Obveščanje v združenem delu iz dneva v dan pridobiva na kvantite-ti in kvaliteti, kar posebej zadeva glasila. Zato ni bilo težko tudi y vročih počitniških mesecih zaslediti vrsto dobrih in koristnih pri-spevkov, od katerih bi v tej številki opozorili samo na nekaj, po našem mnenju, najbolj aktualnih. Predvsem bi omenili prispevek urednice Signalov, glasila delavcev TOZD in delovne skupnosti skupnihslužb Podjetja za PTT promet Ljubljana, Zore Šemrl, o obveščanju v združenem delu, prispevek P. Petkovška objavljenega v KO-TU, glasilu delovne skupnosti Koteks Tobus.
Iz glasil v združenem delu
Zora Šemrl v svojem prispevku med ostalim otnenja nedavni razgovor ure-dnikov glasil v združenem delu s Fran-cem Šetincem, sekretarjem izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, v Kli-ničnem centru v Ljubljani. Na sestan-ku so poudarili, da imajo glasila vzdru-ženem delu zaradi množičnosti in ne-posrednosti izredno vlogo v našem si-stemu, ker so na prvih položajih boja za socialistične samoupravne odnose. So sestavni del zavestnih socialističnih sil s posebno obliko boja za nove družbe-noekonomske odnose. Zora Šemrl na-dalje povzema, da morajo biti glasila
usmerjena k resničnim interesom in potrebam delovnega človeka, zlasti pa morajo krepiti zavest samoupravljavca v temeljni organizaciji in v družbi. Me-rilo kvalitete in vlpge glasila v združe-nem delu je boj za konkretne spre-membe v naši družbi. V nadaljevanju pa se je urednica Signalov dotaknila tudi problema obveščanja v lastni de-lovni organizaciji ter predlaga predv-sem izpopolnjevanje ustnega obvešča-nja, ker je, po njenem mnenju, takšna informacija hitrejša, krajša, bolj jedr-nata in jo je navadno možno takoj ure-sničiti.
Poleg različnih faktorjev, ki vplivajo na počutje delavca pri delu in uspeš-nost poslovanja, sodijo tudi medseboj-ni odnosi - pravi P. Petkovšek v svo-jem članku o medsebojnih odnosih v kolektivu, ki je objavljen 8. avgusta v KO-TU. P. Petkovšek omenja, da je več poskusov pokazalo, kako pomembni so medsebojni odnosi za produktiv-nost. Zal pa se pri vsakodnevnem živ-ljenju in delu tega premalo zavedamo. Po domače pravimo »VSAK CLOVEK JE SVET ZASE«, zato v medsebojnih odnosih ni mogoče uporabiti šablon, pač pa terja od nas, da si prizadevamo razumevati sodelavca, sočloveka, znanca ali prijatelja. P. Petkovšek ome-nja tudi dejstvo; da sodoben način proizvodnje nujno zahteva koordinira-no delo večjega števila ljudi, ki so pove-zani v delovnem kolektivu. V takem kolektivu je možno, da obstaja več oblik medsebojnih odnosov. O sodelo-vanju govorimo takrat. kadar člani ko-lektiva želimo s skupnimi napori in delitvijo dela doseči isti cilj. Pri tekmo-vanju si dve ali več skupin prizadevajo doseči isti cilj, ki pa ni deljiv. Pri tem
načinu dosegamo družbeno koristne učinke pod pogojem, da se tekmovanje zaradi slabih metod ni izrodilo v škod-ljivo konkurenco, ki ima glavni namen uničiti nasprotnika.
Nadalje P. Petkovšek omenja še do-minacijo, to je vodstvo, ki nastane gle-de na položaj ali osebne karakteristike ter submisijo ali podrejenost, ki je lah-ko prostovoljna ali neprostovoljna.
Navedene osnovne oblike medseboj-nih odnosov v kolektivu lahko odvisno od situacije - delujejo pozitivno ali negativno na motivacijo delavca. P. Petkovšek med ostalim poudarja, da pravilnost teoretičnih dognanj psiho-logije o pomenu medsebojnih odnosov v kolektivu potrjuje vsakodnevna praksa in se sprašuje: »Ali smo mi, kot kolektiv, že v celoti doumeli pomemb-nost primernih medsebojnih odnosov?* Zaključi pa zbesedami: »Prizadevajmo si, da v bodoče, še bolj zavzeto kot dosedaj, damo svoj doprinos za resnič-no tovariške - sočloveške medsebojne odnose na osnovi medsebojnega razu-mevanja, odkritosrčnega sodelovanja in spoštovanja. •<
Celovito obravnavanje varstva oko-lja pri delu se ne omejuje zgolj na te-hnične in higienske pogoje dela, meni M. F. v svojem prispevku za avgustov-sko število NASEGA RADARJA. Na-daljuje, da je treba pri tem upoštevati vse tiste tehnološke, organizacijske, pravjie, ekonomske in psihološke de-javnike v delovnem procesu, ki obliku-jejo »delovno sredino«.
M. F. v nadaljevanju navaja zahteve in naloge, ki jih je treba izpolnjevati, da bi zagotovili varno delovno okolje:
-  treba  je   organizirati,   voditi   in opravljati delovni proces tako, da je delo predvsem varno,
-  uvajati in usposabljati terrazpore-jati delavce tako, da bodo sposobni biti pri delu zbrani, pozorni, pa tudi zado-voljni,
-  preprečevati, omejevati negativne posledice delovnega procesa in delov-nega okolja,
-  spremljati tudi delavčeve življenj-ske razmere, ki vplivajo na njegovo delo.
M. C. D.