Lumbarja odpel Oj Triglav moj dom, N'mau čez izaro in Na oknu, glej, obrazek bled. Re­ citaciji pionirja je sledil venček narodnih na harmoniki. Po kulturnem programu so udele­ ženci slavja krenili iz Rašice na šmarno goro po delu mladinske poti, ki so jo imenovali po pokojnem načelniku MO PD matica - Mar­ janu Stuparju, ki je pri tej poti sam sodeloval, delegacija pa je odnesla venec na njegov grob. Mladinska krožna pot okoli Ljubljane je spe­ ljana tako. da zajema vse prirodne in zgodo­ vinske znamenitosti okolice Ljubljane ter naj­ bližje izletne točke. Pomeni posnemanja v1·e­ den prispevek planinske mladine. Tehnične 'Podatke in kratek opis poti bomo posredovali v eni od prihodnjih številk. Tonček Strojin SRECANJE ODBOROV PD LJUBLJANA-MATICA IN PD ZAGREB Srečanje obeh najmočnejših planinskih dru­ štev sosednjih republik je preraslo okvir obi­ čajnih delovnih sestankov PD in se razrastlo v prisrčno manifestacijo prijateljstva sloven­ skih in hrvatskih planincev. Letošnje srečanje v domu na Gorah je potrdilo iskrenost dose­ danjih srečanj in prineslo nove sklepe za delo z mladino in seniorji, izboljšano propagando informativne službe, izmenjavo izkušenj in kvalitetnih predavanj, pripombe na izvedbo orientacijskih tekmovanj, koledar skupnih izletov hrvatskih in slovenskih planincev in določilo organizatorja in datum prihodnjega srečanja. Referenta Strojin (PD Matica) o delu z mla­ dino in dr. Ivo Lipovščak (PD Zagreb) o delu s seniorji sta podala poročilo o dosedanjem delu in ugotovila, da se delo z mladino in se­ niorji v končnem smotru marsikje prepletata. kar je razumljivo. Poudarek je v družabni povezanosti znotraj društva in na pozornosti do planinskih seniorjev. Glede na upadanje zimskega obiska planincev iz sosednjih re­ publik je sprejet sklep za redno poročanje o snežnih razmerah na Komni in dostavo pro­ pagandnega materiala. Pripombe so bile izre­ čene k orientacijskim tekmovanjem, ki dobi­ vajo vedno bolj zgolj športni karakter in nič planinski. Poudarja se hitrost in oprema ter spoznavanje terena, po katerem se hodi. Oba mladinska odseka bosta pripravila skupen pravilnik o orientacijskih pohodih in prihod­ nje leto že organizirala pohod po novih pravi­ lih. Zaradi medsebojnega spoznavanja mladi­ ne obeh društev bo organizirano srečanje na Jančah. Za slovenske planince bo PD Zagreb organiziralo izlet na Velebit, slovenski planin­ ci pa bodo za hrvatske planince izvedli turni smuk čez Julijce. Prihodnji meddruštveni sestanek bo l. maja 1966 na Učki oz. v Nerezinah v organizaciji PD Zagreb. Tonček Strojin PISMO UREDNIŠTVU Tovariš urednik! Med množico dobrih planinskih poli v naših gorah se najdejo tudi take, ki ne zaslužijo tega imena. Taka pota so lahko zelo nevarna. včasih tudi usodna, zato ne bi bilo napak, če bi v našem glasilu nanje opozarjali. Opozorila naj bi veljala planincem in planinskim dru­ štvom, zadnjim predvsem zato, da bi jih sku­ šali urediti. Morda ne bi škodilo, če bi pod zgornjim naslovom odprli stalno ali občasno rubriko, v kateri bi na taka pota opozarjali. Eno takih poti v Savinjskih Alpah naj opišejo spodnje vrstice. Na Rjavčkem vrhu, na poli s škarij v Logar­ sko dolino, je razkrižje: desno, to je proti vzhodu, pelje pot na Klemenška planino ali Klemenčje jame, kot pravijo planini domači­ ni, na levo, proti zahodu, pa na Okrešelj sko­ zi Grlo. Na tem mestu bo govor o zadnji. Na pot proti Okrešlju skozi Grlo opozarja pla­ nince kažipot n a skali, skupaj z onimi, ki usmerja na Klemenčje jame. Je sicer obledel, a tak, kot vsi p1;jetni rdeči usmerjevalci pla­ nincev v gorah. Zakaj mu torej ne bi za­ upali! A verjemite mi, da ne zasluži zaupanja. Zakaj? Pot skozi Grlo je bila menda, tako pravijo domačini, zadnjič očiščena in markirana leta 1922. Do danes je torej preteklo že blizu pol stoletja, a barva markacij še vedno ni popol­ noma zbledela. In škoda je, da ni. Vsaj ne bi zavajala tistih redkih planincev. ki se podajo na to tvegano pot, na kate1; lahko zaidejo v velike nevarnosti, a ne po lastni krivdi. Vsaj meni se je tako godilo. V zgornjem delu se poti še nekako sledi. a imeti moraš srečo, lepo vreme in »karlmajev­ ski« stezosledski čut. Tam je namreč pokra­ jina še skalovita, brez ruševja in predvsem brez burja. Drugače je v srednjem delu poti, kjer se oboje začenja, zato je pot večidel za­ raščena in jo slej ko prej izgubiš. Ce imaš srečo, spet prideš nanjo, drugače pa - kol veš in znaš. Lahko te, kot je mene, zavede gamsja pot na levo v skalni prag nad Grlom, iz katerega splezaš le z veliko sreče, če si brez znanja, in kje naj bi tega imeli navadni »šodrovci«. Ce zaideš v tisto pečevje, pa po­ staneš nehote in nevede plezalec, zdi se mi celo, da kar soliden plezalec, če nočeš postali padalec. Kje pelje prava pot, se ti odkrije šele v pečeh, ko trepečeš prilepljen na skalo, tipaš z okončinami za oprimki in s strahom gledaš v globine pod seboj. Takrat si še kako želiš burja, da bi se oprijel zanj, se odpočil in na­ daljeval po njem varno spuščanje k prečnim policam, ki te srečno pripeljejo na desno. na­ zaj na pot. Zadnji del poti skozi Grlo ni prijeten, a je varen. Sem in t ja opaziš celo obledelo marka­ cijo, osta11ek vrvi in zarjavele kline. A tu v izlizanih skalah vsaj ni burja, ki bi zastiral pogled navzdol. Pot na Okrešelj z Rjavčkega vrha skozi Grlo ni več pot, vsaj za tiste ne, ki je dobro ne po­ znajo. To so pa le domačini in tisti planinci, 573 ki so po nJeJ ze večkrat šli. Tem markacije niso potrebne. Zato svetujem PD Solčava, na skrbi katerega je pot, da jo na novo markira in uh•di, ali pa, če tega ne zmore. odstrani kažipot, ki zavaja v sice1· lepi, divji in osam­ ljeni planinski svet na severni strani Planja­ ve. Ne bi se čudil. če bi slišal, da je tu kdo žalostno končal ali da so bili potrebni reše­ valci. In če bi bilo tako, kdo bi bil kriv? Planinec gotovo ne. Pred leti sem šel po tej poti navzgor. Takrat mi ni delala težav. Navzgor jo je laže slediti. Je pa iz doline pot do Grla nepoznanemu težko najti, ker markacij in kažipotov ni. Za­ torej - če že na pot. potem od spodaj nav­ zgor, če imaš seveda srečo, da prav zastaviš, nikakor pa ne po nji navzdol, če je dobro ne poznaš. Pot je zaznamovana na vseh planinskih kar­ tah. dr. Drago Meze ALPINISTIČNE NOVICE KARTOTEKA KANDIDATOV ZA ODPRAVE V začetku letošnjega leta je komisija za od­ prave v tuja gorstva PZS in komisije za alpi­ nizem ostalih republiških zvez razposlala vsem alpinističnim odsekom okrožnico, da pri­ javijo svoje člane, ki izpolnjujejo pogoje in ki kandidirajo za udeležb o v prihodnjih odpra­ vah v tuja gorstva. Vsem prijavljenim so bili nato poslani formularji, ki vsebujejo rubrike za najnujnejše podatke, ki jih komisije potre­ bujejo pri svojem delu. Letošnje uvrščanje je sedaj zaključeno. Daje nam nekaj zanimivih podatkov. Kandidatov za odprave. ki izpolnjujejo potrebne pogoje, še zdaleč ni toliko, kot bi želeli. Ce se alpinistič­ na dejavnost ne bo razmahnila, se nam kaj kmalu lahko zgodi, da bomo brez potrebnega kadra za odprave. Res je sicer, da se doba aktivnosti alpinista pomika navzgor in isto­ časno raste tudi starostna meja kandidatov, toda vse prepočasi. še vedno čutimo, da vse preveč naših plezalcev preneha s plezanjem že po 3 ali 4 letih, ko naj bi šele prav začeli. še bolj značilno je , da se prepogosto ponav­ ljajo že znane plezalne smeri. Ob pregledu vzponov skoro ne opazimo izjem. Nekatere naše n ajbolj znane smeri vsak alpinist ponovi vsaj dvakrat-trikrat. P osamezniki so se poka­ zali zelo neresni, saj niso odgovarjali na 574 pismo niti tedaj, ko je šlo za njihove osebne interese, to je za udeležbo na odpravi ! P o­ trebna so bila nešteta pisma in tudi osebne intervencije, da smo uspeli zbrati vsaj glavne podatke od večine naših vidnejših alpinistov. Nekateri niso odgovorili do zadnjega dne. Ce pa so, so poslali pomanjkljive -podatke, naj­ večkrat brez seznama vzopnov. Kaže, da ne­ kateri še vedno ne vodijo evidence o lastnih vzponih. Kako potrebna je bila uvedba kartoteke, se pokazalo, ko je urednik revije »Alpinismus« (zdaj najvidnejše alpinistične revije na svetu) - Toni Hiebeler, od naše organizacije zapro­ sil podatke o dvajsetih naših najvidnejših al­ pinistih, (10 najtežjih tur in udeležba na od­ pravah), zaradi posebne številke posvečene našemu alpinizmu (izšla bo verjetno prihod­ nje leto). Po podatkih iz kartoteke so bili izbrani: Akademsko planinsko društvo: Sandi Blažina, Boris Kambič, Franci Savenc, Barbka Ščeti­ nin-Lipovšček in Peter ščetinin. PD Celje: Ci­ ril Debeljak, Lojze Golob. PD Jesenice: Mar­ ko Butinar, Pavle Dimitrov, Tine Mihelič, Mi­ lan Valant. PD Kamnik: Metod Humar, Pavle Šimenc, Tone Škarja. PD-Lj. matica: Nadja Fajdiga, Ljubo Juvan, Aleš Kunaver, Ante Mahkota, Tone Sazonov. PD Zagreb: Zlatko Smerke. V kartoteko pa so bili uvrščeni iz Slovenije za vse odprave: Akademsko planinsko društvo: A. Blažina, B. Kambič, F. Savenc, Barbka in Peter Sčeti­ nin. Celje: C. Debeljak. L. Golob, Jesenice: M. Butinar, P. Dimitrov, T . Mihelič M. Valant. Kamnik: M. Humar, P . Šimenc, T Škarja. Lj. Matica: N. Fajdina, L. Juvan. A. Kunaver, A. Mahkota, A. Sazonov. Maribor-Kozjak: Danilo Škerbinšek. Medvode: J. Duhovnik, R. Robas. Trbovlje: J. Bizjak. za Kavkaz in podobne odprave: Akademsko 'Planinsko društvo: P . Potočnik, J. Rupar, F. Urh. Celje: J. Golob, D. Kukovec. Lj. Matica: B. P retnar. za ostale odprave: Akademsko planinsko društvo: M. Križaj. J. Razinge1·, _v. Schlamberger. Jesenice: M. Ko­ šir, V. Zupančič. Lj. Matica: S. Belak, M. Gri­ čar, P. Janežič, B. K omac, B. Krivec. Tržič; L .Rožič, R. Salberger. Iz ostalih republik - za vse odprave PD Za­ greb: Zlatko Smerke. za Kavkaz in podobna gorstva PD Velebit Zgb.: Nedeljko Jakič, PD Radnič­ ki Bgd.: Milan Matič za ostale odprave PD Velebit Zgb.: Jerko Kirigin, PD Javor Bgd.: Srbobran Petrovič, PD Radnički Bgd.: Zvonimir Blažina. V prihodnjem letu 'Pripravlja komisija za od­ prave v tuja gorstva pri PZS, poleg že tra-