trstu. — Dunajska ) Arbeiter Zeitung javlja, iz Tr-i sta , da je bila "Prodana Ne- - vesta" prepovedana in da je moralo mesto nje dati zag- i rebška opera Verdijev "Tra-t viata" v hrvatskem jeziku. - Gledališče je bilo popolnoma j razprodano. Oblasti so name- - ravale istotaka prepovedati i tudi opero "Zrinjski," vendar - pa je pozneje dovolila pod po ? gojem, da ne sme nositi pred-, sta vi j ač Zrinjskega pri od- - hodu iz trdnjave hrvatske za i stave. List pristavlja temu: - "To Je nenadlMjiva slika 5 Avstrije." Delo češkega umet t nika. ki je istočasno tudi avtt ri. d .• ■ • f y ■ i rijski umetiiik, se ne sme dajati v Trstuf ki je takorekoč avstrijsko mesto. To neumr- i Ijivo delo glazbe, ki odšlo ; vsem narodnim sporom. Zato j so morali Hrvati peti italijan sko opero. Prav avstrijsko." Isterski in slovenski otroci v Zagrebu. — 1. julija zvečer je dospelo v Zagreb 105 otrok iz Pulja,, katere so od-premili v gjUrgjevački kotar, kjer bodo ostali na oskrbi. Zvečer je dospelo 100 slovenskih otrok, katere so naslednjega dne odpeljali v ludbre-ški okraj, kjer je za njihovo prehrano popolnoma preskrb ljeno. V Zagreb je dospelo da lje 100 slovenskih otrok iz tržaške okolice ter so jih porazdelili po varaždinski oko- • lici. Težka železniška nesreča, i — Zagrebška kcrrespondenca ■ javlja: Kakor smo vedeli od-i potnikov, ki so dospeli v Za-i greb, se je dogodila v nedeljo i 2. julija okoli pol desetih do- • poldan težka železniška, ne- ■ sreča na progi Zidani most - Zagreb ter je bilo baje ubi-> tih do 80 potnikov, medtem i ko se je za težko ih lahko ra- ■ njene še ne ve, koliko jih Je. • Nesreča se je pripetila vsled i trčenja dveh osebnih vlakov - za prvim tunelom pred Zida- - nim mostom. Kako skrha avstrijske obla-t sti za Istro. — Ko je že skoro • vit obnemoglo, oslabljeno in i pomrlo, se je spomnila avst-r rijska oblast, da bi bilo dob-) ro nekaj storiti, da se vsaj ko- - ga reši smrti vsled gladu. Re- - kvirirali so v Srbiji 220 koz i za.otok Krk. Te koze so spra vili najprej v Trst. Nemesto i da bi m tti tiikfifiili, so jih t pustili v železniških vozovih, t in jih šele v črez nekaj časa' jim niso dali hrane, temveč so jih pustili zopet nekaj časa na Reki v vozovih, tako da jih je poginilo nadaliniih 44. Predno so jih spravili na parobrod, so jih morali pok-lati še 21, ker so bili preveč oslabljene, da bi vzdržale vožnjo. Tako je dospelo na Kck mesto 220 koz samo 84. —, Uboge koze —■ namenjene da rešijo ljudi gladu, so mi-rale same poginiti od gladu. — Tako se dela v Avstriji. "Pri jezuitih." - Slovenski Narod poroča: "Pri jezuitih" v Trstu je v sedanjem času zaprtih vedno dovolj vojakov Ako kedo prekorači dopust ali se v čem pregreši, ga tirajo k jezuitom. V Času, ko so bili ti zapori namenjeni za civiliste, je bilo težko pobegniti iz njih, vojaški kaznjenci pa uidejo iz njih, kadarkoli se jim poljubi. Nekoč jih je pobegnilo 25 skupaj, žadhje dni pa zopet 16. Posamezniki pa pobegnejo vsak dan. Izkopali so si tudi pozemski hodnik po vzoru onih v strelnih jarkih in okopih. Po štirih letih obtožena. — Iz Pazina poročajo, da se bo v kratkem pričela razprava proti kapitanu Pavlu Win-terju in prvemu častniku Josipu Luppinu. Obtožena sta. da sta zakrivala katastrofo, katera je zadela parnik "Baron Gautch" dne 13. avgusta 1914. državno pravdništvo ju obtužuje, da se nista držala vojaških predpisov, da se mo ra pluti v gotovi oddaljenosti od obale, da ne zadene ladija na kako mino. Ker se nista brigala za to odredbo, sta povzročila katastrofo, pri kateri je izgubilo nad 100 oseb življenje. Ta katastrofa je bila največja izza pogreznitve Ti-tanica. Otroci, ki ljubijo svoj narod. — Pod tem naslovom po roča Edinost 7. junija: Na Kozini se je zbrala družba 10 šolskih otrok in je priredila veselico v korist Šentvidski šoli. Veselica je dala K 25.40. Imena otrok so: Teodor Pre-vid, Radovan Benčič, Anton Pavletič, Svetozar Sosič, Sonja Dekleva, Grozdana Sosič, Milena Sosič, Kristina Rapotec, Zorana šturm, Danica Rapotec (kako lepa na^ radna imena.) Živeli narodni otročiči, živeli Kozarci, ki imajo tako mladino. Čast jim. Slavna ministerijalha komisija. — tako piše Edinost — tist;a namreč, ki je imela že jeseni priti v Dalmacijo, da bi preiskala in proučila nasilja in krivice, ki so se godile i narodu začetkom vojne: ta ■ komisija ne pride v Dalmaci-. jo za sedaj. Nekateri člani so baje preveč zaposleni, dru-, gim imponira — vročina, Ve-, mo in verujemo, da je vroče ■ tistim, ki so jih poslali. Saj so ■ že v slovenskih pokrajinah . doživeli izkušenj, kakršnjih > gotovo niso pričakovali. Ni- > so računali na to, da bodo i-i meli ljudje toliko srčnosti, da : bodo tudi odkrito govorili.Ali - govorili so. Pa še kako. Nam - je znano, da se je izrazil neki član tiste komisije, da je v slovenskih pokrajinah nabra- i no gradivo tako, da sse mo- - rajo Človeku lasje ježiti in da - bi bil — če bi se objavilo vse ) to — pravi kulturen škandal. - Po takih izkušnjah je razum- - Ijivo, da se gospodi ne mudi v t Dalmacijo, kjer so se dogaja- - le še vse drugačne stvari, ne-l go pa v slovenskih pokraji- - nah. Sicer pa naj ne bo Dal-. matincem Bog ve kako žal, i če ta komisija ne pride. Na-r rodniList konstatira, da je - bila že neka vojaška komisija v to svrhO. As kje so sadov - nje preiskav? Naj le gospo-3 dje nadalje — nič ne delajo, i Razočarani narod itak nima - več nikake vere v take biro- - krtitične igre. Seiderjevo od- - krito nasprotstvo nam je lju- - bše, ko vemo, da tudi hlinje-z no prijazno lice nič ne izpre-a minja na njih ressničnem po-3 ložaju nasproti nam. 1 UHavttev S* Jta." — Edinost poroča 3. jun.j i«"V soboto popoldan se je vr- WfiSil ba dr/Antona Korošca kon- sveta. Navzoči so bili zastopniki Sloven. ljudske stranke, in Jugoslovanake demokratične stranke; politično društvo Edinost je zastopal tajnik dr. J. M. čok. Na konvenciji je bjl dosežen popo-len sporazum In je bila sklenjena ustanovitev Narodnega Sveta za Cislajtanijo. Istra in Dalmacija in socijalisti niso bili zastupani. Sklenjeno je bilo, da se jim dopošlje-jo pravila, da stavijo svoje eventualne izpreminjevalne predloge, oziroma« da se sploh izjavijo o njihovem sta lišču napram temu vprašanju "Seidlerjevi bankovci." -Edinost 5. junija. Pod tem naslovom je priobčila Arbeiter Zeitung članek, iz katerega posnemljeno, da se Je državni dolg od začetka vojne pošestoril. Promet bankovcev iznaša (samo v Ameriki) £3 miljard, desetkrat toliko, nego pred vojno, in rase od meseca do meseca. Človek bi moral misliti, da bi se morali radi tega dejstva avstrijski državniki razbijati glavo, ali niti ghovora ni o tem. Generali konstatirajo, da domovina potrebuje zasiguranih mej diplomati spremljajo general, ske odločitve z lepimi bese- i^&zdclitcv češke« dovo-litev davkov treba parlamen-, ta, najnoveji najnujnejši potrebi dra. Seidlerja pa je parlament napoti. Zato se jemo- N rala prva potreba umaknuti J so odgodili. Kaj bo z davki — to ne briga sedaj več dra. Seidlerja. Minister financ zopet j beži k banki in "pumpa" no- ' ve bankovce. Vse skupno: ; 23 milijard bankovcev. To vam je sad Seidlerjevega sistema. Rad bi sfi oženil in to s Če- hinjo, Slovenko ali Poljakinjo. Star sem 45 1. imam $!000 premoženja. Žena ali udova v starosti od 30 do 40 let. Naslov M. O. 59081/2 St.CIair avenue. Cleveland, Ohio. Hise naprodaj! V Clevelandu in Coltta-woodu, na lahka odplačila z 6% obrestmi. Naprodaj imam tudi več farm. Za podrobnosti se oglasile pri John KraU, 961 Addison Rd. (110) Bivši zdravstveni komisar pravi Nuxated Iron bi se moralo rabiti v vsaki bolnišnici in biti predpisano od vsakega zdravnika. Pripisuje svojo lastno fizično moč v starosti nad 60 let osebni rabi Nuxated Iron. KAJ PRAVI BIVŠI ZDRAVSTVENI KOMISAR KERR: "Kot zdravstveni komisar mesta Chicago, aem Imel večkrat priliko priporočati razne mediolne, mineralne vode tu dm go. Toda nikdar nisem podpira] kakega posebnega zdravila, boda v slučaju Nuxated I/on bi se mo rala narediti iijenia. Jaz sam sem jemal Nuxated Iran In *em •kusil njegovo zdravilno, uspešno moC, M ▼ konist javnega zsdravja, Čutim da Je moja dolžnost, da na^ananlm uspeh vabljenja tega zdravila. Jaz aem te zdavnej preko 60 let star in hoCem poved a bi, da sem prepričan, da Je moja telesna delavnost posledica osebne raibe Nuxated Iron, ln-> 6e moje priporočilo napelje brerklrvne, nervozne, oslabele mote In žene, da Jemljejo Nuxated Iron In dobijo izvrstno zdravilo kakor sem Jaz dobil, tedaj bom Jako zadovoljen, da sem .priporočil to zdravila Iz mojo lastne skušnje z Nuxated Iron sem prepričan, da je ta;ko dragoceno zdravilo, da bi Je morali rabdti v vsaki bolnifi-nlci in bi moralo biti predpisano od vsalkega zdravnika. bivii zdravnik komisar, City of Chicago Bivii zdravstveni komisar Kerr se j« leta in leta bojeval za ljudsko zdravje v svojem In v d uglh me--ftlh. On je upeljal antitoxin za dlfterijo v Chk caikem zdravstvenem oddelku. On je i£ »tli mleko - za odjemalce In je ohranil ilvljenje tisočerim otrokom. In Je upeljal post* vo proti pljuvanju ki m jo uveljavila po celi deželi. On je trdno prepričan da obširna raba Nuxated Iron bi mnogo zmanjšala skrbi In trpljenj« zdravstvenih komisarjev, ki pazijo nn zdravje, f ^ .Opomba: Nuxated Iron, ki Je bilo rabljeno po bivšem zdravstvenem komisarju Kerr s tolikim uspehom, ni skrivno zdravilo, ampak dobro poznano lekarnarjem. NI enaiko drugim neorganakfim železnim produktom, am- pak se lahko asimilira, nikakor M ' škoduje zobem, Jih ne neredi črne, niti ne vznemiri telodca. Izdelovalci garantirajo uspešno zdravljenj« vsakem« ' kupcu ali pa vam vrnejo, denar. Pro- • daja se v dobrih lekarnah. PROŠNJA. S teSkim srcem a v skrajni bedi in pomanjkanju, sem primoran obrniti se do usmiljenih rojakov za malo| pomoč v silni potrebi. V zadnji hudj zimi sem se pone- ■ srečil. Obnemogel sem bil v hudih zametih, ko sem se čal iz dela domov. Bil sem v bolnišnici 9 tednov, kjer so * mi odrezali zmrzle ude, kot vidite na sliki. Vse prihranke nam ie pobrala moja nesreCa. 2ena je vedno bolehna in 5 nedolžnih otročiCev prosi kruha, a kako naj jim ga zaslužim, ko nimam niti enega uda več celega. Ljubi rojakih Ne prosim za se, paC pa prosim usmiljenia za moje dolžne otroke. Usmilite se iih, da ne bodo umrli lakote A Vsak najmanjli dar vam bo donesel hvaležnost nedolžnih otroških src. — Jaz sem doma od Sv. Vida pri Clrfc- ^ niči. Sem v dveh druStvih a sem v jednem že iz podpore, «f pri jednem pa dobivam Se 50c na dari. ^ _ — -J - _r i.4 __ . w L.p ini e^■>♦ H»»+>HI VOLNENE AU SVILENE kšelje vsakovrstnega kroja in iz najboljšega 'blaga, fino izdelane, vise številke, dobhe pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje. (X39) PAZITE kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri meni je vedno najboljše, sveie, ti pesno in poceni. Beno B. Leustig, 6424 9t. Clair ave. (*39) CE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročje spomladansko imfcnjo, ne pozabite, da cbobate boljše blage po nižji ceni kakor druffe pri Beno B. Leustig, 6424 St.Ckir ave._(*39) Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglas dr. Cow-dricka._ Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni. Jaz vam zračunam koliko bo veljalo delo, delam vsa popravila, postavljam kopališča in sinke v hiši. Moje cene so niz ke, delo garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski plumber: t Nick Davldovich, 1081 Addison Rd. Princeton 2984 K._f,_; Ne pozabite čitati oglas dr. Cowdricka. Previdne gospodinje * imajo doma redno eno »Ukl*nioo Or. RichtMlevtga PAIN-EXPELLER (MMljiro »wd»tTo m Ttmije prt rov m »ti« nil bolečinah, prahUdn, Mv*t*Vlj«nju itd. f«dlno pravi s varstveno »sinko sidra. ISe. In Ste. v lekarnah in naramoat od P. AO. RICKTBR A CO. •O WuhtoctM Street, New York, N. T ® ____ ® dobite nijbo|jii slado- Jj|j £ led in mehke pijače? gj f F. NUUHUCB, § ® 1353 E 55th STREET © ■■»i« nv IjHv M m mmfa National Drug Strni . . Slovenska lekarna. s Vogal St. Clair ave. in 61. oe- ■ / jčjg^Ufot SS^J mL/f nHMhy^ \ fl Dr. Semolunas,O.D. 11 I^PIj 8118 St. CUlr A v«. 2. uiitrspK | Cl«r«Uod, Ohio § ' Zdravimo oči in jih preišče■ H mo. Preskrbimo prava H očala. g VPRAŠANJA. Ali veste kaj vas boli? Ali veste kakšna razlika je med bolnim in zdravim Človekom? Ali veste kal lahko nastane iz vaše sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste bolni? Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let? Preiskal sem tisoče bolnih moških in žensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kronične bolezni. če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 220p Ontario St. en blok od market house. Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 0. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne. Dr. Cowdriek, 2299 Ontario St 1- potrebujejo večkrat kako krepAot predno m Jih ne prime bolezen ze Rtij trdno in pred do fee ni prepozno. Vi K ' potrebujete torej toniko, ki bo otr- ■ (file vee vrni telesni »eetev. Ne ■ ' 1 odlafeajte torej. Nikdar vam n* b« K ial, ako poekneite Severa's 1 Balsam of Life I K (Severov življenski beizam). To K zdravilo je znano, kot izboma toni- P ka in pravo zdravilo v »lučaju te ■ ■te zabaeani, če ne morete preba- K vljati. če vaa tare mrzlica, če rte v P obče slabotni ali če imate neprilike h na jetrih. Mi priporočamo to zdra- K vilo vsem, osobito postaranim ki P slabotnim oeebam. Poskusite ga. ■ Cena M centov v veeh lekarnah. K NAJFINEJŠE ženice >bhize iz vtakovmtatca b4afa, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Beno B. Leustig, 6424 St Clair ave. \ (*39) POROČNE fine svilene obleke., vence, tančice »n vse dmigo dtoWte pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Beno B. Leu«tigp 6424 St. Clair ave. (X39) Naprodaj je grocerija in mesnica. Strži $5200 na mesec. Vzame se posestvo ali prvi mortgage v plačilo. Vprašajte na 4059 Payne ave. (106) •alBMB33SMM Will —^=35—a DR. L. E. SIEGELSTE1N, SiiLfSSi pSSiS^aJat * | KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI URABNE URE. CM t. zjutraj de 4. p^eMn«, od 7. de 8. »večer. Ob nede|fsh ed 10 de 12 303 Parmeneat Bkfc. 74« Euclid Ave. new East Mb St. n ___:_J — POZOR! — I Kupite staro-k rajs i».'5 ii :i ■ a 11 Ke v mM tu. usrai noet, kruh, kaielj, H / \ I ee prelekatl tataoL eleba pljofia? Prlva- j kr/l Ne odiaiajte, ker Je tne boleanlt I. t.d. "H^ \ ^ nevarne. $1000.00 x Žarki se rabuo za preiskavo in zdravljenje ČE STE BOLNI Prtdlto takoj In ta ipecljaikrt vm popolnoma preišče, potem zveote» če morete oedmveU, k«r uepeb Jo odvlaen od preiskava. NJe«ovi krona stroji le veeh dolov sveta mu pomagajo, da Ima najbolj« sdravnSttM arad v mootu. Ko eo drttfe metode adrnvljenja sgubUo moč. doNto tukaj uapek. Ume v^raianK kattno boAmen toote, če »drami* vidi, da ee da oodmvoM, bodite prepričani, da kmalu oedravtt«, In nikomur nI treba eapravlU deaar Ja, ne da M dobil uapeb. PrWite in pogovorite ee pitvatno s edravnikom. 2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4. nadst ipeci>«ii.t, Cleveland, o. in Prospect Uradaa ur«> 9. s)«traj 4* a. a*. Ob od 10 d« 1. PRINCETON 1381 MRmfck m AMBULANCA. ^iBMaaa 2a vsaki elučaj Mireče ali '»olceoi, če potrebujete aiubulaaco ali bol ml k i vos, pokličite kaUrikoli telefoe veak 2as, po noči ali po deeva. Mi vedao čujenao ia odgovarjamo telefon, ker rvoei v bili ebeaees Ako vam operator reče, da ee ae ofis- I etnso, ae vrjensite, lahtev^jte supervisorja, ia do- J kite odgovor od aaa tako} ANTON ORPINAJ Wmtmzmrn) Ur f" V' ''H"I f9 TROJKA POVEST BilLSB Spisal DR. FR. DETBLA "Naj reče, kaj hoče I" je dejala moško Metka. "Če naju zapodi, pa pojdeva; potlej se ne zmeniva zanj več, in on nftma ne bo nič ukazoval." Bala se je pa tudi ona neprijaznega sprejema, ne zaradi sebe; zakaj brata ni ona ug-n*la, ker je čutila očeta in mater za seboj; ampak zaradi ženina, da ne bi tega zo-pet razžalil Lovra. "Kaj, ko bi šla ti Metka sa-. ma, in jaz bi te počakal tukaj?" je menil Planinec. "Pojdiva rajša oba i" je pro sila ona. "Mene bi vprašal, kaj da hodim; ti pa imaš važen povod, ker prideš po op-(i ravku." Tako sta stopala bo- 1 ječe, počasi po klancu in se -osrčevala s prigovarjenjem, i da se jima ne more nič zgo- i diti. < I "Kaj pa, če bi opustila to 1 pot?" je dejal Planinec in se ; ustavil, "Svaka svojega sem j svaril jaz dosti; če si ne da do- j povedati, naj trpi in plačuje; j moja krivda ni! Drugič ne t bo tako trmast." — Obsstala t je tudi Metka, skleniU roke 2 in premišljavala, če ne bi res 1 to bilo najboljše. \ "Kar ti meniš," je dejala r neodločna in čakala, kaj bo f storil Planinec. Težko ji je r bilo eno,in drugo; tako rada č bi dejanski pokazala ženinu r naklonjenost in mu pomaga- g [ la po svojem bratu, a drhtela n I je, da ne bi zopet kaka huda s Ipweda odrla rane, ki se je ta- ii ko lepo celila. "Sam ljubi n I Bog ve, kaj bi bilo bolj prav! n I je vzdihnila in čakala. č "Pojdiva najprej k tvojim g I staršem 1" je silil Planinec, b "V podkraj pojdeva drugič." r "Morebiti bi bilo pa vendar p boljše sedaj." — Planjnec se d ■ je obrnil in prijet Metko za Y roko, da jo odpelje. — Pre- b "Metka 1 Sestrica! Kam pa n bežiš?" je klical brat Lovro p in hitel po klancu naproti, b Metka je pridržavala ženina, k In obema je bila tako tesno ii pri srcu, kakor da bi se odlo- d čevala usoda svega njunega i: Življenja. s Lovra smo bili ostavili v r Radlvojevi družbi, veselega, k f da se je iznebil barona in go- l< stov. Medtem ga je bil osta-v ; vil tudi Radivoj. Izposodil si š je bil pri niem nekaj denar- [ ja, se odpeljal na njegovem s vozu in častil sedaj s svojimi " pohodi belo Ljubljano, prija- d zni Kamnik in divni Bled. O d ' biskoval je znance, obnavljal r stara prijateljstva, sklepal no- c va, in tu in tam se mu je po- y srečila hudobna nakana, da o se ni dal spoznati. Oh, kako k zvito se je muzal filistrom, / ki niso vedeli, koga da imajo j med seboj! On se je veselil č po družbah, Lovro pa je sa- k moval doma, prepuščen gren- v ki sumnji, da se ga drži edini n prijatelj, Radivoj, morda tu- n di le radi denarja, prepuščen h bridkim spominom na Irmo, 1 barona, Majerjevo rdužino lj in nesrečno piseteljevanvje. r Zdelo se mu je, da se je osme- d šil pred vsem omikanim svetom; ni si upal več poiskati s sebi primerne družbe, in da- d leč se je ognil vsakemu bolje ti oblečenemu človeku. Kmalu ii se je začel ogibati tudi kme- n tov. Zefa mu je bila prinesla k novico, da so pri Bendežu o ii podkrajski netilrtici zložili pe si ' sem, ki jo pojo fantin vsako h noč. "Bolte jo je zložil, in d Hplajer ga je zato napojil. Ne- c jp&irni ljudje!" — "Mene je v- r: g teknil ta grdi jezik tudi vmes d J se je jezil Janez. "A jaz ga ti om premlatil kakor ajdovo'f* Mene naj pusti pri miru! Kaj j j< ie zmenijo za zabavljanje, in i- prisiljeno se je smejal. A gnal ;j si je k srcu to brezobzirnost n rojakov, katerim ni bil storil " on nič žalega. S katerimi bla-i- gimi nameni je bil prišel v li domovino! Pomagati je hotel j- komur bi mogel; in zdaj ga n zaničujejo in zasramujejo. 1- Trd morg biti človek in brez->- srčen kakor Majer; potem ga čislajo našinci. Mehko srce pa se med smehom tepta, in - dobrota ostane sirota. Prepri čan, da ga preganjajo ljudje, 3 preganjajo po nedolžnem, , jih je začel on tudi črtiti in - bližal se je v istini onemu pe- - simizmu, katerega prerok je - bil v svoji domišljiji Radivoj. i Zato se jeRadivoj tudi dobro , imel v svojem sistemu, Lov- - ru pa se je trgalo gorko čuteče srce, ki ga je gnalo ljubiti » ljudi, ljubiti svoje rojake in ! zlasti svojo družino, Njemu i ie mraz mnogo huje del nego • površnemu prijatelju, ki se je odeval brez pomisleka s i tujo odejo. Toda naj ga zame . tujejo rojaki, da bi le marali ; zanj starši in sestra, da bi ga 1 le ti ne bili zavrgli! In kaj je ' vzrok? Dediščina? Premoženje njegovo? Kaj drugega! 1 Preklet je tudi on denar, ki 1 mu je bil vzel ljubezen in sre- j čo, in želel si je nazaj blaženih časov, ko ni še poznal bo- J gate tete, a je bil ljubljenček 1 materin, ponos očetov in s ! sestro vedno enega srca. Oh, in zdaj! Toliko časa je že do- * ma, in nitT* enkrat še ni bilo : njegovih ljudi pri njem. Vsak J človek ima koga, do katere- * ga se zaupno obrne v potre- j bi; on nima nikogar, njemu [ ne svetuje nihče, nihče mu ne pomaga, nihče neopomni, kadar ne stori kake reči prav. r Kaj čudaj da je tako, sam se- r bi prepuščen, naredil toliko budalosti z oskrbnikom in s njegovimi stroji ter z nes- v pametnim pisarjenjem. Ali bi bila padla očetu in materi r krona z glave, če bi bila prišla in rekla: To ni prav; stori v drugače! Toda, ne. In sestra; . izgubil je tudi to! Spominjal c se je, kako sta sse igrala v ot- r roški dobi po domačem vrtu, * kako mu je ona stregla v bo- . lezni, kako ljubeznivo ga je ; vedno zagovarjala pred star- ' ši, kako mu je pomagala na j Dunaju s svojim denarjem, s 1 svojimi skromnimi prihranki. J "Tudi ta me ne mara," je vz- ' dlhnil, "in še povračila teh 1 dobrot ne sprejme iz mojih rok!" Ugriznil se je v ustni- f co in si obrisal solze, ki mu jo * je jeza in bridkost iztisnila iz očesa. Ali je to domovina, * kjer nihče neljubi človeka? s Ali ni prijetnejše živeti v tujini, kjer ga vsaj ne črti nih- J če! Premišljeval je, ali bi ne ' kazalo prodati vsega posest- ? va in se preseliti na Dunaj ' nazaj, kjer bi skromno in 2 mirno živel ob obrestih. Kar * Majerju bi ponudil na prodaj s Tega priseljenca, ki ravna z s ljudmi, kakor zaslužijo, bodo [ rajši imeli in bolj čislali ko * dobrosrčnega domačina. V take misli utopljen je * slonel Lovro na oknu in gledal po ozki dolini, po zelenem 1 travniku in temnem gozdu, a in milo se mu je storilo, da bo iC moral zapustiti te lepe kraje, [ katerih se je bil tako veselil; in žaloval je za izgubljeno s srečo, izgubljeno mladostjo. Č Naenkrat se mu zazdi, da vi- t di Metko, ki prihaja po klan- 1 cu. Takoj je bil pokoncu ves c radosten in zbal se je hkratu, * da ga ne bi slepilo oko. V is- F tini, ona je!fc K njemu gre! j Naproti, naproti, da se ne pre s I misli, da se ne skesa! Zgrabil j je klobuk in drl po stopnicah j iz gradu, razburjen od vese- p Ija. Objemal in poljubljal je s da ste prišli. Dobro došla oba Pa ne, da bi prišla vabit?" se Kje je nasmejal sestri. "Nekoliko tudi," je dejala. "Čestitam obema in voščim srečo iz vsega ssrca. Za druga bom seveda jaz." "Prosim te ,Lovro. A še ne kaj drugega naju je pripeljalo. Andrej, povej ti!" , "Kako sem p.ozabljiv!" se je udaril Lovro 'ob čelo. "Tu \ stojimo na vročini, doma ' imamo pa hladne sobe." "Jaz se moram kmalu do-j mov vrniti," je ugovarjala se- ] ' stra vsa srečna zaradi bra- ; a toyeljubezniyosti. 1 "Kako pa, Komaj si prišlk. | He, Zefa, naj skoči kdo doli 1 * v vas Bojančevim povedat, : ® da je Metka pri nas in da jo j . bom zvečer sam pripeljel do- j i mov. — Vidva, prosim, kar po Ž '' stopnicah. Metka, kaži pot; i l' jaz se vi*nem takoj." — Šel je naročat, sladčic in kar je \ " dobrega pri rokah. Kmalu je 1 " bil zapet pri gostih, peljal ju ' je v novo opravljeno sprejem r nico, posadil sestro na zofo, j " ženina poleg nje na našlo- 1 J njač; ponujal oni sadja in r sladčic, temu finih smodk in j izpraševal, kako da se imata r } in kaj da je novega doma.Pla j > ninec je pripovedoval o kmet p ' ski stiski in prosil pomoči, k ' Lovro je obljubil vse, razka- v j zoval potem gostoma grad, ž l hleve, vrte, dokler ni prišel lj , čas večerje. In vesela je bila k ' večerja,, med katero je sloves r ' no nazdravljal Lovro ženinu s in nevesti in slov9sno Plani- F nec Podkrajskemu gospodu; k Metka se je iz vsega srca sme n jala smešni resnobi obeh mla- ši deničev. Vsem trem je sijala si radost iz oči in donela iz vsa- č« ke besede, ki je šla od srca do v srca. Po razposajeni veselos- si ti so postali zopet vsi mehki in ginjeni, da bi se bili najraj " ši solzili od sreče.V takem tre nutju je omenila Metka, da bi hi bilo čas oditi; a zbudila )e jc hud ugovor svojega brata. al Planinec je pripovedoval, ka- rc ko nespametno je, da je na- vi meraval ostaviti Gorenjo vas. T "Kako pa pišete Vi to'la-^ stno ime?" je prašal zauplji- m vo Lovro. "Kakor ste učili Vi v izbor-nem svojem članku." "Torej ste brali ta moj prvi in zadnji članek?" "Bral, in jako mi je ugajal; beneficijat me je bil opozoril nanj. V šoli sem takoj vpeljal ta pravopis." "Gospod Planinec, pijva bratovščino!" Veselje je pri-kipelo do vrha, ko je morala piti bratovščino še Metka. A Lovra je vedno motila razpra va, in vprašal je še zaupneje Planinca, če je bral tudi odgovor na tisti članek. "Tudi. Navadne psovke, ki niso izpodbile nobenega dokaza." "Istina. Andrej, ti si pameten mož; vsi Slovenci pa niso taki." Dolgo je že stal Janez s konji in kočijo pred gradom, ko so se oni še zabavali. Glasni in veseli so se odpeljali, in med potom je bilo Lovru žal, da ni bil baron vendar tudi omislil nove kočije, da bi se imenitneje peljala Metka s svojim ženinom, S seboj so bili vzeli jedil in piječe, da bodo pri Bojancu še enkrat trčili na zdravje vseh in vsakega. Mati Bojanka pa se ni dala osramotiti od svojega sina; ampak ko je bila slišala, kaj da se godi, je bila tudi ona mizo pogrnila. In ko so prišli "otroci", se je zjokala od veselja na Lovrovih prsih. O-četu Bojancu pa je bilo težko skrivati ganjenost in ljubezen do sina. Hudo se je držal in hodil semtertja kakor sršen, le kadar se obrnil proč, da ga ni videl nihče, se je nasmehnil, bogme, proti svoji volji. "Ti si mislil, Lovro," je dejal trdo, kar se je dalo, "da te; pridem jaz odpuščenja pro-, siti!" —Tedaj pa je oče Izku-pil; takoj sta se obrnili proti j e vesel in srečen kakor še ne, odkar je bil Podkrajski gos-l. pod Zdelo se mu je, da se pri-n činja zanj novo življenje. Navsezgodaj drugega dne e sta bila Že Lovrova oče in t- mati v Podkraju. Kmalu so se oglasili tudi Štirje gospo-e darji, ki so prišli hrastovega li lesa kupovat. Možaki so šli v a hrib, izbrali, kar je bilo potrebnega, se pogodili, da je - bilo naobe strani prav, in hva - lili Podkrajskega gospoda, ki - jih je rešil iz Majerjevih krempljev. Mahom se je Lovro . priljubil ljudem. Jezil se je i ie gospod Majer in dolžil je , ženo in hčer, da nista znali ) prikleniti mladega Bojanca. - A tedve nista posebno pogre-) šali "neokretnega mladeni-; ča." : 1 "Smešno! Neokretni sta le 1 vedve!" ji je zavračal gospod s Majer. 1 Lovfo je spoznal, da ljudje 1 niso tako hudobni, kakor si , je bil domišljal on, in veseli-■ lo ga je zopet življenje v domačem kraju. Le ena pot mu je bila še sitna. Stojanove je moral obiskati; in čim dalje je bil odlašal, tem teže se je pripravil. A bližal se je Čas, ko bo moral s Planincem iti vabit na sVatbo, za katero so že dejali priprave. Nejevoljen se je oblačil v črno obleko in si natikal rokavice. Sta j ra kočija se mu je zdela še starejša, ko se je peljal na Pristavo, in premišljeval je, kako bi se opravičil, da ga ni bilo toliko časa. V mislih še ni bil popolnoma gotov,- ko se je ustavil voz pred gradičem. Stojan je bil takoj zraven in sprejemal ga je kot starega znanca in prijatelja. o*!* *nfc«4*jie. ' -j A --- Vaša obleka um ho izgledati kaikor nova ako -jo prinesete nam čistit, barvat i ali popravi^. Mi budi vaiso sta- ' ro obleko prenareklimo po novi modi. 1 The Prank's Dry Cleaning Co. -1361 E. 55th St (Wed). (l I Dr. J. B . ŽUPNIK, S j Sloven »ki 8 \ ZOBOZDRAVNIK. I ( S 6127 St Clair Are. I jjj Nad'Grdinevo trgovino. f Uradno uro ^ I 8:30 zjutraj 8. zvečor | 2 ........- ■*»»■* ■■ 1' * ■ I Vabilo v društvo. J Kranjsko Kat. pod. društvo J Presv. Srca Jezusa jc na svoji ! seji dne 9. Junija sklenilo, da 2 sprejema prihddnje tri mesece, 3 t. j. julij, avgust in september, | kandidate v zavarujejo svoje soproge za 2 $150 smrtnine, aiko plačajo še > 25c. mesečno zraven rednega 2 asesmenta. Seje sc vrše vsako drugo ne- ^ deljo v mesecu ob 1. uri popol- ^ dne v SchwaFbovi dvorani. Na- 11 tančnejše podatike dobi lahko jg vsiaik pri predsfdtolcu John Lev- ^ stek, 1121 E. 66th St. in pri taj- | niku Frank Zupančič, 1364 E « 36th St. aH pa sploh pri vsa- g tkem društvenem članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj ž je (prilika. Zglasite se tri dni re pred «jjo pri dr. zdravniku, dr. ^ I J. M. Seliš kar ju, da vas jwreis- | ■ ■■ 1 '........—j C -1 L.IlliL t L. \i*— pn boljših Iiuaeh. Vprašajte » § fillA I i- Ino+r avpnne ii ... , ' ■ v ^igi^Hiiii« 'T -W