Edini slovenski dnevnik | T A TL'T A A i rh^olTsio^^I dii^ I I 1 lT|i A JS l\ J\ IVI l I l A I i f Ve|)a zrn 7M leto... $3.00 § ^ M 1 XXAWV/J^A JL ererv day e*e«pi £ 1. |:I°7,10 000"""^n0"' ■ list slovenskih delavcev ▼ AmerikL jHl j I TKLKTOM PBASHX: «87 CORTLANDT. Entand u Sacand-Clai* Matur, September M, 190S. at the Port Offlce at Hew York, N. Y., under th« Act of Congress of March 3, 187t. TELEFON PISARNE: 4187 CORTLAND* NO. 30. _ STEV. 30. JJEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY G, 1914. ,- ČETRTEK, 5. FEBRUARJA, 1914. VOLUME XXn — LETNIK Zbornica sprejela Burnelt-predlogo. Za predlogo j« bilo 341 glasov proti p« 136. S&b&Lh ic predlagal, da naj s« predlog ovrže. VSZBINA Odločba glede takoxvunih "slepih" pasaftirjev. Stroge kazni. Ixklj učenje demagogov. Washington, D. C., 4. febr. — Po peturni debati j*« bila danes v posianttki zbornici z vt-liko večino aprejeta Hurncttova naselni-*ka predloga. Poslanec Sabuth u Illinois je prt-dlafst, e odtegnili verskemu nretranian.iu, in oni ki samo j potujejo skozi Zdr. države. Parobrodna družba, ki hoče spraviti v Ameriko kakega duševno nenormalnega človeka, bo kaznovsns z globo $200. O "slepih* pssažirjib, to je ta-j kih, ki pobegnejo z ladije. bo od , ločeval delavski tajnik. V deželi ; smejo ostati le pod t»uu pogojem, j če zamorejo dokazati, da so politični begune:. Nadalje ima delavski tajnik pravico postaviti na vsak parnik po euega moškega ali .ienskega naselniškega nadzornika. Izključeni oziroma deportirani bodo vsi oni, ki priporočajo, da uaj se uniči privatna lastnina; to so anarhisti in drugi nevarni demagogi. - • » ■ ■ ■ e Potrjeno imenovanje. Washington, D- C., 4. febr. --Senat je dane« potrdil imenovanje polkovnika G. W. Goethalsa governerjem v Panamskem okraju. Im eno vanje ki stopi s 1. aprilom v veljavo, je bilo enoglasno sprejeto. J Pred odločitvijo. Morilec Schmidt. Govori zagovornikov so končani. Danes bo dal sodnik porotnikom pravni poduk. —o— ZAVAROVALNINA. Schmidt ni umoril Aumuellerjeve zaradi ljubosumnosti. Umor brez vsakega motiva. Ker so govori zagovornikov in državnega pravdnika precej dolgo trajali, je prekinil včeraj ob pol šestih sodnik Davis obravnavo ki se bo danes ob d'setih us-« dalje vala. Nikomur ni znano, če sodišče soglaša z državnim pravdnikom. ki odločno zatrjuje, da je morilec Schmidt pri zdravi pameti in da je zločinec najnižje vrste. Samo v eni stvari so vsi edini: naravnost kalainiteta bi bila. če bi se porotniki tudi v drug-m procesu up mogli združiti. Oba procesa sta stala ogromne svote denarja. Kdo bo plačal za govorništvo se m- ve. Schmidt se je zadnji eas v ječi čisto mirno obnašal. Ker se je baje Bertha Jech na Sehmidtovo prigovarjanje zavarovala pod imenom Ane Aumuel-lerjeve za $5000. je skušalo zago-vorništvo dokazati, da ta zadeva nima s celo stvarjo nobenega stika. Zagovornik McManus je včeraj izborno govoril. Vsaka njegova beseda j« imela stvarno pod-, lago. kar je zelo vplivalo na porotnike. — Kaj je dalo povod — je rekel — k temu groznemu zločinu? Državni pravdnik je precej govoril, toda povedal ni ničesar. Schmidt je ni umoril iz ljubosumnosti, ker ni imel zato nobenega vzroka. On jo je ljubil in kot ste slišali, jo je hotel celo poročiti. Najbolj smešna je trditev, da jo je zaradi par piskavih dolarjev spravil s pota. Umoril jo je toraj brez vsakega motiva. Kdor pa mori brez vzroKa, mora biti blazen. Državni pravdnik je seveda nasprotno dokazoval. — Če bi bil res blazen — je rekel — bi se gotovo ne poskušal pri aretaciji u-smrtiti. Zakaj je zažgal žimnico. zakaj je zmil sledove krvi? Zakaj je tako natančno zasledoval poročila o umoru? Že tri tedne sedi tukaj Juda Iškarjot in simulira blaznost. Gospodje porotniki! Ne sprejmite nobenega kompromisa, ne pustite se varati! Njegova krivda je jasna kot beli dan. V tem slučaju je mogoča samo ena izjava, ki se glasi: — Kriv; umora po prvem redu. Ustaja na Haiti. Cap Haytien, Haiti, 4. febr. — Sem je dospel vodja ustašev senator Davilmar Theodore in izdal proklamacijo, v katerej ua-znanja da je vrhovni poveljnik ustaških čet in da bo začel prodirati s svojimi četami proti Port-au-Prince. Washington, D. C., 4. febr. — Poslanik Združenih držav v Port-au-Prinee je sporočil državnemu departmentu, da namerava priti ta teden v mesto general Zamor. Znižana cena | Za krasni |n brzl parnik I že grade ter je celo stvar financiral Rodman Wa-namaker. Polet nameravajo izvr-' šiti v višini 10,000 črevljev v dvanajstih do petnajstih urah. Polet se bo vršil pod avspiciji i ameriškega aero-kluba. V nekem ' pismu, katerega je pisal Wana-. maker predsedniku slednjega, izjavlja pisec, da bo služil polet v prvi vrsti interesom znanosti in onim svetovnega miru. Nadalje zatrjuje, da bo zrakoplovstvo silno napredovalo, kakor hitro se bo posrečil prvi polet preko Atlan-; tika. Tako angleško kakor tudi ameriško vlado se bo naprosilo za po- j moč. Od angleške strani se je do-1 ločilo poročnika Porte, ki je že veliko manevriral s sličnim aero-; planom v kanalu med Anglijo in Francijo. Ameriški častnik še ni določen. "Leteči čoln" bo imel obliko torpeda. Vsi stroji bodo dvojni, katere se bo lahko upora-, bilo skupno ali pa posamič. ! Polet se bo vršil v višini 10,000 črevljev, ker je baje v oni višini najbolj ugoden veter. Razprava se je pričela. | Izvoljeni so bili porotniki v moril-nem procesu in zaslišane so bile priče. Calumet, Mich., 4. febr. — Potem ko se je zaslišalo kakih 200: meščanov, se je danes posrečilo; izpopolniti poroto v procesu proti deputy-serifom in detektivom, kateri so obdolženi umora. Porotniki so povečini ljudje, ki stanujejo daleč od stavkarskega okraja.. t farmerji, v raznih žagah zaposle-. ni delavci in drugi. Le dva imata trgovino, ki je v zvezi z rudarskim podjetjem. Popoldne so zaslišali štiri manj važne priče. Nadalje se je spoznalo kot pravoveljavno v dokazovanje izpoved Humphrey Quicka. ki se mudi sedaj na Angleškem. Pri zakljucenju slučaja je sedel na klopi za priče tudi John Štimac, eden izmed dveh stavkarjev, katera so zasledovali detektivi. A. Shaw iz Bostona, predsednik Calumet & Hecla družbe, pride najbrž v nedeljo semkaj. Zaslišal ga bo namreč kongresni ko-mitej, ki prične na ta dan s svojo preiskavo. Odvetniki in zagovorniki rudarske organizacije pripravljajo vse potrebno, da privedejo pred kongresni komitej kakih 200 prič. Cigarette povzročile njegovo smrt. Stamford, Conn., 4S febr. — Vaudevilski pevec Cresto Lama-na, ki je vsled pretiranega kajenja cigaret izgubil glas ter raditega tudi službo, se je danes zvečer ustrelil in sicer po obisku pri svoji nevesti, Mary iGargulio. Glasi se, da niso nastale med o-bema nikake diference. V prsnem žepu samomorilca so našli sliko deklice. Dragocen biser v ostrigi Poughkeepsie, N. 4. febr. James A. Lovery, urednik nekega tukajšnjega časopisa in član ei-vilno-službene komisije, je našel včeraj v neki ostrigi biser, katerega cenijo izvedene! radi izvan-redne lepote na $150. i i Revolucija v Peru. Predsednik - jetnik. Ustaši v republiki Peru so ujeli, predsednika ter ubili ministrskega predsednika. ZGODAJ ZJUTRAJ. Dr. Augusto Durand se je polastil vrhovne oblasti potem ko je i strmoglavil vlado. Lima, Peru, 4. f^br. — Predsednik. liuiilermo Biilinghurst je : sedaj jetn k v roi:ah ustasev, počili aj jc J.ijrai poapioiili doku-: iiient, v kaLerem se gla*-. ua se "e zuroiii /.oper ustavo s tem, da „ f sLuiai razpust i i Glodajo. (J .neral Enrique Vareui, mim-vir.sk predsednik iu vojni minister je bii ub.t o^l Ubia->t-v ob pri-' Hči nai,kol:a na barake Santa Ca-a ina. 1. staši obvladajo popolnoma situae.jo in proglašena je bila nova vlada. Kriza je nastala, ko je sklenil predsednik Billinghurst razpustiti kongres ter razp:sati nove volitve in sicer raditega, ker je bil sedanji kongres izvoljen neustavn ui potom. Včeraj se je domnevalo, da je ustaško gibanje zadušeno, a na vse zgodaj zjutraj je biio jasno, da ravno nasprotno resnica-Naskok na palačo se je pričel ob polpetih zjutraj. Na tisoče prebivalcev je pribežalo na ceste. Vojakom se je naročilo, naj streljajo v zrak ter s tem preprečijo zbiranje velikih ljudskih mas na cestah. Ko se je pričel naskok, je prosil general Varela Čete v Santa Catalina arzenalu, naj ostanejo zveste. Ker so pa slednje to odklonile, je potegnil Varela revolver, nakar je bil ustreljen. V splošnem je bilo ubitih tekom bojev kakih 50 oseb. Predsednik Billinghurst se nahaja v jetniŠnici. Mornarica je že priznala novo vlado. Edina nevarnost leži s^daj v tem, da grozi Orestes Ferro, pristaš predsednika Billinghurst in prefekt v Cuczo, da bo mobiliziral svoje e^te v Arequipa. Ou nasprotuje novi vladi ter je prosil Southern Railway, naj mu da ua razpolago posebne vlake. Dr. Augusto Durand. ki se je polastil vrhovne oblasti v Peru. je vodil že več revolucij v tej republiki. Boril se je proti predsedniku Pardo leta 1908 in proti predsedniku Leguia leta 1909. Ker pa je podlegel, je zbežal v Chile, a se je kmalu vrnil ter zopet pričel zaroto zoper novo vlado. Vanderbiltova jahta. London, Anglija, 4. febr. — Vanderbiltove jahte "Warrior", ki je nasedla na obali Colombije, še dosedaj niso spravili v morje. Poročilo, da se nahaja jahta že v Kington, Jamaica, je toraj neresnično. Demontirana vest. Madrid, Španija, 4. februarja. Na pariško borzo je prišlo poročilo, da je bil uprizorjen atentat na španskega kralja Alfonza. To govorico vlada odločno demen-tira. Redka prilika. Najlepša prilika se nudi sedaj rojakom za potovanje v staro domovino, ker so vse parobrodne dražbe znatno zniiale cene prevoznih listkov. Sedaj se lahko dospe po vsaki Drogi ZA SAMO $25.00 PREKO MORJA. Pišite nam glede kretanja par-nikov takoj; kajti to ngodne cene so veljavne samo sa nekaj easa. FRANK BI K SER, 82 Cortlandt St., New York. % r ' * Aretirana špijona. Osveta sufragetk. Srbska vojaka v Primorju. Hči nadvojvode Erasta toži grofa Strachwitza. NA DVORNEM PLESU. Sufragetke so zažgale hišo svoje nasprotnice. Zgorele so jako dragocene slike. Budimpešta, Ogrsko, 4. febr. — Xa Iieki so aretirali srbskega '•rtstnika Z. ka. srbskega vojaka Milica in dva uslužbenca neke l. v;:nje. Zagovarjati se bodo mori! ra i: špionaže v prid Srbi-]i. T>ikaiiii,'*v vrhovno snd see je v prizlvni obravnavi zvišalo Špi-uorna Bravuri in Veloessy-ju !.n er; na 't let težke jeec. Glesp-cvr, ^koeija, 4 f.-br. — V tukajšnji okolici zadnji ča FRANK 8AK8SR, 92 Cortlandt St. New York, N. I i €104 St Clair Avenue, N. M, ■knlandi a * j - C LAS NARODA. '». PEfiRtTAlUA. 1914. "eili NARODU" OKsMd fcad puatabed by tu® «ni-i' Publishing Co. (t torpor»tioa,) WkLKNK SAKSKK, PnwkW. JANKO PiJ^KG, Secretary. LOUIS BEN EPIK, Treamirer. PUoaot Banna?« of the corporation tad •ddreacea of above officers ; 9 Coruaodt Street, Borough of M»c-faattwi, N*w \ork City, N. Y. %m. ealo leto velja hat aa Am«nko in Canado........................$3.00 •• pol leta....................... 1.50 ** lato sa nieaco New York........4.00 •• g>i Uux* mmto New York ... 2.00 Kvropc >a vne leto...........4.50 * ,tlx»ll«t*.............256 1 " "* Cetrtleta............ 1.70 "GL&S * ARO DA lakaja v«ak daa } Iryaemii mnjelj in praznikov. •Gi-AS NAJIODA- _("Voice of the P«op!e") M •▼•ry day except Sunday« med Hoi! days. _ 8ubacnpuoo yeany $g.00. *4»all> —»soft on mcwuaat Depfct htm podpisa in c^otmoeti s« d« f $ pnobčujejo. Dm** «aj «e oisgovoli poSiijati j« — Mooey Order. W apramflmbi krsja naročnikov pro ^po, da se nam cadi prejinjs Mvellifn nasnsni, da ki traja _najdemo naslovnika. Dopuaat in pošiljat vam naredite ta naslov: "CULAS NARODA" p Oftiandt St., KVwYcrk dly. __Taiaioo 4i«7 Cortlandt. __ Priznanje mehiških usta- šev. Predsednik Wilaou je razveljavil prepoved izvoza orožja in niu-nicije iz Združenih držav v Mehiko, katero je bil izdal njegov prednik, in sicer i/ tehtnih vzrokov. To razveljavljetije pomeni ojačenje stvari ustašcv, ki so morali dosedaj dobivati orožje in munieijo iz plena, ki jim je padel v roko pri izvrševanju njihovega vojnega rokodelstva. Prepoved uvo/a orožja v iLehiko iz naše driav«- je bila yoaledica naših ne-ntralitetnih posla v, vendar pa jo izkušnja pokazala, da je bila ta prepoved edinole režimu Iluerte v prid, doeim je ustuška stvar Uioeuo trpela vsled tega. Ako bi prepoved Še nadalje veljala, bi ai s tem zadeli samim se bi največjo škodo, ker ni nobenega dvoma, da nam je vlada Iluerte prav tako sovražna kot je ona neljuba naši administraciji. Usta-; »ka Htvar se bo vsled razveljav-l Ijenja brez dvoma ojačila, poa*eb-' «o raditega. ker se bodo mogli ustaši opremiti z vsem potrebnimi l'ri tem je treba upoštevati še to. j da razpolagajo ustaii s kapitalom ter da lahko plačajo vsa naročila v gotovini. Je pa mi k a druga stvar. Z raz vel javi jenjr m dotične prepovedi »e je povsem formalno priznalo Bitaše kot vojskujočo se si lo. Merodajno je bilo pri teiu, da •e je hotelo z ©jačcnjem uatašev i oal&bki pristaše Hue rte ter s tem pa«pehiti konee diktatorstva v j Mehiki Ako se bo torej v prihodnjih dueh pričelo z intenzivnejšo vojno, bo dan odločitvi vedno bližji. Dogodki zadnjega rasa ka-*ejo, da bo |K>uieuila ta odločitev konee sedanjega diktatorstva ter 0 centov. Kojaki, po-, kazimo ob tej priliki, da sočustvujemo s št raj kuj očimi, katere je trmoglavost kapitalistov pah-1 nila v pomanjkanje. Lepše ko bo .veselica uspela, več solza bomo otrli raz lic št raj kuj očim, ki se' bore za boljše razmere delavstva. . Njih zmaga bo tudi naša zmaga, a njih poraz bi občutili tudi uri, ker bi kapitalistom Še bolj zrasel greben. — Nekako pred tremi leti si je postavilo društvo sv. Petra i in Pavla lastno dvorano, v kateri | zborujejo t tuli druga podporna | društva. Dvorana je sicer sposob i na za društvene seje in plese, ni-i kakor pa ne odgovarja drugim | prireditvam. Dobro bi bilo, če bi društvo sv. Petra in Pavla odstopilo proti primerni odškodnini svojo dvorano drugim društvom, nakar bi se z združenimi močmi preuredilo dvorano tako, da bi bila odgovorna za vse prireditve. Le združeni bi si lahko postavili dom. ki bi bil v ponos vseh in le združeni bi mogli tekmovati z drugimi naselbinami. Ali se bode uresničila ta misel.' Težko, ker se vse preveč brigamo za ječmeno-vec in premalo za izobrazbo. — Končno opozarjam člane društva sv. Petra in Pavla št. 35 J. S. K. Jednote, da odsihnial redno plačujejo asesment, ker se v slučaju enega neplačanega asesmeuta član oziroma članica suspendira. To naj blagovolijo vsi društveni-ki vzeti na znanje. Pozdrav! — Clan društva sv. Petra in Pavla. Kenosfca, Wis. — Malo kedaj se čita kak dopis iz naše naselbine. pa tudi daues vam nimam kaj posebnega za sporočiti. Z delom gre bolj slabo. I*red kratkim se je ponesrečil naš rojak Fran O-palk. V tovarni je prišel preblizu stroja, vsled česar mu jc kolesje zdrobilo yse kosti. Raujki je bil zelo priljubljen in je spadal k d ve.na dniŠt.vouia: k "llirjjj" S V. P. J. in k dr. sv. l?oka št. N. H. Z. Društvi sta mu priredili lep pogreb. 8tar je bil 84 let. Doma je bil iz J.evS pri Krškem. V starem kraju zapušča očeta, mater in tri brate. V Združenih dr-, žavah je bival tri leta. Lahka naj mu bode tnja žemljica! — Janez Jurečič. Lcnzburg, Dl. — Due 20. jan. | se je tukaj ponesrečil rojak Jožef , Oblak, doma nekje od Škofje Loke na Gorenjskem. Ko se je vračal zvečer domov iz mesta, ga je vlak vrgel v stran, tako da se je precej poškodoval. J:iz se vsak dan telefonično informiram o nje-! govern slan ju, ker ga še ne smemo obiskovati, dokler ne bo nekoliko boljši. Nekje v Rock Springs ima brata. Kdor hoče zvedeti kaj več o njem, naj piše na spodnji naslov. Sem ne svetujem nikomur hoditi za delom, ker se ga težko ! dobi. Slovenca sva samo dva tukaj. Pozdrav! — Frank Ladiha. Box ^7, Lcnzburg, 111. Pittsburg, Kan. — Z delom se ne morem nič pohvaliti, ker delamo samo po tri dni na teden, pa še takrat se slabo zasluži. Boljše seveda izhajamo kakor reveži v Miehiganu. ki nimajo od nikoder nobene pomoči. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker se delo zelo težko dobi. Ravno danes sta me vprašala dva Angleža, kje bi bilo kaj zanju, pa jima nisem mogel ničesar nasvetovati. Ko bo kaj boljše, boiu že sporočil. Pozdrav vsem naročnikom! — A. M. Weston, Colo. — Ker se malo kedaj bere kakšen dopis iz tukajšnje sJavkarske naselbine, sem se jaz namenil opisati tukajšnje razmere. Veselih novic vam ne morem poroča t k temveč žalostno vest. da smo dne 25. januarja ob D. zvečer izgubili iz naše srede dobro znanega in priljubljenega sobrata Frana Vertačnika v stali osti 29 let. Vertačnik, podomače Erjasov. je bil doma iz Spodnjih Kraš pri Gornjem Gradu na Sp. Štajerskem. Pogreb se je vršil v sredo 29. jan. na katoliško pokopališče v Trinidad, Colo. Bil je pri dveh podpornih društvih, in sicer pri dr. Triglav št. 44 v Ter-i eio, Colo., in dr. sv. Barbare v Forest City. Pa.: razen tega je bil član premogarske organizacije United Mine Workers of America. katere lokalna unija mu je priredila dostojen pogreb. Tukaj zapušča žalujočo ženo iu tri ne-doiasle sinove (najmlajši je star 2 meseca, naj starši pa 2 in pol leti . enega brata iu sestro, v starem kraju pa st ariše in dve sestri. Njegovim sorodnikom izrekam na tem mestu sožalje. Lahka mu bodi tuja žemljica! — Fran Re-bol. Fort Shaw, Mcnt. — V 17. številki ''Glasa Naroda'' sem čital o Janezu Grebencu iz Zagorja ob ►Savi, ki je bil ustreljen kot stav-kokaz. Ker njega in njegovo rodbino še iz stare domovine prav dobro poznam, se mi zdi potrebno. da naznanim rojakom, da se piše Jermene, ne pa Grebene. — Z delom gre tukaj bolj slabo, ko bo kaj boljše, bom že sporočil S pozdravom Anton Gorišek. Jurkica Agičeva. —o— — Povest. — Bpisal Ksaver Saudor-Gjalski. Dež je bil nekoliko odjenjal. Jurkica in Smiljanič sta zasedla svoja prostora na ozkem sedalu. On se je kar stisnil k enemu kraju. da bi tem udobneje sedela Jurkica- Čudno mu je bilo pri srcu. Sedaj se mu je duša rado-vala v bližini te krasne deklice, sedaj zopet plašila. Vse to je u-godno vplivalo nanj in zibal se je v nekakih sanjali; v svoji notranjosti se je čutil med blaženimi, a kri po žilah mu je močneje in hitreje plapolala po vsem mladem mu telesu. Radost mladega moža nad tem, da se je sestal s krasnim ženskim bitjem, bilo tudi, da je ta medsebojna skupnost omejena tako kratko dobo. prevzela ga je povsem. A takoj zatem se je plašil položaja. Ni znal za povod, a čutil se je nevoljnega. Ta nevolja mu jc prešla šele, ko sta se pričela razgovarjati. Govorila sta o ravnokar slišanem razgovoru s kočijažem. Smiljanič, zelo naobražen in učen človek, je zadobil iz tega razgovora utis, da prihaja v deželo, ki še ni pod vplivom sedanjega veka. V tej smeri je razvijal svoj govor. Jurkica ga je poslušala, celo hvaležna mu je bila za umne njegove opazke, divila se je njegovemu pripovedovanju, a pri sreu jej je bilo neznansko prijetno. On sam je občutil. da je tfanes posebno srečen v izbiranju besed iu izrazov ter da mu govor teče izredno. Samemu sebi je to zelo ugajalo. Predobro je znal. kolikokrat že da ni mogel s kako lepo idejo na dan. i ; . „ i Opažal je eestokrat. da je občeval z ljudmi, s katerimi ni mogel j niti najenostavneje razgovarjati se. A glej sedaj čuda. — tej skoraj tuji mladenki je tako odkrit, misel poraja misel, beseda izziv-; Ija drugo. Tako vedno nadaljeva-je, vsaka izgovorjena^misel lepša od prve, — divil se je temu in v svojem notranjem Zamaknjen ju i je imel Jurkieo za svoj dobri ge-i 'nij. Ni pomislil, da ta srečna de-1 lavnost prihaja od razdraženosti živčevja in duše, v katero je pa-1 j del vsled nenavadne svoje sitna-! i eije: celo hvaležen je bil devojki j in mala čarovnica, ki ga je vedno pozorno poslušala ter je imela ' svoje svetle, krasne oči vprte naravnost vanj. osvoiila si je njegovo zaupanje in vso njegovo simpatijo. "Kako umen je! A včeraj sem ga sodila, da je povsem navaden človek. Pa kako je dober, ,— za-' voljo mene sedi slabo", rekla si je Jurkica. Zmislila se je zopet . na Radinanoviča. Pa Bog znaj. zakaj, takoj jej je bilo žal. da se je domislila nenavzočega ter jc čutila, kakor da s tem dela krivico Smiljaniču. Da popravi v mislih storjeno krivico proti Smiljaniču, povprašala ga je nekaj, s če-I mer je hotela pokazati, kako jo zanima njegovo pripovedovanje. In zopet je začelo močno deževati. Silno je padalo, a nizki ob-'laki so zastrli nebo. Nova ovira j za potnike. Z dežniki so se komaj (nekoliko branili plohe. Kmetič-kočijaž, dobričina, kakor sleher-!ni naš hrvatski ali srbski kmet. je ponudil iz lastnega nagiba svojo plahto, da se gospoda zavijejo vanjo. On sam se je zadovoljil, da je seuel na golem snopu koruzne slame, dasi so mu bile lila-jče že premočene skozi in skozi, j Smiljanič. ki je goreče ljubil kmetski stan. ne bi bi! v drugih okolnostih nikakor dovolil, da ■ ima izobražen človek kake pred-Inosti ter ne bi bil vsprejel ponnd-I be. Ali sedaj. Jurkiei na ljubo, je sprejel plahto ter ogrnil Jur-; kieo žujo. a pozabil pri tem ogr-I niti tudi svoje noge. Kakor je , dež lil čimdaljc gosteje, morala sta se na ozkem sedežu, spletenem iz vrb j a, pritisniti čini bližje skupaj, da sta se pod edinim dežnikom kolikor možno branila plohe. Drug drugega je Čutil toploto života. Težko mu je bilo in predobro je znal, da mladenki ni všeč, prepričan je bil, da jo je^ zelo sram. Zato se je umaknil v stran, ne maraje, da je imel kolena že premočena. "Da bi me videli sedaj moji stariši. kako tukaj sedim in potujem- z mladim, tujim človekom...", domislila se je za hip. Jasno je gledala nezadovoljni, strogi obraz očetov in vest jej jt nekaj očitovala. V svoji nedolžni duši si je domišljala, da se je na tej vožnji nekako pregrešila. Tako Smiljanič kakor Jurkica sta obmolknila in se zamislila. Molče sta prevozila, mimo mnogih vasi in krajev. Dolgočasni jesenski dež je vse zavil v polu-mračno barvo, da se je vse prikazovalo žalostno in enolično. Ceste prazne. kakor da so ljudje izumili; po celo uro so se peljali, ue da bi bili srečali «-nega voza. Po vaseh povsod pusto, le tupa-tam se je prikazala kaka ženska z visoko privzdignjenimi krili, kazajc dolge črne noge, a višje nekam bolj bela bedra, tako da sta se Smiljanič in Jurkica. kakor meščana, nenavajeua takih prizorov, obrnila sramežljivo v stran. Srečali so tudi kmeta v narobe oblečenem, tesno zapetem kožuhu, črnega obraza, pa s sekiro v roki. Jurkica se je spomnila pripovedovanja o madjarskih razbojnikih, o Roži Šandorju, pa se je prestrašila. Zatem se je domislila zagrebških kmetov, njihove lepe in čiste noše. in zopet jej je bilo težko po komaj ostavlje-nem domu in srčno je zahrepene-la zopet po njem. Zmračilo se je že bilo. ko so po silnem blatu komaj dospeli do( bregov Drave. V nesrečo njihovo je bil tako brod kakor čoln na nasprotnem bregu. Stric Jovo je moral kričati na vse grlo. da bi prizval brodarje. Drava je zelo šumela; v ostrem vetru se je zelo valovila. Mrazu in strahu se je Jurkica tresla kakor šiba na vodi. A mrak je z vsakim hipom postajal čim temneji in gosteii. Mladenka skoraj da ni zajokala. Začela je moliti Oče naš. Smiljanič jo je tolažil, rekoč, da ljudje so izkušeni, da jim. je poznan vsaki ovinek reke. pa da nikdo ne pam-ti, da bi se bila kedaj pripetila kaka nesreča, da- torej ni razloga, da bi se človek bal. A vmešal se je v ta razgovor tudi stric Jovo, kateremu je to čakanje bilo tudi že odveč. Pripovedoval je, da so se brodarji gotovo zbrali v krčmi, pa znaj Bog, kedaj jo zapuste. Opijejo se še — kakor tam onega dne. ko so se prevrnili s čolnom! in malo da ne utonili kakor miši. S l^ava sreča, da niso prevažali nikogar! Smiljanič mu je namignil, naj j molči, boječ se. da pove še ; bolj hudega. A tudi sam je bil v skrbeli. Po tričetrturnem klicanju od' strani Jove so se brodarji vendar-; le odzvali. A bil je tudi skrajni; čas. ker toliko Jurkica kakor j Smiljanič sta se na onem izpo-| stavljenem, pustem mestu komaj branila vet m in dežju. Ona je že čutila, da je mokra do kože. Od duševne in telesne boli ronile so jej solze curkoma, a v duhu je gledala, — tam daleč, daleč, — toplo, nizko sobico, v isti mater i in očeta, bratce in sestrice, — ah., [in tukaj tako grdo, tako pusto! i In rekla si je. da jej je nesrečna ona ura. ko je postala učiteljica Kaj pa šele. ko je imela vstopiti v čoln! Pomcgla sta jej Smiljanič in eden brodarjev. Stresla se je in prvič, da je rekla: "Ne morem!" Pred njo temna deroča reka in grozni šum valov sta vplivala'nanjo tako težko, da sta, jej nogi odpovedali. Krčevito se je prijela z rokama za prsa. a potem se zagrabila za čelo. 3311 je to instinktiven strah kopnenega bitja pred vodo; a pri tem še občutljivost -iu razdraženost ženskih živcev. Zavest slabosti svoje iu pogled na očitno nevarnost učinkovala sta nanjo strašno. Vendar se je Smiijaniču posrečilo umiriti jo: ali vozečo se preko reke jo je obšla ista bojazen. Sele sredi vode je opazila, da jo čvrsto drži za roko tuja roka in vsa zmedena je bila od sramežljivosti. Ali ni se je upala izviti. . Poziv vlagateljem "Glavne posojilnice" v Ljubljani. Ker smo mnenja, da vam žalostni položaj "Glavne posojilnice" ni docela znan, vam v nastopnem podajamo nekaj pojasnil. Člani, kateri so poloma tega zavoda popolnoma nedolžni, ponudijo, da plačajo upnikom ->0 | odstotkov njih likvidnih terjatev-do 1. julija 1914 pod pogojem, daj se isti odpovedo paralelni ekseku-ciji nasproti članom, ostane jim pa vsa pravica nasproti konkurz-1 ni masi. Dr. Josip C. Oblak, kot upravi-! tel j . konkurzne mase, je izplačal tekom meseca novembra 1913 na račun glavnice 10 odstotkov, upanje je, da bodo prejeli vlagatelji, ko se vse zadružno premoženje realizira, še 10 odstotkov, mogoče tudi več iz konkurzne mase. Podpisani odbor se obvezuje imenom zadružnikov plačati do 1. julija 1914 pod zgoraj navedenim pogojem na to vlogo HO odstotkov iz denarjev, ki jih bo prejel od članov, ki so podpisali tozadevne izjave. Dogovorno z zadružniki si bo pa moral likvidacijski odbor zasigurati premoženje teh in lahko se zgodi, da ne bode ono. dasi malo število vlagateljev, ki po svoji neprevidnosti noče pristopit: k poravnavi, dobilo niti teh ponujenih. -30 odstotkov. Posebno bodo prizadeti lastniki manjših vlog, ker se jim ne bo izplačalo preganjati nedolžne člane. Od članov, kateri imajo kaj premoženja, ne bodo dobili ničesar, ker bodo ti že za-ntbljeni od podpisanega odbora, v korist onim upnikom, ki bodo pristopili poravnavi. 1794 Kobe Janez. 2045 Ainbrožič Matija. . 2441 liarbič Franc- 2612 Rački Math. | 27">7 Maček Ivana, i 2So8 Repovž Anton. 285'J Stubar John. 2!>8G S p en k o Frank. ' 3007 Skopec Josip, i o0:J0 Žele Josip, j :jll>2 Kaian Frank, i o28(> Žele Frank. II747 Cudvat John. 13755 Resman Peter. 1*774 Pisanski Alois. 3959 Grebene Josip. 1912 Lomšek Matevž. 2254 Bokal Frank. 2390 3234 | 3714 j 3897 j 2404 Mesec John. i 3138 Kovačič Anton. I 4167 Vilhar Franc. 2561 Vritz Ernestina. 1455 Goršič Franc. 1708 3535 " 3536 Likvidacijski odbor "Gl. P03." v Ljnbljani. Tozadevne formularje za izjave je dobili pri likvidacijskem odboru "Glavne Posojilnice" v Ljubljani. Na željo pa jih preskrbi tuji naša tvrdka ter jih pošlje do-t len i m v podpis. Frank Sakser. 82 Cortlandt St., New York City. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino lepo pozdravljava Antonijo Podmiljšak in Marijo Butijo. brata Viktorja Butijo in Mihaela Kopčiča v Moon Run. Pa. Lepa hvala vsem tistim, ki so naju spremili na kolodvor. New York. 4. »večana 1911. Luka Butija. Jožef Podmiljšak. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam tem potom vse znance in prijatelje po širni Ameriki ter vse moje sorodnike v La Salle. li!.. osobito pa pozdravljam mojega brata, sestro in svaka. Vsem skupaj kličem: Srečno! Na veselo zopet no svidenje! NW York, 4. svečana 1914. Anton Must ar. f?.—♦——t—_t_.f- 500 Išče se 500 SLOVENCEV da se naselijo v novem oddelku v V Metuchen, New Jersey v majhni razdalji od 50 tvorni'.'. Vprašajte prijatelje, ki so videli in kupili to zemljo, kaj mislijo o tem. Električna železnica gre mimo posestva. Zemljišče leži med Perth Amboy, New Brunswick in Elizabeth. Loti 25;<100 cd $50 do $300. Kupite sedaj, ko je cena še nizka. Pišite po proste izletne vozne listke. Ta ponudba je veljavna le za kratek čas. METUCHEN REALTY CO., 2G Cortlandt St., New York City. Telephone: 342 Cortlandt. —#——*——*——v— Posebna objava. Hamburg-Amerika črta 442 parnikov 1,417,710 ton. 74 različnih voznih prog Vaterland - 58,000 ton Imperator - 52,000 ton Najnovejša in največja parnika na svetu. Kadar kupujete vozne listke od naših agentov za EVROPO ali nazaj zahtevajte izrecno listke za parnike HAMBURG-AMERIKA PR00E raj večje parobrodne družbe na svetu. Najnižje cene* V stari kraj in nazaj. -- Največje udobnosti in postrežba. -- Redna plovba med Hamburgom in New Yorkom, -- Philadelphijo - -Bestonom - Baltimore in Cacado. GLAS NARODA, 5. FEBRUARJA, 1014. Skrivnosti in čuda "Izgubljenega mesta Inkov". The Ruins of an Ancient Inca Capital, Machir Picchiu t«.tyyri(Ut fbf ut jCe»cz»>**c 3edeV.| uki pečini. v nijbolj ne-* 11 delu peruskih Anil je t r«»i'< sor Hiram Bingham, .-i . !■aziskovalee, razvalin«* najstarejšega ::iesta In-..M«■ ; ko onega čudovitega j i i i1 ■ • i (i;:, i; i j. (tli <*ii sti španske in-1 ..'i.i< ravno dosegel višino svoje i; m ilite civilizacije. Mesto je • - u-.lostopno uapadajočeinu <>j vsled tršo"- črevljev i- prepadov. ki so obdaja-to .» | vs.-h strani. O tem • >••' - u se j - poročalo Natio- < >'«'"_'»-a|»liie Soeietv . Wash-i .n, i mi ko je av-.pi.iji in o- N ti- v^ein-ilišča m- jf vrši- ■ • • lieija. ' i/val m nosijo inn Maehu f *-hu. ji profesor B.ngham je ".' '■ da je m >t:j najbrž ' i!'>v; 'o lampu Toe- o, oni mi-: i. t a j, odkoder so glasom ti-.upeje prišli Inki v časti, ko so I ' !: z o>vojevanji. ( .Invito mestu Maehu Pieehu. I < ro -o profesor Bingham in n » .o i pomočniki razkrili med Hitin tropienim gozdom, stoji •I.-ju - : r; \ tako kot ie *tslo pred h Mi. v prhistorični ipred- • !o\;m ki dobi. Zglajeno je i/ skal iz granita. Slučajno n.i" / nekim Indijancem je n- ustrašeiiemu r »zinkovaleu ':.'"!■ «lo razkritja. Delal je metla pokaže svet it ostanke - 'a\nosti. Napravil je tudi ce-« 1 v >i«» krasnih slik, katere j»-<» i; Narodni zemljepisni dru- " u Pieehu j.- v bistvu < a lise, pravi profesor I l» MglhMil. — s « ' na gorskem o- II •»<■ : na najbolj nedostopnem ! i inedo*topnejš» ga dela rabam »a-r« ke. kolikor veni hi v Audah nobenega dela. !•< - .t iii narava «imn boljše zavarovala. 'n '.aiijon, k-j ea glav- - sta vina je granit it. v koj-n: ■ ■It pogosto tiso/' črevljev •■»'it nudi brezpniperne te-> - < * T * ''<■ napad, do.'ini je ine-a.j bdi ko hrani*i. Tu, na a-imi ravniniei, obd. ni povsod 1» • pa«!ov. je zgradil pred n«i časom visoko civiliziran ni..! obrambno »^.esto. K» r n" m >1 na razpolago ne /< >n trn. ne jeklenega orodja. 1,1 ■ kladiva iz kamena, je >io tri lirt tlele več generacij, če t • stoletij, da je bilo podjetje < i«>v rsi'ftrt. Španski kronika rji pripovedujejo | <>\.-*t, kako je živel pred ti-so-'i b r v gorah Peruja narod, ki j razvil čudovito civilizacijo ter zapustil tako velikanske razvalino zgradb kot jih ;e najti dane-, v obliki trdnjav r»ri Sacsa-huaman in Ollantaytn»abo, Peru. Ta narod so napadli hnrhari, ki mi prišli z juga. morda z argentinskih pamp. Staro peruvijsko pleme je bilo premagano v bitki ter pognano nazaj v gorska za-vetja, v nedostopne kanjone Vnd. Tu je ta narod zgradil veliko meito-pribežalisee, kjer je živel naprej psr stoletij. Mesto se Lje zvalo Tampu Toeco: v bližini |lef» pa se je nahajalo vrč dru- I l ov nt ]V*vi nadalje, ds je ta [narod zopet dobil nazaj svojo pre i in o moč ter se napotil v svet. j ne le dti dobi nazaj, kar je izgu-i j bil, temveč da eimdal.it mogoče; i razširi svojo oblast. Narod so vodili trijv bratje, ki | no skočili skozi tri okna v Tam-j pil Tocco ter s»> napotili proti kraju, ki je sedaj imenovan Cuzeo. Seljenje se je vršilo počasi, vendar pa namenoma. Dospevši do 1'uzco. so ustanovili bratje kraljestvo Inkov. Slednje se je raz-1 širilo po celi visoki ravnini. Juž-j ne meje so bile sedanja republi-j ka Chile, severne pa Ecuador. Ko j.- osvojil Pizzaro kralje-j stvo Inkov, se mu je pripovedovalo, da se nahaja to staro me-] sto na prostoru, tedaj imenovanem 1'acaritampu. Tndi pozneje s - je splošno domnevalo, da je ležalo tam staro mesto Tampu Toeco. Profesor Bingliatu je pa lrugi-«:a min-nja. ilisli, da je na ši-1 v nekem svetišču v Maehu Pieehu ona tri okna, i-i katerih s< skočili trije bratje, da vodijc ^niairoslavne čete Inkov, prepričan je, da bi Inki nikdar ir* iz-lali Spancem položaj« njih starodavnega in svetega mesta, ker so dobro vedeli, da g;* Spanci sami ne bodo nikdar nas'i. Pač pa so namenoma zvodili tujce v st ran. Slučajno srečanje z Indijancem. ki j«- privedlo .1 > razkritja Maehu Pieehu, opisuje profesor Bingham tako-le: Sesti dan na poti iz < 'iizco smo iospeli do majhne plantaže..ime invane Mandorpamps. Kampiral mio j»ar korakov od koče posest-1 uika in ni dolgo trajalo, »la jt j prišel k nam t.-r nas p-ičel izpra | sevati o naših zadevali in j>oslih. j til je Indijanec, prej,, malo bolj i kot so ponavadi, «. več kot preveč ndan "ognjeni vodi", '.galiju. Pečal se je s prodajanjem rave in piče niiiaopotu.icčim j>ot-nikom, katerim je ob priliki tn-li prodajal žganje. Rekel je, da se nahajajo na vrhuncu silnih prepadov" razvaline in sicer na :>rostoru, imenovanem Maehu Pieehu ter da je najt« še druge, ie bolj nedostopne \ ITuavnn Pieehu. na pečini, nedaleč oddajen i od našega taborišča. Ponu-lil se j >, da mi jK>kaže razvaline catere je liil nekoč obiskal, ako i za primerno nagradim >:a njego-/o delo. Njegov pojem o primerni plači za delo enega dneva je lil petdeset centov. Dasiravno i malo, je bilo to vendar dvakrat !in pol toliko kot je navadno zaslužil na dan." S tem Indijancem kot voditeljem ter v spremstvu vijaka, katerega je dala na razpolago vla-! da je prodrl profesor Bingham »skozi džunglo na (Vhr-ežie r'ke, preko primitivnega mosta ter splezal po strmem skalovju na drugo stran. Krog poldne je dospela družba do koče iz trave, kjer je živela neka indijanska družina. Ponudili so potnikom mrzlega kuhanega krompirja in bistre studenčnice kar so slednji sprejeli z zahvalo. Po kratkem po-ičitku so Šli ua vrhune.i pečine, i Na vseh straneh so zijali pre-tpadi in 2000 črevljev globoko je i bobnela ITrubama-reka. Po lestvi- Professor Hiram Bingham at Maehu Pieehu. lC»i>>rl£bt by the S#Ui*ul'_Cri>grmpbkC_ Socirtf.) call, spletenih iz trtja so spleza-1 li na površino skale t< r se naha- ■ jali naenkrat v tropičnem goztlu.. Pod vitkimi drevesi ter goščo je' bilo lahko spoznati razvaline ku j jmenitih poslopij, ki so se raztezale na vse strani, kolikor daleč je seglo oko. Skozi kaiuenite stene so rasla drevesa, sr»;>lm .iwci«tj-.>r bov te vrste, v katerih seje dobi-i lo okostnjake izvanredne vrednosti in zanimivosti. Poleg okostnjakov se je našlo tudi lončeno posodo in orodje za rezanje kamenja. "Prezgodaj je"", poroča profesor Bingham. 'Ma bi se govorilo o anatomičnih karakterističnih znakih Maehu Pieehu naroda, v kolikor pridejo pri tem vpoštev okostnjaki, katere se je našlo vi teh grobiščih. Nekatere lobanje3 kažejo od lorn o znamenja umetne deformacije, večina njih pa je] normalna." Po štiriineseenem delu se jt? priklopilo zbirki kakih dvesto majhnih bronastih umetnin. Tekom štirih mesecev razko-paw.nj se je dvignilo mesto Maehu Pieehu iz kupa razvaliu, skritega v pragozdu, zopet v starem sijaju. Povsod so se prikazale eeste, prehodi, hiše, svetišča, vodnjaki in slične reči. O'o obronkih pečine so se pokazale krasne ka-menite terase, napolnjena z zemljo. katero st? je očividno uporabljajo v poljedelske svrhe. Profesor Bingham daje v popisu izraza upanju, da up bo vlada v Peru dopustila, da bi se razvaline zopet zarasle. Dasiravno so poslopja izvanredno trdno1 zgrajena, ni nobene malte med velikimi obdelanimi skalami ter je raditega nevarnost velika, da razžene bujna vegetacija stene poslopij in svetišč. V par sluča-:ih so našli raziskovale: velikan- f ;ka drevesa, ki so imela svoje ko-1 *enine prav na vrhuncu sten lič-l ni h poslopij. (iMesto pribežališča" je bilo! zavarovano tako umetno kot na- j ravnim potom. Krog visoke pečine, ns kateri i je stalo mesto, so zgradili trdne j zidove, ki so se raztezali od ene' pečine do druge. Prav na višku gore Maehu Pieehu odkoder se vidi celo dolino, na mestu, ki je nekoliko višje od mesta samega, se nahaja signalna postaja. S te Dostojanke je bilo opaziti bližajočega se sovražnika veliko preje, predno je mogel priti dosti blizu da bi uprizoril naskok na mesto. Razventega pa je bilo lahko sporočiti novico ir stolpa v mesto sanio. Agrikulturne terase se nahajajo med mestom in zuna- ! njim zidom, ki ga obdaja. Med terasami in mestom je MI suh ja-I rek in poleg tega Še notranji zid. To mestno oziilje j.* bilo viso-. ko t j d petnajst do dvajset čr-v-ljev ter sestavljeno <'/ največjih j skal, kar jih je bilo mogoče dobiti na gori. Nekaj teh skal tehta po več ton. Hiše v mestu se tesno oprijemajo mestnega zida. Ueste in i prehodi so povečini izsekani iz 'skale. Komunikacija med enim : delom mesta in drugim je mora-[la biti kaj lahka. Poslopja sopri-i ično visoka. • Številne ceste s stopnjic-ami so najodličnejši znak mesta Maehu Pieehu. Približno jih je kakih sto jter so nekatere visoke le tri ali Štiri stopnjice, dočim so zopet druge višje. Včasih so narejene te stopnjice iz prostih kamenov. vendar pa je najti tudi take, ki so v celem izklesane iz žive skale. A' mestu se nahaja velik ravan prostor, katrega se je očividno rabilo v poljedelske svrhe. V slučaja obleganja so {orej mogli | rebivalci živeti nekaj časa s pridelki zemlje v mestu samem. Tudi je najti vodnj ike. katere so preskrbi je vali z vodo bližnji j studenci. Obliko imajo ono terasi ranih baziuov. izklesanih iz žive skale. Profesor Bingham je mnenja, tla je bil en v/rok. da so , prebivalci zapustili mesto, ta. ker je vsled izpremenjenih kli-matičnih razmer prenehal dotok 1 vode. Pravi, da bi studenci, ka-j t ere je najti dandanes na gori, v j suhem letnem času komaj oskrh-j Ijevali f:0 oseb s potrebno pitno j vodo. | Neoprečna znamenja kažejo, da j je bilo mesto svoj čas razdeljeno i v oddelke po rodovih, ločene drug jod drugega z notranjimi zidovi. Vsak tak oddelek je imel svoja lastna vrata. Na vratih svetišč in hiš ni opaziti nikakegi znaka o kakih zapahih, pač pa je najti sledove zapahov na vrati oddelkov in glavnih vratih mesta. Hiše enega oddelka se glede načina grajenja razlikujejo od onih v drugem oddelku. V votlini pod visokim granitnim skladom, ki ima obliko oltarja, so našli polkrožen stolpič iz kamena, ki je baje " najbolj lovrscn tip stavbinske umetnosti v Maehu Pieehu." Zid je zgrajen iz izbranih gra-litnili skal in resničen umetnik je moral biti oni, ki j-"* sestavil kupaj posamezne dele. Razisko- i »alci so se naravnost naslajali na i preeiziji črt in na simetriji cele I stavbe. Najlepša poslopja e mestu sta j "Svetišče treh okenj" in še neka! druga stavba, kakih dvanajst' črevljev visoka. Oba poslopja sta \ zgrajena iz velikanskih granitnih ! blokov, kojih eden j,' dvanajst { črevljev dolg. Ta poslopja sto- j jita na prostoru, kat^p-ga se je i nazvalo "Sveti trg." Za svetiščem se nahaja velika solnena nra. Razgled z mesta j" eden najveličastnejših. kar jih je najti na svetu. Dve veliki pečini se dviga--:a na oIkOi straneh gorskega o-j hronka. Na vseh straneh se od-j pira očesu pogled na Ande. po-} krite z večnim snegom in več koti 200 črevljev globoko, v kanjonu, I kojega krasote se ne d i popisati. I teče I"rubamba-reka. Mesto samo, je lepo. a se venda .* ne more j meriti s slikovito okolico. Visoka tropična drevesa rastejo oh, obronkih. Lesni pas sega v teh' krajih do višine 10.000 črevljev' nad morsko površino, ločim leži i Trubamba-reka v kanjonu <»500J črevljev nad površino morja. Jubilej fotografske umet-; nosti. Letos je poteklo 7i> I t. kar sta, Francoz Da guerre in — nekaj ; tednov za njim — Anglež Talbot i iznašla danes do čudovite popol- j nosti razvito fotografsko umet- j uost. Dne 7. januarja 183:* je slavni fizik Arago naznanil pariški: akademiji znanosti, da se je slikarju Daguerreju posrečilo tisi varit i s pomočjo luči na prepa-riranih srebrnih ploščah trajno držeče slike. Slikar Daguerrre je iznašel fotografiranje v družbi s svojim prijateljem Niepeejem, kateri pa je prej umrl, predno je bila iznajdba končana. Daguorre je svojo iznajdbo pokazal trem znamenitim članom francoske akademije, a skrivnosti svoje iznajdbe ni hotel pojasniti, nego je zahteval, da vlada njemu in sinu njegovega soiznajdnika Xiepeeja dovoli dosmrtno penzijo. Vlada je Daguerreju nakazala 6000 frankov letne penzije, Niepeejevema sinu pa 4000 frankov. Nato jo Da guerre dne 19. avgusta 1839 v francoski akademiji pojasnil svojo iznajdbo. Imenovali so jo daguerrovo— tipijo. Iznajdba je napravila ko-losalno senzacijo. Slaba stran daguervoiipije je bila ta, da se je po vsaki plošči dala napraviti Ie ena slika. A ta nedostatek je Še tisto leto odpravil Anglež Talbot. Prve fotografije so bile v primeru z današnjimi seveda jako preproste. Toda izpopolnjevanje nove umetnosti je hitro napredovalo, zlasti od tedaj, ko so na mesto srebrnih plošč prišle stekle- ne ploščo. Kar je znan eniti lizik Arago pred To loti v iraneoski akademiji prerokoval, ro s - je do pičiee izpolnilo: fotografska u-' motnost se je razširila po vsem •Vel u in jo postala iv.jvečjega pomena tako za znanost kakor za marsikako praktično tlelo. Iz skromnih začetkov je postala fotografska umetnost nekaj čudovito dovršen-ga. V spomin na letošnjo T.Vlotnieo te iznajdbe so v Londonu te dni postavili Talbotu spomenik, a tndi francoska izumitelja Dasuerre in Xiofve dobita že tekom prihodnjih mesecev svoj spomenik. Tudi je citati v listih, da s - pripravlja razstava, ki naj pokaže, kako so so razvili in izpopolnili fotografski aparati od veleskromno j earner.- obscure pa do današnjih finih in natančnih aparatov*. i ~ Tožba za starejše gospode. Pod tem naslovom je priobčil I pred kratkem neki ugledni francoski list sledečo zanimivo statistiko: Neki ameriški učenjak je trdil, da prekorači delavna -sila in zmožnost pri možu svoj' višek s 40 lotom in je obsodil vse nad 40 let stare moške naravnost v pokoj, češ, tla od njih ni mogoče več kaj velikega pričakovati. Nasproti ti predrzni in sumarični trditvi ameriškega učt njaka dokazuje francoski list. opiraje se ua zgodovino bivših in sodobnih velikih mož, da so izvršili ti svoja najlepša dela v starosti od 40. do oti. leta. Kemiki .11 fiziki so dosegli najlepše uspehe svojih študij povprečno v 4u letu starosti. Pesniki so ustvarili najlepše proizvode v povprečni starosti 40 let. izvzemši romanopisec, ki potrebujejo dve leti več do svojega viška. Če hoče postati kdo dober vojskovodja, mora dočakati 47. leto, godbenik spiš? najboljše delo v 48 letu in pred 48 letom ne doseže tudi skoro noben gledališki umetnik svojega viška. Kdor hoče vplivati na človeštvo kot filozof in morah3, mora čakati 51. leta za svoje najboljše delo in zdravnik postane pravi umetnik svoje stroke povprečno še le z oL\ letom. Politik je najboljši v 53. letu, humorist pa doseže svoj višek šele v 36. letu. da se najtežje priučiti umetnosti svoje sodobnike zabavati. Od kod izvira tango. Madridski Nacion' piše.- Ples tango ni izvora argentinskega, marveč se je tam samo udomačil. ■Najbrže je azijskega izvora in so ga tlo Amerike zanosU cigani. | V starih španskih slovnikih se o-značuje tango kot: ^Sestanek in ples ciganov." V Argentini jo jo prišel tango že pred stoletji. Decembra meseca 1. 1637. je neki argentinski škof proklel guvernerja donna Mendo de la Cueva, ker je javno plesal tango. V prej omenjenem slovniku je navedeno, da ima ta ples svoie ime od indokitajske province Tang-ho. Pripomniti pa je treba, da take province sploh ni, pač pa je na mejah Birme mesto, ki se imenuje Tang-ho. GLAS NABQDA, 5 FEBHUAKJA, 1014. Romance Jernejca To-naca. Spxal Z. N. (Dalje.) Minilo je dva ra.'vt? odtakrat. "K ixpovfdi bi šil", mu prigovarjala Ana. 'Hudo d s.' prt IJr-kl«-l /»• vs<% i o -t- I- iti svojih otrok ne j«* prijomnd Tonu' ža- t I N:«' ne hodi* v eerkcv in molitev j«- dab*«'- proe od tebe", mu oprezno in pr«-vidno očita /ena po ga ust vo. "Ne mor m v cerkev in sree neregr< šil. imaš prav' Kadi otrok poj.i.m V izpu-vedi.' •*.!«■rnejce:" vzklikne Ana vzhi'* no ti*r jame objemati in prisnuo poljubljali svojega ne-' si i'('iii'pi iao>;i. "llvala Ti, moj mo/ !" . pristavi in sprt žalijo oči soi/" hvaležnosti iu upanja. I .) itri grem, An«, k žnpni-' kil ti* i:. 11 izpovem zaradi o-, Irok tn t» i »e !" "Kako si dober, Jernejee!" vzk! kile Ana vsa urečna. In natanko takrat j" posijalo soJnec 'a; stopal krkor ske-1 • • ! I . v j s.iii )5r«'snik Jerneje«* Fonac pro-j ti /iipnisčii in potem j ti v cer-1 kev v ipovednleo. Z bojazirjo in \ n« kako čudnim čustvom je po-1 kleknil vanjo t<*r jt-l rrzodevati, .src«- -poveihuku. • 1 onač zamolklo ter odide iz cerkve z neodločnimi koraki. Sram i ga je bilo pred spovednikom, J pred ljudmi, pred samimacboj in j preti cerkvijo. Nagle s«-, bile nje- i go ve stopinj ' po vasi in nikogar ni r "gledal v obraz. ' Tona t" j.» bil v cerkvi", so si ' »udje po S-i.t Jerneju, i ti \» r * ,1 I • ^ , J > 1'junijano mora k patrom« Frančiškanom ", je šla od ust do ust govorica. Bog ve kake so zve-1 deli to. liog j.- pravičen", so m misli-j li potem in z do grešen -e jim je I za zdel tedaj nesrečni Tonae. "Nisem dobil odveze", j(* po-1 v. ual .Jernejee losi no resnico I svoji ženi s skoraj je-utim ustne-vom. " V Ljubljani pri patrih I Frančiškanih jo dobim, j - rekel j uaš župnik. ' Kar pojdi, precej jutri poj-1 di! um zaprosi milo iu ljubezni-! vo ,\ua. ' Z,- zaradi otrok pojdi! Ili sreeji spet j ovrn * v našo hišo!" Pojdem! j.* rekel JTonač na-! kratko j oiuislivši nekoliko. lu s. I j«* in-ihodnjo soboto v| Ljubljano. Pri patrih Frančiška-nih s,- je i/4hiv -dal ter dobil odvezo. Ali spovednik mu je nalo z: i si ras no hudo pokoro Kajti velikanski so Prti nje- vi grehi. , "Natanko jo opravi i tuko,; kakor si«- mi jo naložili", de ske-j satv) Tonač. In zaprla so se vratiea. in To-nač je šel napol potobuen iz cerkve. In s,».*t .i,, nastopil .'clpo pot I oti Šentjerneju, t'asa je imel dovolj a\ vsakojake mHi. Kako teiko se ;>o pod si o pil izvrševati naloženo pokori! Kako mu bodo privoščili vsi, ki ga p »znajo, kako se mu bodo smejali in roga 1 i. na vse xrlo. Tako le bosega in go-loglavt-ga J rnejca To::ača videti ob izmučenem in medlem klju-aetti na prašni in razbeljeni ee-ati je prava naklada, in še na ft ta je rsko moram ter iti po v se h j onih va»<*h, koder a -m rrej kupčeva!. Potem pa eez (Jerenjako v Ljubljano in odtod k sv. Antonu | na Kobri. Tam se moram izpove-dati, pmiopiti k božji mizi in I oteia darovati suho tac?o dveh pt ašir-«-v temu mogočnemu svet-1 niku. Prava križeva po* Lo to molje romanje. Da, ali zaradi otrok !opravim to pokoro natanko tako. [kakor mi jo j" naložil strogi pater Frančiškan. Težavna je in ! sramotna taka le pot za takega možjika, kakor jt bil nekdaj J r-nejce T onač, najtrdnejši kmet v šentjernejski dolini. Aii č«-sii pa !>i ne storil oče za svoje otroke!? e opravit" pokoro tako, kakor srm jo Vam naložil v božjem im?-nu, potem boste spet et vse, kar i Vam j<- odvzela njegove previdnost". mi je rekel l ater nazadnje.J I'., naj bo! Saj narslim to 4e za srečo svojih otrok!" In otroci so tolikrat rešitelji in varuhi svojih st ari šev. Koli-krat je že hotel mož pretepsti ali e.-Io umoriti svojo ženo! Aii vzeli: j-"1 otroka v naročje in možu so omahnile roke in polegla se j.»-za. K olik rat obvaruj- nedolžni 0.roški j »ogled človeka pred ne-j remišljcuimi ilejanji ii: strašnimi zločini. Le en pogled v nedolžne ( trošk > oči, pa s.- omehča člo-veška duša do skrajno«; i In vjie ■ Ii storil človek za i o nedolžno zaradi svojih otrok. h X'st. to i reuiišij-van j«> in skle- : i inje tra ie tako ož/vilo, da je I i onosiiejsi- in ocilo'nejš- koraka1 11 st: k rat po domači vasi Soiit jer-i;ijn mimo belih hiš ovojih nu ja- : šev na -T.oje domov je. : Njegova hiša j ■ sta'.a namreč 1 ■ kaj sto korakov iz. Šentjerneja i.i sicer bližje o razvoženi poti. I**i je držala na glavno cesto, in izmučeno je premikalo kljuse svoje noge in trudno je stojuiJ poleg vozička Jernejce Tonač. j kakor bi bij že ee: * tedtte na poti. I l.u prišel j«- Tonač n,- belo cesto. Krenil je proti K is t an jevici. <«nsta megla se je rdečila bolj-•nbolj. I ra je bila jvt. in sobice j-- polagoma izkopavalo iz svojih tn -hkih pernic. \ rhovi j;re-šernih in ponosniii «.'orjaucev so ■■ e že za rde vali ob sladkih poljubih zaljubljenega sol ne a. Jutro se je pri vozilo v vsem svejem veličanstvu na prostrano sentjernejsko ravan. In nama h je kar mrgolelo prid-luiJi ljudi po pisanih poljih. In zmerno in počasi je lezel Tonačev voziček po široki ravni beli cesti proti Kostanjevici. "Dobro jutro!" so pozdravljali Tonača ljudje, ki so era srečavali. "Bog ga daj!" jim je odgo-j varjal Tonač ponižno *n korn?^ | slišno. Sram je bilo ponosnega kmeta pred njimi. J "Kam pa Tonač, tako zgodaj, iu pa takšen!" so ga začudeno j vprašali spet drugi. * Tako mora biti f jim je odgo-! varjal nesrečni Jernej?e sramežljivo. , "Zakaj pa tako. -Jernejep T* so ga nagovarjali tretji. "Ne more l»iti drugače", je rekel tem. "Hi. hi! rjavka!" je priganjal potem svojega konja. In nekaj stopinj je bilo hitrej-šrti. poiem pa so se spet vrtiia kolegi počasi in trudno kakor prej. Iiilo je že devet, ko jc šel Tonač skozi Kostanjevico gologlav in bosopet ob svojem škripa jočem vozičku. In nikjer ni vstavi! in z nikomur ni izpivgovot*:! Jerne-jee. "Kakor njegov ded", so si Šepetali ljudje po Kostanjevici, ko so videli še zadnji konee Tonaee-vega vozička tam na ovinku. 'Nesreča ukloni človeku tilnik. Tudi njegov ded je tako skopuharil.' Zd lo se mu je škoda klobuka in čevljev. In priskopuharil je veliko premoženja." "Jabolko ne pade daleč od drevesa", so govorili krčmarji po Kostanjevici videč, da ni postal j Tonač v nobeni kremi. "Skopu-j £ki je bit ta Tonačev rod že od-nekdaj." S'Veda ui slišal Jernejee te govorice. ali videl je obraze, ki so' -trmeli vanj pomenljivo. Natanko | je vedel kaj mislijo o njem. "Ui. hi! rjavka!" je poganjal >pet svojega konjiča, Pi neznansko se ga je polotil s:-am. Od Kostanjevice dalj1 ni več rečaval ljudi tako pogosto. Četa je bila malodane prazna, le luintam se mu je bilo tveba timak-j i ti težkemu kmetsk.-.au vozu. ■'-i laliki gosposki kočiji. So'nce je nenavadno vroče pri-[ kalo danes, in cesta je že kar ; *iitela vročine. Polasfib-, se ga je »ilna žeja in neznansko vabljivo * » luu zadišale krače in gnjati z vozička. Zamislil se je globoko. Uf\- ho! Kakšen pa li dane.-:, i onač . ga predrami i z težkih nisli majhen in suhljat možjček | r zelenem jopiču in / rdečo ee-' ieo na glavi nenadoma in nepri-j akovano, kakor !)i liii vzraste1 iz i al. "I. saj vidiš", odgovori Tonač i - :ora.i jezno. "Nikar se ne jezi, prijatelj! Vza škoduje, ii ponosni kmet iz "entjerneja doma. ii • ho. lia!" -e zarezi šipa vi možic tako groz-fso. da so s. >:jezili lasje prestrašenemu Tonaču. "Od k da j in odkod me poznaš. ii čudni človek?" ga vpraša str-ue Jernejee. "Zadnji čas sva bila že večkrat »kupa j!" "Ne poznam te." "Po poklicu sfm go .Le. kakor ;v !a!,ko sodii P° tej-Ie barmoni-u i. m doma sem iz Pekla na Do-'enjskem." Dobi o, dobro. Ali Čudno se mi a vendar-le zdi. še nikoli te ni--em videl." " Nič ne de. Cuduo so ti pa aj nikar ne zdi. Saj pozna ž-; akdo bogatega kmeta Jemejea I"cnača iz Šentjerneja. Kdo bi ga Qe poznal takega bogatina?' "O. bil sem bil bosa' Še pred kratkim. Ali sedaj!? Sedaj sem revež in v like sirote >;o moji o-K»oci in moja žena." Kiij revež ! Jerneje.3 Tonač [ ;i revež?! Bež:. beži,- N;.j nisem endar otrok!" "Ali ne veš, da mi je uničila toča lansko leto vso ž-t-v ter odnesla vso košnjo!? Ali ti ni znano. da mi je .pomorila kuga vso K:\ino ter podavila po svinjakih v se do zadnjega rilca. Ali nis; sii>ak da sun pogorel letošnjo spomlad?' Vse to mi -je znano popolnoma, Toda vkljub temu ni še Jer-N fee Tonač revež. Ill jr.z bi na ::j govern mestu ne trpel žeje in lakote oi> tcj-le groziii vročini. 1 iidi i.i ne iiodil bosopet in golo-i takega-le ciganskega kijuseta j>o *cj-le razbeljeni cest'. Tonač. vsak človek se ii sni je in se norčuj«' iz tebe." "Ti tudi?" "Seveda. Kdo hi bil tako ne-umen, da bi jedel suhe skorje, če ima na vozičku tako žlahtno (ieii-t -če krače, iu kdo hi bi! žejen, ee lu bil J. rnejee Tonač iz Šentjerneja?:" In takrat so neznansko lepo za-^ dišale Tonaču žlahtne ?r? ::če z vo-i zfeka. _ . "To mora biti tJ:kr>!" izprego-vori Jeratejee po kratkem premisleku. "Kaj ne veš. kakšno pot potujem sedaj-le ?" "Ne", se zlaže čudni godec. "Ne? Pa me poslušaj! Ko so me obiskale grozne nesreče, ki sem ti jih omenil ravnokar. s?m preklel ves svet, Boga in svetnike. nebesa in pekeL" "lia, ha, ha!" se zr.reži drobni možic grozno. "Kaj se režiš tako strašansko? — Zato sem se silno pregrešil. Sel sem k izpovedi v Ljubija-; no... " Čudni godec se je jel izvijati, in ostudno se mu je skreni žil o-braz. j "Kaj ti je, prijatelj?" ga vpra- j Tonač prekinivši Famsebe. j "K, nič hudega, Jernejee. Veš,! zadišale so mi tvoje krače z vozička, in trebuh me boli.'" "Teh pa ne dobiš, četudi bi bil brat sv. Antona." In spet se je zvijal možic v zelenem suknjiču ili rdeči čepici neznansko. "Ali ti je hudo?" ga vpraša Tonač usmiljeno. "E, nič se ne boj, Tonač, zame! Rekel sem že, da me boli trebuh. Saj veš, da so godci vedno žejni in lačni. Tako tudi mene popade lakota in ž-ga. Zato sem si natrgal kisiice. ki ra&te ob cesti po tratah. Ta spa k a je sicer dobra za usta, ali strašansko slaba za želodec. Malo me ščiplje, toda zadnja ura še ni prišla za-raditega!". "Hudo je že, če je človek bolan doma, a š> hujše, ue zboli na poti. Zato nas Hog vari bolezni!" (.'uduega godca je spet zašči-palo v trebuhu, da se je skoraj zlomil. j "Hudo te napada, prijatelj iz Pekla! Daj, sediva-pod tisto-le ) črevo! tJosta je senca in trava J mehka!"' Iii zapeljal j * Tonač pvoj vozi- j ček na desno cestno stran, in ■ sedla sta potem na me je mlademu možu zazdelo, da ta dama ni šele kakih 2<» do 23 let stara, nego da mova biti nekoliko starejša. Morda 30 ali 35 It. s: je rek d. a mogoče je ven-car tudi manj, toda na jasno iti : mogel priti kako starost bi tej dami prisodil. Pred vlakom, stoječim na po-slaji. je takrat nastal \e'ik hrup. ! Zaslišalo se je najprej otročje cviljenje, dame in dekle fo drve- ] le na ves glas. Tuja u.nia se jc I olglasno zasmejala in videe, da se njen sopotnik čudi temu s.neliu, je rekla: Kadar vidim tak prizor, se v »dno smejem. Če otrok pri vas i pri igri ali pretepu pade, drve matere in pestunje kričeč skupaj in gledajo, če se otroku ni kaj j. r:mcrilo. hv če se je on-ok opra- i skal, ali če celo iz nosa krvavi, i potmi počenjajo tako. kakor da se je kdo ve kaj zgodilo. Če pa se slučajno otroku ni prav nič ( 1 rimerilo, potem dobi zanesljivo več ali manj krepko zaušnico. Pri nas na Angleškem jo drugače. Mi učimo naše otroke od pyre mladosti premagoval 1'izičn1 bolečine. Naj otrok pade jn se popraska ali pobije — otrok ne bo evilil in mati mu ne bo hitela na ] omoč. že v otroških letih naj se navadi ,da si mora sam pomagati. Pa nikar ne mislite, da so taki samo naši dečki; tudi deklice so tstke. Kolikrat se je ž* zgodilo, da je deklici priletela trda žoga v obraz in ji izbila kak zob, a deklica ni dala nobenega r;lasu od sebe. Alladi mož j ■ napravil brezpomembno pripombo in rabil ogo-vor: gospodična. Gospodična mi pravite? je rekla tuja dama. Dragi gospod, jazi sem ")2 let stara, imam troje o-trok in moj sin j? nad 30 let star ter oficir v Indiji. A na Agle-skern ni nič redkega, da izgledajo dame take starosti dosti mlajše. saj se dobe še 70 let stare dame, ki so tako sveže in dobro o-hranjen^ da lahko hodijo dekol-tirane ua plese. Seveda je treba .skrbeti, da ostane telo mlado. Sport, jahanje, kopanje, njego-vauje kože pa tudi nj? go vanje duha to je potrebno, da ostane ženska mlada. Kako žalostno je videti po francosk:h in nemških deželah, da po letih še mla-j de ženske izgledajo stare., 'Saj ni nobena posebna umetnost. J ■ - t i«-. ■ • •Ni treba za to ne jihnnja, ne i športa. Žene, ki v svojem gospodinjstvu fizično delajo, se mnogo kopljejo, hodijo na zrak in j znajo biti vesele — se ohranijo j lahko ravno tako cvetoče in mia-Ide, kakor tiste, ki goje šport in [jahanje. Toda negovati treba svoje telo, ne pa je zanemarjati. Sopotihk te dame ie porabil nastalo pavzo, «1?.. je izpregovoril nekaj besed o vrlinali angleškega naroda i it je s tem tt:jo damo vzpodbodel, da je nadaljevala svoje pripovedovanja. Vi ste prav omenili, je rekla tuja dama, da smo Angleži ustanovili najvejčjo, najmočnejšo in najbogatejšo državo, kav jih je kdaj svet videl. Toda, verujte, v prvi vrsti se imamo za to zahvaliti svojim i-Izmenskim lastnostim. Te začenjamo gojiti s tem, da urimo otroke premagovati telesne in dušne bolesti. Pozneje j h naučimo premagovati vse težave, kar jih vat vari Življenje. Mi hočemo imeti rod krepkih, zdravih, umnih ljudi, ki se ne vstrašijo nobene ovire, ki imajo moč kljubovati vsaki sili. ki ne klonijo glave, naj bodo zaplete- ' ni še v tak » neprilike in težave in so pripravljeni na vsako žr- -rev. Mi ne damo dosti ua to, da bi se mladina naučila kdo ve kakih znanosti in da bi biki kdo ve ' kako učena — a vsak bodi temeljito urns t veno in praktično vzgo- « jen in izobražen za življenje, da bo ^aiiko izhajal iu zmagoval. Xrtsi sinovi ne politizirajo dosti do svojega 2."» leta. Pr-piri ali je kolja republika ali monarhija, so * neplodni, kakor prepiri, katera vera je primernejša in ee bo so- , eijalLzem premagal kapitalizem, «nli pa se steče vse imetje sveta v roke izvoljencev, katerim bodo ' vsi drugi ljudje podložni. To ni za mlade ljudi, ker njih razum ' za take probleme ni zrel. Rajši vidimo, da se naši sinovi in hče- , re bavijo s športom, kakor da bi s- ukvarjali s takimi problemi, kajti za mladega človeka je piva stvar eksistenca, vse drrago piide šele potem. C VI mož, cela žena — vsak na svojem mestu m-j boljši — zvest svojemu narodu po načelu "naj bo prav ali naj ne bo prav, jaz stojim na strani svoje domovine", sicer pa -vedno in v vsakem slučaju lady in gentleman — to i.* ideal angleškega plemena. Zopet je mladi sopotnik napravil nekaj opomin, na katere j" ' tuja dama odgovorila. NeJ rečem nič pre več, če pra- 1 vim. da gii ni naroda, ki bi bil na taki stopnji fizične, umstve-ne in nravne popolnosti, kakor je danes angleško pleme. Na vs'h poljih znanosti iu umetno- ' sti zavzamemo odlično mesto, pr- -vi smo v industriji in / trgovini, prvi smo na morju, velik del sveta je v naših rokah m par tisoč naših ljudi vlada ogromne države z milijoni prebiva'ei. Vemo dti imamo pravzaprav ves svet "■roti sebi, pa naši državniki nad-kriljnjejo vse in premagajo vsak konflikt. A tudi nravno se smemo šteti za prvi narod. Naj povem en dokaz. Ali se spominjate grozue katastrofe parnike "Tita-nte ? Takrat je bilo mnogo žena •n otrok rešenih, moški pa so u- ] tonili. Denimo, da so bili na tistem p a miku Franeozi. Ti so ka-valirji in gotovo je. da bi vsak poskusil rešiti kako žensko in kakega otroka, tisto osebo, ki bi mu bila najbolj simpatična, a seveda le če hi s tem ne spravil samega sebe v nevarnosr. Nemec bi bil vse storil, da reši svojo ženo lil svojega otroka, za druge bi se ne zmenil. Italijan bi bil raje tuje ženske in otrok' prepustil ! njihovi usodi kakor lar.ino ženo I in bi sploh le nase misl:i. Na 'Ti-1 tanicu pv* so bili sinovi angleške-j g«'i plemena in ti so vsi skoro od j prvega do zadnjega z združenimi i močmi dclal\ da s«* rešijo žene in j otroci. Vedeli so natančno, da ;ih čaka smrt, a vsi so bili ene misli: rešiti je žen - in otroke. Ja ! rešili so kar se jc dalo rešili in šli potem v smrt. Pa nikar ne mislite. da so se zavedali svojega heroizma. Ne, zavedali so se K da store svojo dolžnost. Nič več. Ta čut jim je bil v krvi. ta čut jim je dala vzgoja od prve mladosti. ki jih ie učila premagovati fizične in duševne bolesti krotiti iu zatajevati samega s be in biti celi mož na svojem mestu. Angleški pisatelj je v svojih povestih "Džungla" podal volčji zakon. Volkovi se ravnajo po postavi; volk je moč volčjega plemena, in volčje pleme je moč vsakega volka. To misel, gospod, ima vsak Anglež v krvi. morda se I tega ne zaveda, a ravna se po Item, in zato gospod, uno velik, bogat in srečen narod. Slov. samostojno podp. društvo ig "EDINOST" v la ILL. UtiuMTljcn 9. m*ja 1909. IofcarporirtM ima 18. ifpiU 191' ▼ državi IUlnola. Slavni odbor: Predsednik. 1t«lii Novak, Box 171, La SkU«, Ui Fodpredaedn|k: L&voal&v Zevntk, 1037 2nd St.. Uk aaiU. A Tajnik: Pran Leplch. 11S6 Srd St., L* SaUe, lil ^^ BUeajnik : J(*. Barborich, 1202 lat St„ La Salle. 111. Zapisnikar: Maj k Tr. Kofcal.lOžG - 1st St., La Salle 111 4aatoi>nik «a Otfeaby: Fran Jerina at.. Box U, Oslaaky. m NADZORNIKI: Franc Petek. 147 Union St.. La SaUe. 1«. ToznGolobl£. TC3 Union St.. La S.Ile. III. »atevi Lrbanlja, 1S26 - 3rd St, La Sill*. Ill, Bolaiiki odb*r Joe Nnk Joe Fr. Brgles, 1227—3rd St., La Sidle. Ill * ta: Klaa Poslanec: Jar.er CoIoblČ. 2fG Union St.. La Salle. IIL iaatavoneSa: Anton Štrukelj, 202 - 1st. St.. La Salle. II!. Donni^r? i?e,eil?e Be3e 8e vršiJ° VBako nedeljo » meaecu ok .at « popoldan v dvorani sobrata Mat Kompa Rojaki v La Salle in okolici vljudno Taoljsnl k obilnemu prlutopo. % ^^ o^a? ^rib | CItajte i f ..........A ^ kaj pišejo rojaki o zdravilih svetovno znane lekarne ? J PARTOS v New Yorku. » ^ Cenjeni gospod Partos! Prejela sem Vaša poslana & g zdravila in komaj rabim šele drugo steklenico Vašega ^ zdravila in že opažam, da moji lasje dobivajo svojo prej- g jg šnjo barvo nazaj. Priložim Vam zopet $1.00 ter Vas pro- C3 sim, kakor hitro Vam je mogoče pošljite mi še jedno ste- ^ ^ klenico. P ^ Z pozdravom ^ « __M. Gimpelj, Braddock, Pa. ^ Cenjeni gospod lekarnar! Jaz sem Vaše pismo pre- ^ £ jel ter Vam odpišem nazaj, da pri meni Vaša zdravila ^ § res fajn napredujejo ker tudi ne bom brez njih: Vaših S ^ Partola: prosim, da mi naznanite, za koliko mi hočete ^ ceno znižati, da bodem vedel kadar bodem zopet rabil, ^ koliko denarja Vam poslati, ker pri meni res fajn napre- & g dujejo. £ Toraj ostajam Vaš prijatelj £ S| Marko Nemanic, Clayton. War,h. ^ ^ To sta samo 2 od mnogobrojnih pisem jednake vse- ^ bine, katera vsaki dan prejema lastftik omenjene lekar- ^ ne od hvaležnih naročnikov iz vseh krajev Združenih ® W držav, Kanade in Evrope. Ako torej bolujete na katerejkoli naravni bolezni g ^ kakor: glavobol j, kašelj, na prsih, pljučih, želodcu, trbu- * ^ hu, ledvicah, jetrih, mehurju, ušesih, slabem spavanju, S n nervoznosti, reumatizmu, belem toku, ali kakšni tajni S bolezni, srbenju kože, ako Vam lasje izpadajo, ali so pre- ^ zgodaj osiveli, NIKAR NE OBUPAJTE tudi če zdravi- £ 9 la, katera ste dosedaj rabili niso imela uspeha temveč O I? pišite takoj na doljfli naslov ter pismu priložite $1.00 in (S z obratno pošto se Vam odpošljejo zdravila za Vašo bo- t lezen in to poštnine prosto. ^ « Slovenski ceniki in navodila se pošiljajo zastonj. ® 3 Pisma naslovijajte točno na: O t THE PARTOS PHARMACY, ! ^ 160-2nd Ave., New York, N. Y. § J?_____________.3 Iasr O.W.WUERTZC?! Pianos h^Playir Pianos I 151S THiRD AVE. 2923 THl RD^/E. I . . • near 8ST1:Street ".'.-.'near.'- I V':^, ^Ose^ ..-v . |\ tDIHA SLOVENSKA IVRDKi ^^ ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPfc PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ^ j ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE- ll^HT S Ppv* vr«to, Can« nl«kt Hj\ F. KERŽE CO. 3711» MI1XARO AVB„ C-Hwa, , . i BLOTKNSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. Phona 24«. FRANK PETKOVSEK, i«vii! notar - Nitiry Public, 718-72 • Market St.. WAUKBOAN, ILL. PRODAJA tin vina, najbolje igao.c i'. inntne initk* — patentovut «d»a vita P&ODAJA votbe UstKe txeb niehdovt sklb trt. POŠILJA denai t s t« kr*} Mftciljiiri In polteno UPRAVLJA V* T aoUrtii pas-si ioCa dela. Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..NewY<*k. CT.A& XAftODA. Z. PED&UAIUA. 1914, - JogisJovinski ^^^ KitiL isdnita lrJtorporir*aa dn» 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedef T ELY. MINNESOTA. ■ •LAVNI URADNIKU Pr»i«> J, ljajo n* (Itvot-i* tAjPiy^ TM denarn« pcJHlia.tr* mm, urn blacalnlka Jed note _PrtUtrano yUllo: TJLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Ogvnj v Kasteličevi trgovini v KancLiji — pred kazenskim scdi- sdcm. 4'Slov. Narodu" ptiejo: V ilotii -.jtiMHiiili rU(Kj/cv >!• m« smo ii i kom ur ouduo zdeti, če pride tu-, ua novega leta jutro /a-dela velika m-sreea. k t lun je •»-treni in /. njim združena eksplozija uuieila skoro eelo trgovino. Za uui 'ono in poškodovano blago j«- novi lastnik Kdtuund Kastelie hieer dobil oil zavarovalne družin- odškodnino. toda škod«*, ki t n u j< vsliii t«;ra nastala. k<-r »e je pro uet v trgovini » ureditve moral prekiniti, mu uihee ne po-vrue. Zato bi ne bilo le *:iato človekoljubno in krščansko, ampak /a dotienejra tudi sauteiru nevarno, ki bi o \/rokih t«- ncfcreee i-a/-jflušal govorice, ki sio s«.' Iti. jan. pred novomeškim kazenskim so-diit'-eiu izkazale kot popolnoma lieuteujeljeiK*. To, pot j»- bilo prizadeto samo e. kr. državno pravd-nistvo, ki ji- na podlagi orožuiske ovadln' proti g. Kastelieu nvedlo >oduij»ko po»topari.ie. češ. da je ogenj nastal valed malomarnosti. Nuglaialo .««• je, da je m**reea 2ia-stala ali vsled prehude kurjave v |H'či. ali pa. ker je morda kdo prijateljev "sladkega malomarno vrgel cigareto ua tla in se Kastelie, predno ji- trgovino zaprt, ni pobrigal za vse le morebitnosti. Po i/povedbi KusMica in i-nega n jegovih trgovskih sot rudnikov bi ogenj i/ vzrokov v obtožbi dr-/.avn«'ga pravduiitva ze zaradi te-ga ne bi mogel nastati, ker je do-kuzauo, da je ogenj i/bruhnil daleč od peči in in- pri tleli, marveč Zgoraj v de^neib kotu na štola-žah, kjer so bili uakopieeni zavoji I v/igalie. l>o peči pa ogenj splob ni pri>el. Tudi je bila cev od peči varnostno zavarovana in je ogenj nastal daleč pmč od mesta, kjer gre cev sko^i zid v dimnik. (Josp. okrajnemu sodniku j«' bila sit navija iz o-». '»nega ogleda na licu ini'sla /.nana iti je lej i/.povedbi v polnem obst-gu verjel. Kastelie ji* mnen ja, da so ogenj povzročile miši. ki wo prišle do zavojev vži-galio. mogoči- pa jo>večen dne 22. julija Služboval je kot kap-| lan v V liliji gori. na Trebeluem.i pri Sv. Trojici pri Tržič« (Sveti Trije Kralji) in sledujie kot eks-posit v Št. Vidu pri Brdu. Leta 1912 je utopil v stalni pokoj. Umrl j«1 v Ljubljani 18. jan. dopoldne vpokojeni profesor in šolski svetnik Vilibald Zupančič. Pokojnik jo bil na g'asu kot dober šolnik in je bil kot tak dolgo Vrsto let okrajni šolaki nadzornik. Političnega živijenja se aktivno ni nikoli udeleževal. Zapu-(fein je vdovo Margareto in štiri i/im'4, katerih je Rvgen o |kia n; komisar, dr. Adrijan pa j odvftniški kandidat. Umrl ie v S, eidu ji Si.ski sekuu-dar i j dt/A-lne bolnišnice dr. Hado j l*i-sjak. Služboval je zadnji čas v I umobolnici na Studencu. Vsled {svojega odkritega in d ob r o srčne-'ga zntčaja je bil zelo priljubljen1 pri kolegih iu bolnikih. Iz Spod-i j' je 'šiški so ga prepeljali v Kam- i no gorico, kjer so ga položili v ' rodbinsko grobišče. Umila je v Zagorju na Krasu j X Fat ur. mati kaplana Jakoba (Kaiur a. Kavno pred enim mese-j eem je umrl ujeli soprog, s katerim sla še pied dobrim letom ve-' -<'!o praznovala svojo zlato poroko. i Umrli so v Ljubljani: Helena Ž r »vnik. gostja. 72 let. — Angela Oorš»-. cerkvenikova hči. 2 v št. Vidu nad Ljublj'iuo cerkvenik oudotne žup-n<* oerkve A:iton Jovau v. gospico Ivanko Slapničar. Poročal j«' ž -niuov !»r«it Janko -lovan. — lin«' 21. jan. so je poro«"-i| v ovangelj-1 -1-: cerkvi na Dunaju bivši kranj-j ski deželni poslanec Anton baron C'odeili Von t,'odellisberg. Slei*n-| greif umi FahneuTeld. trrasčak na Tuinu pri I. ubljaui, z baronico! Valentino Wlatloto pi. Solopisko-Vfi. hčerjo pokojnega barona \Vla-doP'. najvišjega "hnlnega vratarja kraljevine i"cške. Uaron Co-«!< !li je bil ločim od svoje žene. vii-i iioziiij«' nu goslib baronice < 'uliehe <'odelli in je sedaj presto- i t»i! k protest »litovski veri. Mater peškedovala. Kajžariea' Matija Makov če v Doleh pri Mo-j raveah je svojo S-! let staro materi s palico in z brcami tako zdelala ' da jo je težko poškodovala. Nesrečni padec. Pred kratkem' je ('.Motna soproga hišnega posest-. uil;a na Stari poti št. 15 Andreja T: škarja go^pa Lucija Taškarje-va doma tako ui-srcčuo padla, daj s, j.- zlomila nogo. Ostala jo v domači oskrbi. Nesreča na železnici. Dne 17. j:in. okolo pol 7. ure je popravljal sprevodnik južne železnice Ivan Urile na južnem kolodvoru v Ljubljani pri vozu na strehi svetilko, kjer mu je spodrsnilo in jo tako nesrečno padel na tlu, da je kar tam obležal. I»aje si jo preti esel možgane. Poklicali so rešilni voz. s katerim so gu prepeljali v deželno bolnišnico. Ponesreče- ii c jo oženjen in sidošno priljubljen. Nov list. Izhajati je začel v tiskarni M. Ilrovatina v Ljubljani t« dnik 4'Naš (jlas" kot glasilona-novo se snujoče neodvisne kmečke stranke. List se bo pečal v prvi vrsti /. gospodarskimi vprašanji. List "Slovenski Dom" bo izhajal dalje kot glasilo načel naroduo-napredne stranke. i .eg* " ŠTAJERSKO. 1 Prestavljen je sodnik dr. Ivan Teitnik iz Olja za okrajnega ^••dnika in predstojnika sodišča v Šoštanj. Iz Maribora. Profesor Nikolaji Žagar na višji gimnaziji v Mari-I J»i;r-ii j.- pomaknjen v 7. činovnij uizr. d. Pri Sv. Lenartu nad Laškim tr-goui j<» izvoljen za župana Anton Jančič. posestnik in cerkveni ključar. Iz Maribora. 241etna hčerka hišnega posestnika Namestnika v Koroški ulici. Marta, se je sl^nša i:t za;t-i*upiii 7. mlekom, v katerega j" dala glavice od 8 zavojčkov žveplj« nk. Spravili so jo v bolnico in bo ostala najbrž pri življenju. Blizu Pcdsrede j- na okrajni cesti zmrznil poštami gostač Ja-jlcob Drenski. Vsled visokega snega in hudega mraza starček oči-| vidno ni mogel naprej in je 11a jesti obležal. Iz Zgcrnje Eadgone poročajo. , da je padla v Rihtaroveih 54 let stara prevžit kariea Hozali?a Pele navpik v domači studenec in utonila. Iz Laškega trga. 1/. zapora pri tukajšnji m okrajnem sodišču je pobegnil nidar Kj-au Nadruh. Za-jiuli so ga, ker je ukradel v neki 1 trboveljski gostilni posestniku ' Strausn iz Lok P M l kron. j V Slovenski vasi blizu Ptuja J je vršil velik pretep med doma emi in sosednimi Piepoljčani. j Pretep je začel v gostilni in po-'em nadaljeval na cesti. Streljalo se je s puškami in revolverji ter je bilo obstrel "eniSi 7 pretepačev: tiiji- imajo težke rane. To so tisti dravski Poljane i, ki jih je zagovarjala mariborska "Straža" lani v prepiru zaradi in-ke kujige kot mimo in spravljive ljudi. RLdi roparskega nap?.da 11a les-n.'ga trgovca Vogrinea iz Sla vine pri Ptuju, izvršenega due nov. , 111. i., so zaprli te dni zagoriškega i župana Alojzija llolz in tamkajšnjega koča rs koga sina Jakoba Rraček. iufanterista 87. pešpolka v Pu 1'u ki se je nahajal na bolniškem dopustu. 1 PRIMORSKO, Umrl j<- v Roču tamošnji župnik in prode kan Riliard Ružička. Pokopali so ga 18. jan. Pctcpljen parnik. Dno 14. jan je laški parnik "Lina", ki je peljal z Reko 720 ton lesa proti Siciliji. ponoči v megli zadel na rt "d'*i Kadri" na otoku Cresu in obtičal. Piipiul j.- parnik "Novi" I je vzel tlel moštva s seboj, o--tali so ostali na krovu "Line". Medtem je plul ]»i oti kraju nezgode tržaški lešilui parnik "Rel-rorio". ko pa je 17. jan. dospel j tja. ni bilo o ladji 110 duha 110 sluhu. Ponoči s.► jo namreč viharni valovi s celiue iztrgali in vrgli ua v iš.iko morje. 1 j. m* j,- vsled za-, dobljenih poškodb iiotopila. ^Lo-' s tvo je. kakor so misli, že preje na suho podalo. 1 I Pes izdal tateve. Josipa Ferlu-' ga, staiHijočoga v vili v Scala I Santa v Trstu je 1"». jan. zjutraj okolu ure zbudilo lajanje do-j uuičega psa. Radi varnosti se je hotel prepričati, kdo moti nočni mir. Ko je zapa/.il štiri postavo dobro obložene z žaklji. ki so se bližale vili. jo ustrelil v zrak z revolverjem, nakar so črne postave pustile žaklje in pokazale pete. j Vso zadevo j'- javil Ferluga poli-iciji. katera j«- žaklje preiskala iu I našla notri polno žann tastega j blaga, katerega lopovi gotovo 1 ukradli 11a nekem parniku. Tatvina v župnišču. župuiščc I sv. Igtuieija v iiorici so 15. jan. I ponoči vlomili tatovi ki so že preje zastonj poizkušali svojo srečo j v bližnji trgovini MazzMijevi v idosposki uliei, kjer so našli lo ;{•) j vin. V župnišču so našli v mizuici j20 K drobiža in s tem pobegnili. J Tatv ina se je izvršila v času, ko j< bil župnik poklican k nekomu bolniku. j Vcjaška vest. (iovore. da pride v Gorico 1 oddelek gorskih topni-1 carjev, ki bodo nastanjeni delo-j 111a v stari vojašnici nad Placuto.! di-loma v bivšem deškem semeni-i ŠČu. Tolminska železnica. V vladni predlogi za lokalne železnice je1 tudi lohaiuska železniea, iu sicer" normaliiotirna proga od Sv. l.u-! cije do Tolmina. Proga je prora-; čuuaua ha okroglo 'i milijone' kron, katere plača država sama.' Prvotno je bila zasnovana ta pro-j ga še preko Tolmina do Kobari-' r da. Proga pa je sedaj za dobro polovico okrajšana, in sicer z ozi-rom na dejstvo, da prebivalstvo ne plača in tudi ne more plačati od države zahtevanega zneska. Z zgradbo to proge je ustreženo prebivalstvu, ki ima bogato zalogo razm ga blaga za izvoz, ob entau pa jo ustreženo vojaškim zahtevani. I Predrzna vloma. Dne 10. jan. zvečer so vlomili neznani tatovi v liianufakturno trgovino Weiss na rorsu v Trstu. Navrtali so železno blagajno in odnesli iz nje za .'5"l»0 K bankovcev. Isti večer so vlomili bržkotne isti tatovi tudi v manufakturiio trgovino Gregorje na Novi cesti. Odnesli so več oblek iu kožuhov, vrednih 5000 kron in več denarja i/, blagajno. O tatovih nimajo šr nobene sledi. KOROŠKO. Zmrznjeno so naili v veži neke liiše v Siuartuem pri Deljaku 47-letno delavko Marijo K111 ši če v o i/: Trsta. Zena, ki je bila v zadnjem ča-11 brez dela, s«.* je vtihotapila bržkone v hišo >: namenom.! da bi 11a hodniku prenočila. Vlomil je neznan tat v vilo. ki spada gradu Selteuheini j>ri < anj-čah. v stanovanje vrtnarja in mu ukradel več obleke in 84 K denarja. Vlomilec je utrl šipo pri oknu. pri čemer se jo zelo obrezal. kar so kazali veliki madeži krvi na oknu in ped oknom. Aietirali so pri Sv. Lenartu nevarnega dečka Rudolfa Gsodama. ki ima že precej hudodelstev na vesti. Sedaj je ukradel Gsodam •svoji materi, ženi pekovskega mojstra Osrajnika, 5U0 K denarja in hotel pobegniti. Ta 1'ant je ukradel lansko leto svoši teti hranilno knjižico. Dvignil je denar j iu se napotil po svetu. Zalotili soj ga v Mariboru v veseli, najetij ženski družbi. Zapravil je že ve-j lik del ukradenega denarja. Sel prej je ta nevarni dečko obstre'il | svojega očiua in izvršil nato poskus samomora,, ki se 11111 pa :ii posrečil. - Aretirali so v Celovcu dva ne- [ vama vlomilca iu tatova, 111 sieei Matijo FiLzmayerja in Gregorja Starchelna. Oba imata na vesti nebroj vlomov in tatvin v celovški okolici. Obscjen ji- bi! pred celovški;)-; j deželnim sodiščem prckajevalee m proda'alec mesa Simon Mol j ^ehilnigg 11a ."» tedne strogega z.a i poi;' iu na 50 K globe, ker so na-! «li v njegovi kleti na ledu več ko-j sov mesa bolnih mladih prašičev Moi>ehi!nigg (Aločihiik; so je pri to>.il na kasaeijski dvor in je pO-j udarjal, tla se shramba takega j mesa ii«• sme š»' smatrati za pro-' dajo pokvarjenega mesa. Kasaeij->ki dvor je pritožbo zavrnil, kajti jasno jo, da jo imel obtoženec pokvarjeno meso shranjeno ua letin samo zato. da l»i ga dal pozneje v piekajevalnico iu ga tutlo prodal kot prekajeno meso. Beljaško železniško ravnateljstvo je objavilo, da so zapreke na nekaterih lokalnih progah, ki so nastale vsled snežnih žametov, odstranjene, iu da se je otvoril zopet redni promet. Nekaj višje ležečih prog pa je Še vedno izven prometa. Na glavnih progah seje ut voiil zopet normalni promet, kljub temu pa imajo vlaki večje in manjši- zamude. Posebno za-osta ;ajo tovorni vlaki. Rada bi zvedela za naslov svoje-j ga moža J OS LP A KURE. Pred} tremi leti za časa štrajka me je zapustil s trouii otroci 111 od ta-j krat ni več glasu od njega. Pro-j sim cenjene rojake, ee kdo vej ;:a njega, da mi javi. za kar mu bodem zelo hvaležna in tudi! dam $5 nagrade. V slučaju, da si je ime predrugačil. se ga spozna po belem obličju in spredaj mu manjka en zob: star je 281 let. — Mrs. Agnes Kobe, Roxj 141. Heidenville, Greensburg, Pa. (4-6—2) W Denar mecete proc! "VI ako nc podpirate sToje^i rojaka. Pri mani dobite izvrstno fkffluilB vioo galon p6 7.5c. in vci. Pri odiaiBu vč kot 10 galoa dajem pc-pustt ter se posebno priporočam (kr^jp ■loTSDEk i m diuštvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatba. V salogi imam izvrstne tlomače klobase in vsakovrstno erocerljsko blago, k^erega ljubi naS narod. PoČiij«xn denar ne vee strani sveta in parobmdne listke za vee proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajprn in kupujem avstrijski denar. S tvrako Frank Bakser sem v trgovski r.vezi. Upravljam vse v notarski poael .spidsiafie dpja, ker MO Javni notar. (Notary Public.) IMI-V-. SSalflM, Cltešsa. Phon« Csnal 16N1 Rad bi zvedel za svojo ženo 1IE-' LENO PERČK'. Pred par me-> seei je šla od mene iz Brad-, i dock a. Pa. Prosim cenjene ro-; Jake. če kdo ve za nje naslov, d naj ga mi javi, ali naj se pa sama oglasi. — John Ružič, Sixth St.. Milwaukee, Wis. L —~ j VABILO NA NAROČBO! ! —o— j Do konca meseca februarja sprejemamo naročila za knjige Družbe sv. Mohorja za leto 3915. Prihodnje leto izide šest sledečih knjig: ' L Koledar za leto 1915. 2. Mesija. Mladim srcem. 4. Zgodovina slovenskega naroda. 5. Slovenske večernice. G. Duhovni boj. Kdor želi vezano z rdečo obrezo, na i doplača *30v; in z zlato obrezo 50č. Vsi naročniki dobe kujige za j $1.00 poštnine prosto na dom. "Glas Naroda", j 82 Cortlandt St., New York City. Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. ;0.03 ali $i&.00 Model trivrstna. tri^losna................ K 11.0.0 a!i $55.00 I Model "L" štirivrstna, dvoglasna............. K iUC.O ali S60.U » Model "M'* štirivrstna. tri^lasna...............K lT»r.o ali $'35.W> 1 Model "M" šliriv -sTT H. štiriglasnu............. K : 20.0 ali $«0.00 , "KRANJSKI .MODEL" trivrstna. dvoglasne,. - K ali ?45.00 | " " trivrstna. trifjiasna____ TC 'J'mi.ih' ali J "" " štirivrstnM, dvo.nlasna.. K ''Oe.00 ali $60.00 = " " štirivrstna. trigla?na,.. K 26".00 ali «70.00 i Harmonika ^ kovčekom vred S-":.«K) vee! 1 Kjer je ozrač-t-nn cen:\ v kronah je prišteti še carinsko pristoj- i Lino in prevozne stroške ! Prodajam tudi nove zeio rr.očne mehove posamezno; delane po J naročilu o«l .00 naprei! Zn natančnejši popi«= har.ncni v pišite na: 1 ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402 New York C «v. N Y. POZOR ROJAKI! i Izšia je knjiga JOHANCA AH VOD1ŠKI ČUDEŽI. Knjiga, je j ako zanimiva k ra srečen zakon", spisal Ant. BoNAVKNTli.iA. s k of ljubljanski. Zsil'Uia cena 50r. 1 Juhaoca ali Vodiki uud zK Cena,................25c. 1 Nesreča na niorj'-, Titsaica i-i Vo t e«. Cena..............................................2ir. Vse tri knjii c skupaj za y .OO. Denar ijo.'ljitc; v ' i'komandiran»j n { i. tnu, '< Money Order {.ii pa v znamkah m takoj odpo-ljern, Lbi bede kd, naro.il. Ludwig Betiedik, 2302 Catalpa Ave., L'rooklyr, N. Y. POZOR ROJAKI ! 0 Frank Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St, £ Podružnica. 6104 St. Clair Ave., NEW YORK, H. Y- | CLEVELAND, O. PoiOjg f Prodaja DENARJE f PAROBRODNE v staro domovino f LISTKE potom c. kr. postm S vse prekmorsite hranilnice na Dunaju; hitro S parobrodne družbe po izvirnih in ceno. x cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. G^ASNARODA, 5. FEBRL* ARJ A, JL914. * Skrivnosti Pariza, J Slika iz nižin življenja. ^ 4 —— i Bpimmi £o|cbc See. — Z« "Glas »a»oda" pri radii j. t. V' * v v v v v V V ^ 4 (Nadaljevanje.) — "Ta trla.-, mi j.- jumolnoiuu tuj. — Moški jt*. Kliče me. To slišim pii\ dobm. Ali to ie ui noben T liten vzrok, da >:!•pustim sobo, samo ob ihnav/o.-iiosti svoje žtne. Nikoli!" vzkt:kji. Allivd /. jurskim - k j oni. "Nikoli!*' — '<;osjo.t Piin-l.t", Hi če glas izn<-v;i *'; ridite veudar hitro — go;] a J*i|H lft je bolna —" "Anastazija.'" viku- Altr d dvigajo se raz svojca tr"no2-liika. Ali takoj j- s-- lei .prt nazaj t »t s; mislil. "Ali -vm otročji ?! Saj vendar ni m«>jeof«-. Moja žena j.* šla vendar /.doma pred eno uro. . . Put ali s- >»i mi»r«ia /■■ povrnila, ne da bi je bil opazil. S:e/r le bilo to čudno, aii mogoče je pa Veudar-le" < i os pod 1'ipelet. pridite vendar! Vaša žena mi ieži v narečju!' ponovi Alfred ter plane pokonci. " \e mor-m saia odpeti go-pej P:pclet bluze", pristavi neznani jrlat. Te b.s.-d.- •(» t,i rovi t o vidivaie nanj. < >braz je bil ntmah rde* kakor kuhan rak. Njegovo »Vdiiostnu čustvo se jc zgroziio. Nepoznani moški L'las blebeta imkaj o odprtju Anastazi-jiue bluze. Temu se jaz upiram, to si jaz prepovedujem. " S temi besen >!o{ I prv, dve stoj.idee, kar začuje glas svoje Anasta'i».- doli v veži. Ta glas j,- bil hripavejši iu hvščejš: kakor kdaj prej. — Allied. za' ' d" St" °tlkriic z«S°netua Po teh b. >, dai m spusti doli v vežo in kmalu stoji , m] svojo boljšo polovico. aaaM H;-V. — "Ti -i torej • v/klikne tedaj. Ju' s' ni sevetl»- Kdo drugi naj bi bil?" -- "Ti >i. ill moje oko me ne vara!" ~ : SI"T <*»P»ra- svoje oei tako široko, kakor bi me hotel po/rt ti?! - "Tvoj* na ./.»most mi pravi, da se \t5c reči, stvari _" "Kakšne reči? Daj mi ključe! Zakaj greš iz sobe? Jaz pri- h a Jani s p svojem stolčku, pa bi bil mir." J — "Anastazija! Nimaš prav, če tako govoriš. !scbnega. j Alfred jc a'.tlel ter imel obraz proti postelji obrnjen. Sobo jc razsvetljevala bleda svetloba zimskega solnea in media avetaka. \ tej dvojnati luči se je zdelo Pipelctu ob imenovanju Labrionovega im na, da vidi posmehljiv obraz sovražnega slikarja On je bil. Natanko je videl njegov špičasti klobuk, mršavi obra* z dolgimi lasmi in s peklenskim usmevom, njngovo kozjo brado n njegove pošastno čurovite oči —! \ Izpočetka je mislil Pipelet, da sanja. Z rokami je zmencal oči — Ali nikaka prevara! Bila je najčistejša resnica ta prikazen Ps ^z11«! Trupla se ni videlo nikjer. Sama glava je bila m n:c drugega. j Pipelet se zgrudi ob tem pogledu brez vsake besede vznak in dvigne desnico proti postelji kazaje strašno prikazen s tako preplašenim usmevom. da se je obrnila njegova žena iskaje vzroka temu strahu, ki se je kmalu polastil tudi nje. Umakne se dva koraka nazaj, prime moža za roko ter krikne: — "Cabrion!" — "Da", za mri ura Pipelet z votlo pojemajočim glasom ter zameži. Strmenje in strah obeh zakoncev sta bila brezdvomuo na vel>-ko čast darovitosti onega umetnika, ki jc naslikal Ca brinov obraz tako imeniino na papir. Ko se jj poleglo najhujše presenečenje, stopi Anastazija besna kakor b-vinja na poučijo ter strga sliko Cabrionovrga obraza trepeta je s sten.?. 1 ^ t niso bili paro < /p fin inn brodni i^tkiza LU UulyU Pot iz itare do movine tako po ceni kakor sedaj; rojakom, ka teri želijo naročati vozne listk* za svoje družine, prijatelj« in znance, se nudi sedaj najbolj u godna prilika, dokler ae eene zo pet ne zvišajo. Sedaj naročeni vozni listki pv znižani ceni so veljavni sa celc leto, akoravno se cene iatib med letom zopet zvišajo. Pišite takoj za vsa potreba* pojasnila na znano tvrdko? FRANK SAKSER, n Cortlandt Ct V#W VnrV Oitv NAZNANILO. j Cenjenim naročnikom v AVest! Virginiji in Marvlandu naznanja-1 mo. da jih bode v kratkem ob-i iskal roiak ZVONKO JAKSE. kateri jc pooblaščen pobirati na-1 ročnino za "Glas Naroda" in za i to izdajati pravoveljavna potrdila. Oben •m pa prosimo cenjene, rojake, da mu gredo na roko. ka-l kor so vedno bili naklonjeni na-! šim prejšnjim potnikom. S spoštovanjem Vpravništvo Glas Naroda. Koledarjev imamo v zalogi le še nekaj sto in kdor rojakov ga še nima, naj se podviza zanj. Letošnji Koledar jt zanimiv iii bolj obsežen kot drugi h tniki. Cena mu ju s poštnino vred -10 centov. Slovenic Publishing Co., Cortlandt St., New York City. brata vogrič, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT. 211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y., s<' priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk Fina kuhinja, izvrstna domača in importiraua pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojim! — (Adv.) NAZNANILO. Tem potom naznanjam greatfr-neuvorškim Slovencem, da sem odprl IT SALOON v št. 377 South 5. St., Cor. Hooper St., Brooklyn, N. Y. Točil bom izvrstno importirano pijačo iz vseh krajev sveta. Posebno priporočam rojakom pristna žganja iu vina, importirana iz Zadra, Trsta, Italije in Španske. Gostom je vedno na razpolago go- ' rak in mrzel prigrizek. Za obilen poset se priporoča Emil Domini. -- ; ■ Največja in najstarejša notarskaV ■ in odvetniška pisarna. ■ 1 KONZUL MAX SHAMBERG 1 M ustanovljena leta 1866. V H Lastniki: fl š Dr. L. Friedfeld, avstrijski 1 J 1 odvetnik in W. HaberfeldV J ■ 416 Sixth Ave., Pittsburg, g 0 Obrnite ae na nas v vsih notarskih, A h t tožbenih, dedinskih in konzul ar- V , V nih poslib. fl >2 I J W ^^^NMM^g ^ j 12 sptviv zastioj. i 11 * Da spravimo naprej svojo veliko 1 I , aalogo finih gramofemov in ploič, " 1 importiranih iz Ljubljane. t Transatlantic Co. ! ; K Kts Coatloiidt t _ Now Ynrfc. ft Y ► Kt»»MinmiiiMnrii>ž 1 i METANJE PABNIKOV KEDAJ ODPLIIJEJO12 KW Y0BM Paaaia I ooPLUJa j t Car...........febr. 7 Liban Mutiu Wukuctos „ 7 Tret Fi uma Bremen ......| ,, 10 Bremen Potwiain.......' ,, lu Rotterdam La Provence... ,, 11 Havre Finland ..... j „ 11 Antwarp«« Lasitauia........11 Liverpool Kaie. Aug. Vic j „ lJ.rtatuDarg Megan t lc......' „ l'2|Liverpool St. Paul.......; ,, i:t{rioathampten Pres. Grant----1 ,f 13|HamC>ary Chicago........ „ 14! Havre Prin* Fr. With. „ ITjBreu.ea Latiavoie.........is Havre Oceanic......... ,, Is Southampton , Sam and.......I ,, 18 Antvrerpen ' Argentina.....| „ IS Trat - Piuo»e. i Amerika......, ,, In Hamboiv Glede cene za paro Orodne list ! ke in vsa druga pojasnila obrnite • se na: Frank Aaksvr, j 82 Cortlandt St.. New York City POZIV. Kje je MATIJA KOČEVAR? | Doma je iz Lipovca St. 2, pošta [ Semič, Kranjsko. V Ameriko je - došel dne 15. julija 1912 s parni-kom 14New York". Pri nas ima j shranjenih več važnih listin, ki i imajo samo zanj veljavo. Kdor | ve za njegov naslov, naj nam ga blagohotno naznani, ali se naj pa dotičnik sam javi, da mu listine vrnemo. Frank Sakser. 82 Cortlandt St., New York City. i Kje jc moj prijatelj MIHAEL LU2NAR? Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. Jaz moram zvedeti radi prijatelja Valentina Luznar, podomače Korošec iz Dolenje vasi pri Seleali, kateri jc bil ubit v državi Michigan. Pisma naj se naslove na: John Luznar. 15(>20 Calcutta Ave., i Collinwood, Cleveland, Ohio, j (-1-6—2) j NAZNANILO. Članom društva sv. Frančiška Sera t', št. 46 K. S. K. J. v Greater New Yorku tem potom naznanjam. da-bodemo priredili dne 2. avgusta svoj letni piknik v Henry Walter's Emerald parku, vogal Myrtle in Martin Ave. Obenem pa tudi opozorim vse člane omenjenega društva, da naslovijo vsa društva tikajoča se pisma sedaj poslujočemu tajniku ua naslov: Frank Kavčič, 323 E. 241 h St., New York, N. Y. (4-6—2) | NA PRODAJ kisa Št. 12 z vrtom in vinogradom v Semiču na Dolenjskem. Zu. ceno in podrobnosti naj se vpraša pri: T. K., 325 4th Ave., W. Duluth, Minn. _(3-9—2) POZOR SLOVENKE! Slovenec, star 29 let, se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 25 do 30 let. Pismu priložite sliko in pošljite na naslov: John Fon. 113 D St.. Johnstown. Pa. IŠČEMO DELO. 5 izvežbanili mož, ki smo že več let delali v gozdu, iščemo delo. Pišite na: Frank Jurjovee, 1801 W. 22. St., Chicago, 111. Iščem svojega brata JANEZA KOCIJANČIČ, podomače Golob iz Sadinje vasi pri Žužemberku. Pred par leti se je nahajal tu kai v Clevelandu, Ov ali sedaj mi je pa neznano njegovo bivališče. Ako kdo izmed rojakov kaj ve o njem, ga prosim, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Kocijančič, 3942 St. Clair Ave., N. E., i Cleveland, Ohio. (3x 5-2 v 2 d)_ W Tmm ■ lUteftso -OT X. POGORELO, If E. WUH$on ML — Room 111* OMafo. PL_ "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. . DRŽ. NAROČITE SE NANJ. '1 HARMONIKE bodisi kakorinekoll vrste lsdelujem in popravljam po najaiijih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. T popravo sane, sljivo vsakdo polije, kar sesi le nad 16 let tukaj v tem posla In seda) v svojem lastnem doma. V popravek vsamem kranjske Kakor vse drnge harmonike ter račnnam po dela kakorino kdo sahteva brca nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Su Cleveland, O. 431 parnikev 1,906.819 ton Hamburg-American Line. Največja parobrodna droiba na svsta. Regularna, direktna, potniika in eks-presna proga med: NEW TORKOM in HAMBURGOM. BOSTONOM in HAMBURGOM, PHILADELPH10 in HAMBURGOM, BALT1M0REM b HAMBURGOM! oskrbljena z največjim parni kom na aveta "IMPERATOR", 919 čevljev dolg, 60,000 ton. In s velikimi poznanimi psroiki; CaiMria Aag. Vidim, A urica. PmMta Lim-cA, htn4at Gnat. OavdaaJ, Cšdaaati ?s-trieia, Pretoria, Pcaaarhaaia, Graf WaUenw, Mb AUkrt, Frin (hku, Itnale. Saluuaca, Amit ts Hn>i— Najboljši u^ck!ltosti v medkrovjn in tretjem rasredn. NIZKE GENE. (■vratna poetreiba «a potnike. Zrn vse podrobnosti obrnite se na: Hamburg Americas Lite, 41 Broadway, Ne« York (M? «li lokalne sftente. •—M—• -•l___m_m , ai ] Jtsip Scharaboa p « blizu Union postaje ^ J 415 West Michigan St., p [ Duluth, Minxk. j 1 Pošiljam denar ▼ staro do- * t boiibo in prodajam paro- • J brodite io železniške listke. k n1 ■ m t—m—9—9 9 w Poior, rojaki ! oiroSSb* ■ F^UBSB »»-a mmIbc pfr^^^M^^p nm'ta ke- ^H^^^Bq. AlMBOnkta ^■HHQk NtaPMuto "i"1,1 M mi >aa. kturtv m v o »a • - t i Mau ad kšt*. • "Oikto hi Itn- i mi CMd In jrhl Ui, mutlT IIOM-Vt !n ' t iMd hmlftlL ■ taaal b *H tw^V<,,i> tr^m c iMavtlm t •tak u*>tm&> La v 8 dn«f ilmaTai aavfeo,kB>ja ataa hraJavle« motam mm iTmm- ^-Ti'w. ^^rtwm^i^'Tij rrffr ^ JAKOB VAHCtt • ♦ • » <1 I >_0_A ROJAKI NAROČAJTE SB MA •GLAS NARODA". NAJVEČJ* ■SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH RED STAR LINE jWovltba med New Torkom in Antwerpom. Redna tedenska sveža potom poštnih parnikor t brzopamiki na d?a vijaka. • /MMfii^ KROONLAND. ' ' 12,760 ton JHi^0 '^IBBMtefe^ilb VADERLAND 11,7» toi ",017 ton LAPLAND 18,694 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko. Hrvat-Bko in (s* icijo. kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami ie dvoina direktna zeJezniaka zveza. J J Posebno se Se skrbi zr udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na- RED STAR L.IINB 1K.W.U 4»X» a »Uimi Sb. m ■ CHICAGO. IU. rnsircc »X* M State StTMt, - -F" SM. a. W | WKTOW.MASS- WASHIUCTOWM D.t U*FlftiaSoCAl- 1 WoSffirw^ nffižrffis^. ffifigteH "rf^isr NARO<"A7T» 9» SA "QTJL.Z LABODA*'. ; COMPAQNiH GENERALI: I TRANSATL ANTIQUE. pirrcbrodna drti^bm i Direktna črta CU> ttAVRfc PARIZA tVICE. INOMOCTA la LJUBLJAIOL Po*t«i Kkaprea parnlklaot ( PfcOVEMCff" 1>.8AVOir U LORRAINE" "FRANCE" PoAtnl parnlkd aoi "CHICAGO" \LA lOUlAMK" "tOCHAlUtAU" "MtAGASA" il.vH« afeocija: 19 STATE STREET. NEW YORK. farne- P»sr< S«.. CbesebramrH BaJMfsf Elupresoi parniki odplnjejo vedno ob sredah is pristuSča it 57 N. R Postni paniki odplrjejo ob sobotak •LA PROVENCE 11. febr. 1914 *LA PROVENCE 4. mar. 191 •LA SAVOIE dne 18. feb. 1914 *LA SAVOIE dne 11. mar. 191 •LA TOURAINE 25. ftbr. 1914. *L\ LORRAINE 18. mar. 191 FOSEBNA PLOVITBA V HAVRI: •CHICAGO odpL s pom. it. 57. dne 14. febr. 1914. ob 3 popoldn •NT A Ct ARA odpl. s pom. št. 57. dne 21. febr. 1914. ob 3. popold tKOOHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 2S. febr. 1914. ob -i pof •CHICAGO odpl. s pom. st. 37. dne 14. febr. 1914. ob 3 popoli Psrafki i utfii Mtaaasvaal haaje m «v« r^ka Psnfti * k-ilMiiaafr* p* Uirf vijak«. iTstro-imerikanska črta (preje bratje Cosulich) NaJpripravnsjS« in najcenejša parobrodna črta 2a Slovence j* Hrvati Novi parnik na dTa>Uaka "Martha Washinqtom". Regularna vožnja med New torkom, fralom in Reko. Ce« voiaik listkov ii Ne« foika n 111. rasred ao do: Td spodaj navedeni Bovi puii hrodi na dra Tijaka imaj« r tt^t ............................................ $25.00 brezžični bnojar ^^ . . . ............................ $36.18 AMCB, LAURA* Z^^RFRA ....................................... $250° MARTHA WABHINQTOJ^ ........................................ $20.08 ARGENTINA, ILAJUjUVLA ...................................... $20.25 OCEANIA, „ . | riAIMK FRANZ JOU1 & Q. KA2SB0 dflrj ~--_ IVMTA ali REKJit Martha Washington id Kahtt Rra» Soul & H tfi.00, drogi #§0.00 do mS** Phelps Bros & Co, Gen. Agents 2 Wukbitoa str«»t, new >crk