Ljubljana, torek, 13. novembra 1956 LETO XXII. Stev. 268 GLAVNI CN ODGOVORNI GRED NIK [VAN ŠINKOVEC OREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! PRAVICA •LJUDSKA PRAVICA* USTANOVLJENA k OKTOBRA IM« - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JI IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO 1. JUL. MU KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD l. JUNIJA Uti IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« * Prve čete OZN na poti v Egipt Hammarskjdld bo jutri prispel v Kairo, kjer bo z egiptovsko vlado razpravljal o podrobnostih v zvezi z operacijami mednarodnih varnostnih sil New York, 12. nov. (AFF). — Generalni tajnik OZN Dag Ham-tnarskjoeld je danes izjavil no-vnarjem, da je bil dosežen z egiptovsko vlado sporazum o prihodu mednarodnih sil OZN v Egipt. Hammarskjoeld bo jutri popoldan odpotoval iz New Yorka v Kairo, kjer bo z egiptovsko vlado proučeval podrobnosti v zvezi z operacijami mednarodnih sil. Kairski radio poroča, da je imel egiptski ministrski svet sinoči sejo, ki ji je predsedoval predsednik republike Gamal Ab- I Delegat OZN Angelis, ki je oddal Naser. Vlada je privolila v govoren za pošiljanje mednarod-navzočnost mednarodnih sil OZN nih sil OZN na Bližnji vzhod, je na egiptskem ozemlju s pogojem, prispel iz New Yorka v Neapelj, da s to navzočnostjo nikakor ne Po prihodu je Angelis izjavil, da bo kršena suverenost in da ne bo bodo sile OZN v celoti zamenjale ovirala Egipta pri uveljavljenju j britansko-francoske čete na egipt-njegovih suverenih pravic. skem ozemlju. Generalno tajništvo OZN je ( Kairski radio poroča, da je danes objavilo, da bodo v skladu prispel general Burns iz Jeruza-s sporazumom med ZN in Egip- lema v Kairo. Predsednik Naser torn izkrcani jutri zjutraj v Egip- ga je takoj sprejel. Na sestanku tu prvi kontingenti mednarodnih ie bil tudi egiptovski zunanji mi sil. Te enote OZN čakajo sedaj v sprejemnem središču v Neaplju. Nezaupanje Egipčanov glede spoStovanja sklepa o prenehanju sovražnosti (Od našega posebnega dopisnika) Kairo, 12. nov. — Bližnji prihod mednarodnih čet ZN vzbuja tu upanje v izpolnitev sklepov Generalne skupščine ZN, ker bi se Egipt vsekakor želel ogniti nadaljnjemu prelivanju krvi in morebitni razširitvi spopada v tretjo svetovno vojno. Iz Port Saida ni zanesljivejših poročil o načinu izmenjave angleških padalcev z redno vojsko in v Kairu ne prikrivajo sumničenj o morebitnih nadaljnjih koncentracijah padalskih čet. Izjava ZSSR, da bi poslala prostovoljce, fe* bi se agresorjeve čete ne umaknile, je vzbudila nedeljeno navdušenje vsega Egipta, ki vidi v tem še eno učinkovito podporo v svojem pravičnem boju proti močnejšemu sovražniku. Incident na področju Port Salda in sestrelitev sovražnega letala nad Ismalijo sta vzbudila novo nezaupanje Egipčanov glede spoštovanja sklepa o prenehanju sovražnosti. To je tudi razlog za naglo utrjevanje Ismailije, ki bo postala velika trdnjava na prekopu, obramba pa bo lažja, ker se je evropsko prebivalstvo zateklo v druga mesta. Poveljnik osvobodilne vojske in branilec Ismailije Kamaledin Husein je pozval prebivalstvo, naj gradi barikade in naj bo pripravljeno umreti na njih za Egipt. Enaka dejavnost se razvija v Suezu, kjer vodi obrambo drugi oficir, ki je začel revolucijo, Šalah Salem. Le-ta je zdaj opustil svojo dosedanjo dejavnost kot direktor časnika »Al Saab«. , Vzlic vsem tem utemeljenim vojaškim pripravam na morebitno nadaljevanje borbe so politični krogi v Kairu prepričani, da se bo n?šla pot za spoštovanje sklepov Združenih narodov, čeprav je splošno razpoloženje ljudstva izraženo v bojnem klicu, ki ga sliši človek na vsakem koraku: »Bolje je umreti stoje, kakor živeti kleče«. Z. Pečar Knowland zahteva sankcije Washington, 12. nov. (AP)inile sklepov resolucije OZN o Ameriški senator William Krtow- Bližnjem vzhodu. »Ce bi se go-l&nd je izjavil, da bi bilo treba spodarsk© sankcij© izjalovile,« je Proti Veliki Britaniji, Franciji in poudaril Knowland, »bi bilo tre-^raelu sprožiti gospodarske sank- j ba te tri dežele izločiti iz OZN.« clje, če te dežele ne bodo izpol- Pomoč žrtvam agresije Kairo, 12. nov. (Tanjug). Vlada je dodelila kredit 50 miliionov funtov za pomoč v Port Saidu hudo prizadetemu civilnemu prebivalstvu. V Kairu kakor tudi po vsej deželi in po vsem arabskem svetu zbirajo prispevke za juna-Portsaidce in druge žrtve ške a Vodja manjšine v Senatu je zahteval odločne korake. »Britanija, Francija in Izrael so s prihodom svojih čet v Egipt prekršili ustanovni listino OZN in zato je treba preprečiti, da bi iz dneva v dan odlagali z umikom svojih čet,« je dejal na koncu senator Knowland. Rdeči križ Egiptu Kairo, 12. nov. (Reuter). Pet švicarskih letal z znakom Rdeče jev v Egiptu. agresije. V Kairu so nabrali pri-, , bližno pol milijona funtov, mesto, ga kriza ie danes pristalo na Aleksandrija je dalo 10.000, ale-1 kairskem letališču m pripeljalo ksandrijska univerza sama pa!« seboj 5 ton krvne plazme, ce-15.000 funtov. Zenske organizaci- piva in^antibiotikov za žrtve bo-je so pozvale državljane, naj pomagajo žrtvam z obleko in obut-Vljo. Rdeči polmesec je prosil organizacije RK za pomoč v krvi m zdravilih. Kralj Saud je poslal Prvo pomoč v znesku 2 milijonov dolarjev, Sirija 200.000 lir. Nabi- Sud& a^c'^a se za^e^a *udi v Naša pomoč Madžarski Beograd, 12. nov. (Tanjug), r -rfda FLRJ je sklenila podeliti R Madžarski pomoč v živilih in gradbenem materialu. Madžarska °o dobila riž, fižol, milo, drva za kurjavo, steklo, rezan les in cement v skupni vrednosti 150 mi-Ujonov dinarjev. Jugoslovanski veleposlanik v Budimpešti Dalibor Soldatič je obiskal predsednika madžarske vlade Janosa Kadarja in my sporočil ta sklep jugoslovanske vla- o prvi pomoči prizadetemu Prebivalstvu LR Madžarske. Hommarskjoeldov poziv Moskvi Nem York, 12. nov. (AFP). -u.ag Hajnmarskjold je pozval so-vjetsko vlado, naj podpre njegovo ??htev°, naslovljeno na vlado Madžarske, da bi privolila v pri-mednarodnih opazovalcev na Madžarsko, ki jih je že imenoval. 10 L'm ?niogočila prosto gibanje P« deželi. Njegov ukrep je v skladu z resolucijo, ki jo je nedavno sprejela Generalna skupščina nister Mahmud Favzi. Po razgovorih z egiptovskimi državniki se je Burns vrnil v Jeruzalem. Hkrati z generalom Burnsom je prispela v Egipt skupina petih opazovalcev OZN. Iz Kaira je takoj odpotovala v Port Said. Vodi jo ameriški polkovnik Newton Nelson. Polkovnik Bvron Liery, ki nadomešča generala Burnsa krit voditelj komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem na arabsko-izraelski meji, je danes potrdil, da Jordanija ni dovolila članom komisije, ki so francoske, avstral ske in novozelandske narodnosti, stopiti na. njeno ozemlje. Sestanek voditeliev arabskih dežel Damask, 12. nov. — Sirski uradni krogi so danes objavili, da bodo voditelji arabskih dežel, ki so se sestali davi v Bejrutu, podrobno proučili načrt arabskih dežel, da bi se postavili po robu slehernim agresivnim poskusom imperialističnih sil, naperjenim proti katerikoli izmed teh dežel. Poudarjajo tudi, da bodo arabske dežele predvsem sprejele sklepe o kolektivni politiki do Egipta, ki ga boldo aktivno podprle, in proti britansko-francoski in izraelski agresiji Na konferenci bodo razen tega razpravljali o resolucijah OZN v zvezi z Bližnjim vzhodom. Kairski radio poroča, da je predsednik Naser poslal voditeljem arabskih dežel, ki so se davi sestali v Bejrutu, spomenico in jih pozval, naj prouče potek dogodkov na Bližnjem vzhodu. Radio pripominja, da je predsednik Naser v zadnjem času nepretrgoma v stiku z voditelji in predsedniki arabskih dežel. Nemški strokovnjaki na poti proti Egiptu Bonn, 12. nov. (Tanjug). Štirideset zahodnonemških strokovnjakov je danes odplulo iz Hamburga na ladjah »Energie« in »Ausdauer« proti Port Saidu. Leti bodo skupno z danskimi in holandskimi strokovnjaki sodelovali pri čiščenju Sueškega prekopa. Ladji lahko dvigneta do 5000 ton težka bremena. Potovanje do Sueza bo trajalo približno tri tedne. Predsednik republike v Pulju Pulj, 12. nov. (Tanjug). Predsednik republike in generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito je včeraj popoldne obiskal Pulj. V Domu JLA je govoril zbranemu aktivu ZKJ iz Istre o mednarodnem položaju. Zvečer je bil v Narodnem gledališču, kjer je bila prireditev plesov in pesmi burmanskega naroda. Pred prireditvijo je predsednik Tiito sprejel burmanskega ministra za znanost in kulturo U Htun Tina. Koča Popovič na poti v New York Beograd, 12. nov. (Tanjug). Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je odpotoval prek Pariza v New York, kjer bo kot vodja jugoslovanske delegacije sodeloval na rednem zasedanju Generalne skupščine OZN. Ostali člani jugoslovanske delegacije so že pred dnevi odpotovali v New York. Konferenca v New Delhiju Ministrski predsedniki dežel Načrta Colombo razpravljajo o pomoči Egiptu in o novi konferenci azijsko-afriških dežel Neio Delhi, 12. nov. (Reuter). Danes se je začela konferenca predsednikov vlad držav Načrta Colombo. Trajala bo dva dni. Predsedniki vlad Indije, Burme, Indonezije in Cejlona so se zbrali, da proučijo položaj na Bližnjem vzhodu in se odločijo v zvezi z njim eventualno tudi za novo konferenco bandunške skupine azijskih in afriških dežel. New Delhiju - pomembne sklepe predvsem glede skupnih naporov za pomoč Egiptu., Gospodarski bojkot, ki so ga v Jordaniji že proglasili proti Franciji, je na dne\*r nem redu tudi zdaj na konferenci dežel Načrta Colombo. Po današnjem prvem sestanku je bilo objavljeno, da so na današnjem sestanku razpravljali o mednarodnem položaju, zlasti o Predsednik cejlonske vlade dogodkih v Zahodni Aziji in na Solomon Bandanaraike, ki je že Madžarskem. Predsedniki vlad včeraj prispel v Delhi, je izjavil, Indije, Indonezije, Burme in Cej-da je po njegovi sodbi treba skli- Iona se bodo znova sestali jutri, cati konferenco teh dežel. | Predstavniki držav Colombo Dejansko so že v teku posveto- konference so po prvi seji izjavili, vanja za sklicanje druge bandun- , da je bil dosežen »popoln spora-ške konference in je indijsko zu- zum« o vseh vprašanjih, o kate-nanje ministrstvo v stikih tudi z. rih so razpravljali Na tej seji so Egiptom, Sirijo in drugimi arab- predsedniki vlad štirih držav Oo-skimi deželami. Konferenca naj lombo konference proučevali bi bila v Kairu. V tej zvezi priča- mednarodni položaj, zlasti dogod-kujejo od sedanje konference v i ke na Bližnjem vzhodu. PO NAPADU DESNIČARSKIH ELEMENTOV NA'POSLOPJE »HUMANITEJA« Oživljanje fašističnih metod Komunistična partija Francije je pozvala vso demokratično javnost, naj se temu upre s stavkami, prekinitvijo dela in zborovanji (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) J džarskem Pariz, 12. nov. — V največji pariški športni dvorani »Vel d’ Hiver« bo jutri zborovanje, na katerem bodo govorili predstavniki vseh političnih strank, med njimi tudi Ana Ketly, predsednica bežno obnovljene socialnodemokratske stranke Madžarske. -V imenu socialistov bo govoril sekretar socialistične stranke Francije Pierre Comin, v imenu narodnih republikancev pa Pierre ne pojmujejo vsi de-. ... . . I lavci enako. »Humanitč« pravi, tov, naj jutri v množičnih mani- (|a je temu kriv vpliv buržoazne-festacijah izpričajo svojo solidar- ga tjska> ki se mu je pobilo nost s KI i m demonstrirajo proti vnesti zmedo med ljudi. Vendar poskusom, da bi v Franciji spet zdaj ne gre to. da bi razjas-postavno uveljavili fašistične me- njevali to vprašanje, temveč za tode. Generalna konfederacija ' * dela, ki je pod nadzorstvom •acija KPF, je pozvala delavce, naj proslave prvrniti njegovega duha«. Minule »manifestacije solidarnosti z madžarskim ljudstvom«, ki so bile na trgu Etoile, so se končale s tem, da so zažgali poslopje CK KP Francije in razbili poslopje »Humaniteja«, pri čemer je bilo ranjenih nad 100 ljudi. V bolnišnici je davi podlegel ranam kolporter »Humaniteja«, ki so ga v poslopju časnika pretepli napadalni odredi fašistične organizacije »Action Frangaise«. Bil je tretja žrtev tega diverzantskega napada, katerega namen je bil odvrniti pozornost javnega mnenja od neuspeha anglo-francoske agresije na Egipt in podžgati protikomunistično in protisovjetsko razpoloženje, ki so ga izzvali v javnosti dogodki na Madžarskem. KP Francije je pozvala vso demokratično javnost, komuniste, socialiste in člane vseh sindika' nja so te dni že bila in so še v mnogih tovarnah, podjetjih in | Vse kaže, da se bodo manifestacije, ki jih bosta organizirali KPF in Generalna konfederacija dela, omejile na protestne stavke in zborovanja zgolj v, tovarnah. Ni pa izključeno, da bo prišlo do manifestacij in spopadov na raz- rudnikih. V rudarskem bazenu i nih krajih Pariza.' Glede^ na iz-Saint Etienne je stavkalo okrog 5000 delavcev, medtem ko so ru- darji v Garu, ladjedelniški de> lavci v Bordeauxu, rudarji v La-grangeu in delavci miiogih drugih tovarn z opustitvijo dela ali s protestnimi zborovanji izpričali svoje ogorčenje zaradi fašističnega napada na sedež partije in zaradi surovega ravnanja z delavci »Humaniteja«. Današnji »Humanitč« poziva delavce, naj se množično udele- kušnje z zborovanja na Trgu republike pred tremi dnevi KPF ne bo hotela organizirati zborovanja na enem samem mestu, kjer ga policija zlahka razžene, tako da ostane na zborovanju že pred njegovim začetkom samo nekaj tisoč najzvestejših pristašev, ki se ne boje spopada z žandarji. KP Francije upa, da bo pri tem, ko bo organizirala vrsto manifestacij na raznih krajih Pariza-in v francoskih mestih, zbrala ka- zijo zborovanj in manifestacij ter kih 100.000 manifestantov in tako ugotavlja, da dogodkov na Ma- izpričala svojo moč. B. Peiii USPEL NASTOP burmanskega ansambla narodnih plesov in pesmi ALŽIRSKI POGOJI za ustavitev upora proti Franciji Boji v Alžiru in zlasti v Kabiliji postajajo vedno bolj srditi Pariz, 12. nov. (Tanjug). Gla-1 neodvisnost alžirskega naroda,1 v zvezi z ugrabitvijo voditeljev silo Nacionalne fronte alžirske i sprejela načelo popolne neod- alžirskega upora, da podvig Fran-osvoboditve je objavilo, da bo visnosti in suverenosti Alžira,; cozov ni niti malo vplival na »vojaški in politični štab narodne j vštevši tudi posebne praVice na-j razvoj osvobodilne borbe. »Stab vstaje v Alžiru privolil v ustavi-1 rodne obrambe in diplomatskega uporniških sil z uspehom vodi tev sovražnosti s pogojem, da j predstavništva, in če bo privolila operacije širom po deželi, še no- Francija pri pozna a visnost«. pogojei lžirsko neod- Glasilo nacionalne fronte so v neposredna pogajanja s pred- bena uporniška akcija ni doživela stavniki -Fronte o uveljavljanju neuspeha zaradi ugrabitve enega feli sklepov.« Časnik prav tako ali več voditeljev upora.« včeraj raztrosili po večerni r * „ . poudarja, da se bo moč pogajati Francoski oficirji, policisti in mestu Alziru, » i .„.0 ™:„i,: „„ _ Hzirosm do mesiu Aizim, 5 1 * r ■ 1 11 r* ~ " 1 • ,... , »• . y ^ uspelih nastopih v Beo- sveta podpredsednik Izvršnega francoski časniki oa po- I žel? aj' ko bodo ustavljene vse vojaki so bil. včeraj glavna tarča gradUi Zagrebu in Pulju so vče- sveta LRS Stane Kavčič. Spreje-oHlomkp i“ možnih 1 vojake operacije. Potem bo v de- uporniških napadov v mestih, VI raj opoldne prispeli v Ljubljano ma so se udeležili tudi številni vzemajo odlomke iz posameznih1 operacije. roiem no v ut- um,rnisK,ii napaouv v , raj opoldne prispeli v Ljubljano ma so se udeležili tudi številni člankov, objavljenih v tem ilegal- i I” &lmeli smo seminarje za proučevanje problemov delavskega upravljanja, toda pri študiju smo videli prav malo mladih obrazov,« tako često beremo o raznih poročilih. Kljub temu pa bi bil napačen zaključek, da se mladina za delavsko upravljanje in razvoj podjetij ne zanima. Morda so bili ti seminarji preveč šolski, preveč odmaknjeni od stvarnih problemov podjetij in mlad človek pri takem študiju pač ni našel tega, kar je pričakoval. Do tega spoznanja so prišli tudi v klubih mladih proizvajalcev — v Sloveniji jih imamo okrog 20 — in v svojih vrstah so začeli proučevati organizacijo dela, probleme proizvodnje, 'perspektivo podjetja in podobno. Za zgled pa bi si mnoga podjetja lahko vzela litostrojski primer. Klub mladinskih proizvajalcev o Litostroju je namreč opozoril mladinski komite in organizacijo ZK, naj bi mlade ljudi ne uvajali v delavsko upravljanje prek raznih tečajev, pač pa praktično pri delu v delavskem svetu in upravnem odboru. Skrbno so pregledali, kakščn je delavski naraščaj in vse tiste mladince, ki so se zanimali za probleme podjetja in upravljanja, so vabili na seje delavskega sveta, komisij in upravnega odbora. Sprva so poslušalci, ki sicer nimajo pravice glasovanja, kaj kmalu začeli posegati o razprave, izražati svoje mnenje in predlagati razne izboljšave. Brez slehernih težav bi tako sodelovanje mladih pri delavskem upravljanju lahko uvedli v marsikaterem podjetju. Zlasti na seje j obratnih delavskih svetov, kjer skoraj povsod prevladujejo sta-, rejši delavci, ,bi tako sodelovanje I vneslo več živahnosti, mladi delavci pa bi si širili svoje obzorje in zanimanje od stroja, pri katerem delajo, na obrat, vso tovarno I in na probleme skupnega gospo-I darstva. M. N. (Tretje nadaljevanje) Ppskusil sem ubrati* pot skozi park za donavskim nasipom, da bi teko varno prišel do mostu, okrog katerega so že divjali boj L Ničesar nisem videl, pač pa se ml je zdelo, da je zadišalo po smodniku, kajti zrak je bil vlažen, zgoščen v meglo. Na Donavo je legala megla, ovila Je tudi nekaj žarnic pred hotelom. Prezgodnje so te žarnice, človeku bolj smrde, kakor svetijo. A Budimpešta je zavita v temo. Slepa, stisnjena v meglo. Slišati je, kako odpada s topolov listje pred hotelom. In rahlo rosi Ta dih Jeseni Je dih smrti, gluh, preteč. Budimpešte te večer še ni bila tako tiha. Njeno vlažno nebo brez vetra pa ni tiho; polno je radijskih valov. Ce bi nocoj po naključju divje gosi priletele pod to nebo, bi popadale navpično mrtve na tla. Budimpešta molči, njeno ime pa je nocoj največkrat izgovorjeno na tleh in v stratosferi. Dobro, zakaj pa zdaj molči? Na kaj se pripravlja to, včeraj od protestov, mržnje in zahtev ponorelo mesto? Zakaj so začeli fantje in dekleta padati? Fantje so policaji, fantje in dekleta so uporniki, fantje so tudi sovjetski vojaki. Za slavo in sramoto. Za svobodo in suženjstvo.' Tu sta se združila v objemu hrabrost in obup. Poraz in zmaga. Med vsemi človeškimi čustvi prevladuje nocoj v Budimpešti ne glede na zastave eno — bolest. Morda bo prihodnost nagradila današnje žrtve. Madžarska mora ubrati drugo pot. To je že storila včeraj ob pol treh popoldne. Zgodovina mora obsoditi njene se- (mre Nagy, predsednik vlade v najhujših dneh Madžarske DOBRIČA COSIČ danje voditelje, še bolj pa njene dosedanje voditelje, katerih politika je rodila tako krvave posledice. Vtem ko so obkoljeni v tistem mračnem poslopju med barikadami, zaščiteni pred sovjetskimi tanki (za kakšne pravice in krivice padajo sovjetski vojaki?) obljubljajo reforme in dajejo politične koncesije tistim, po katerih streljajo. Da so storili to včeraj do šestih, da je takšno naročilo in takšno deklaracijo z balkona parlamente sinoči ob devetih prebral Imre Nagy, bi bila Budimpešte nocoj razsvetljena in po njej bi se razlegale pesmi. Da- nes je to prepozno, sramotno, kapitulantsko. Vseeno: Radio Kos-suth-Budimpešta oddaja vojaške naredbe, Nagyev in Kadar jev govor, reportažo iz zaporov o ujetih upornikih, potem pa prvi stavek iz Koncerte za klavir in orkester št. 1 v g-molu Čajkovskega. »Glas Amerike« pa v madžarskem jeziku prenaša Eisenhower-jevo izjavo, da je pripravljen pomagati vsem deželam Vzhodne Evrope, ki bi zaprosile za kakršnokoli pomoč. Radio Beograd pozdravlja vlado Imre Nagya. To je dobro, po- mislim. Več ambicioznih ljudi dvori hkrati povsem nemikavni ženski, balerini iz Vzhodne Nemčije, ki je prišla na Madžarsko proučevat njene folklorne plese. Vrnem se v sobo, menda že petič danes, da zabeležim, kar sem doživel. Pišem dnevnik brez sleherne posebne ambicije, rekel bi celo iz čisto poklicne discipline. Pisatelj sem in to med drugim pomeni, da sem tudi priča. Zapisujem natanko tisto, kar. čutim in mislim, ker nimam nobenega razloga, da bi ravnal drugače, in zato, ker se lx> ta moj dnevnik, če bom napisal še deset romanov, tiskal v mojih zbranih delih. Ce me pa tu zadene krogla, ki zelo verjetno ni namenjena meni osebno, naj ostane' te drobni zvezek s skico za četrto knjigo iz cikla »Korenine« na prvih straneh. Znano Je namreč, da papir dostikrat preživi človeka, ki ga kvari s črnilom. Mislim na svojce, na tiste, ki me ljubijo in ki so bolj zaskrbljeni, ki se bolj boje zame, kakor se bojim sam zase. Ana spi. Ana ne ve, kaj je smrt, njej niso znane vse tegobe tega sveta. Ana sanja o svojih kokoškah in zajčku. Ko sem odhajal, sem ji obljubil, da ji kupim lutko z vozičkom. Budimpeštanski otroci pa nocoj ne sanjajo o kokoškah in zajčkih. Prisluškujem, Donave ni slišati. 2e davi se je zdelo, ko da stoji, svinčena in gosta. Spet za-grme topovi. Dokler ne zaspim, bom bral. »Daleč je sonce« v ruščini. Zaradi jezika, za vsak pri- SEDEM DNI (lz neurejenih beležk) mer. Kdo ve, kaj nam prinese ta vlažna noč, -teko klasično smrtna. Lajež mi počasi, mučno posega v spanje. Grize ga. Izgrize ga. Kos mojega spanja po več eksplozijah min. Noč je, tišina. Prešine me tisti ilegalni strah v negotovosti: katera vojska neki je nocoj v vasi, kjer me čakajo partijci in skojevci? Toda ti psi lajaj«? drugače, kakor so lajali okupatorski psi okrog Morave in Ja-strebca. Ti psi pred »Grand hotelom« zavijajo, tulijo. Vstanem in odprem okno moji grozi. Dolgo poslušam, zroč v vlažno meglo, poslušam, kako padajo kapljice s topola pod oknom. Ne, to niso psi. Psi so. Onkraj Donave stoji na bregu zadet tank. Naprej hoče, njegova gosenica bolestno zaječi. Kratko, samo nekaj rožlja-jev. Psu pod oknom moje sobe se zdi, da laja pes, osamljeno, prekinjajoče. In odgovarja mu z enakim laježem. Celo uro traja ta pogovor gosenic in podivjanega psa. Celo uro je trajal te nesporazum dveh podivjanosti, dveh obupov na bregovih Donave v megli Pred seboj sem videl povsem realno in konkretno okupacijo. Preživel sem svoje.ile-galstvo, preživel vsa ilegalstva v kmečki deželi, ob treh rekah z enim imenom. Ko sem pogledal na uro, je bilo pet zjutraj, zabeležil pa sem 25. oktober 1956. Budimpešte. Ko je naposled bolestno napočila tudi jutranja zarja, sem opazil, da sem zvečer zelo vestno in blizu sebe položil obleko, čevlje in zvezek. Pri zajtrku so bili tovariši iz podjetja »Jugodrvo« in ljudje z OLO v Zrenjaninu, ki so 23. oktobra sklenili z nekaterimi madžarskimi podjetji pogodbo o sodelovanju, optimistični. Pripravljajo se na pot prek Dunaja v domovino, v konvoju 15 avtomobilov, ki jih bo organiziral in vodil neki nizozemski diplomat. Napišem dvoje ognjevitih pisem in ju izročim tovarišu Andrlji Leviju, ker nikakor nisem hotel z njimi, čeprav so mi na vso moč prigovarjali. Hotel sem ostati v Budimpešti do konca dogodkov. Želim jim srefnp pot. Nikoli se nisem navduševal za Hemingwaye-ve pustolovščine. Vendar pa hočem biti toliko pisatelja, da čim dostojneje služim svojemu nemiru. Radio Kossuth-Budimpešta oddaja zahvalo madžarski vojski za \ zvestobo in vdanost v boju zoper protirevolucionarne in profaši-stične^ tolpe in poziva vojake, ki so se znašli iz raznih razlogov zunaj vojašnic, naj se do 12 vrnejo v svoje vojašnice. Potem oddaja reportažo o napadu upornikov na uredništvo »Szabad ne- Preskrba Budimpešte BudimpeSta, 12. nov. Radio poroča o nadaljnjih ukrepih v zvezi s preskrbo Budimpešte in poudarja, da se je stanje v mestu spet nekoliko zboljšalo. Pošiljke živine in mesa iz notranjosti prihajajo spet bolj enakomerno. Danes je prispela v Budim- Nem York, 12. nov. (Tanjug). — Enajsto zasedanje Generalne skupščine, ki se je danes pričelo, bo, kakor kaže, prvo zasedanje, pešto večja pošiljka iz SZ. Radio na katerem bodo že vse bolj real- Vprašanje LR Kitajske na sedanjem rednem zasedanju Generalne skupščine OZN delegacij se je glasovanja vzdržalo, 43 pa jih je glasovalo za predlog. Po tem glasovanju.se je število članov OŽN povečalo za 16, na začetku sedanjega zaseda- je objavil tudi odredbo vladnega no obravnavali vprašanje spreie- nja pa bodo sprejeli še tri nove komisarja za preskrbo, po kateri ma LR Kitajske v OZN. To bo člane: Sudan, Maroko in Tuni-bodo zasegli vse zaloge kmetij- posebna točka na dnevnem redu zijo. Tako bo imel azijsko-afriški skih pridelkov, ki jih imajo razna podjetja v svojih skladiščih. zasedanja. blok skupno 26 delegacij. Sodijo, Na dosedanjih zasedanjih je da bo večina azijskih in afriških Hkrati poroča Radio, da so se 1 načenjala to vprašanje vedno So- delegacij glasovala za sprejem razmere v notranjosti dežele že vjetska zveza tako, da je sovjet- LR Kitajske. Tem je treba dodati precej ustalile. V Bački je mimo, j ski delegat na začetku zasedanja - - stopil na govorniško mesto in opozoril Generalno skupščino, da na zasedanju ni predstavnika zakonite kitajske vlade, marveč je tu navzoč »človek, ki nikogar ne zastopa«, se pravi Čangkajškov še najmanj deset evropskih delegacij. Tako vse kaže, da se bo število glasov v prid LR Kitajski povečalo letos na malone 30, medtem ko jih je bilo lani 11. Čeprav tudi teh glasov ne bo dovolj, da bi izglasovali spTejem LR Kitajske v OZN, pa vendar tu sodijo, da se bo tako povečal pritisk na ostale delegacije, zlasti na ZDA, ki že več Tet vztrajno nasprotujejo sprejemu LR Kitajske v OZN. večina podjetij je začela delo. V Baranji .so bila kmetijska dela prekinjena le za dan ali dva. Malone v vseh šolah je pouk. V Pe-čuju so obnovili mestni promet Preskrba mestnega prebivalstva se je zboljšala. Na Koreji nobenih posebnih vojaških ukrepov Tokio, 12. nov. (AFP). Poveljnik ameriške osme armade general Wight je izjavil, da niso spričo sedanjega položaja na Koreji storili nobenih posebnih ukrepov. Pripomnil je,' da nima nobenih obvestil o premikih severnokorejskih čet. General Wight je dal to izjavo spričo govoric, ki so se Načrti za delavsko upravljanje gospodarskih podjetij na Poljskem pripravljeni delegat. Več Varšava, 12. nov. (Tanjug). — je navadno Ministrski svet je sinoči na seji podprlo sovjetsko delegacijo, nato sprejel osnutek zakona o delav-pa so sprejeli ameriški predlog, skih svetih, ki ga je sestavila po-naj bi na zasedanju tega vpraša- sebna komisija. Ta osnutek so nja ne obravnavali. Tako so to predložili že pred dnevi v javno vprašanje »načenjali« že nekaj let razpravo. Osnutek določa dokaj brez uspeha. samostojno delavsko upravljanje Letos pa bo, kakor kaže, stvar gospodarskih podjetij, precej resnejša. Indijska delega- Ta osnutek zakona o delav-cija bo po vsej priliki zahtevala, skih svetih bo nemara naknadno naj vključijo vprašanje članstva vključen v dnevni red sedanjega LR Kitajske na dnevni red kot , zasedanja Sejma, ki je danes po posebno točko. Do tega bo prišlo ’ dvodnevnem presledku nadalje-deloma tudi zato, ker je čedalje val delo. Tako bi bil zakon čim-več delegacij, ki terjajo ureditev prej sprejet, s tem pa bi tudi potega vprašanja. spešili in olajšali široko uveljav speši Lani je glasovalo proti ame- ljanje vrste novih ukrepov v polj-razširile v Seulu, o dozdevnih riškemu predlogu, naj bi prelo- skem gospodarstvu. vojaških pripravah Severne Ko- žrli obravnavanje članstva LR Ki- Po vsej deželi medtem pospe-reje in morebitnem obnavljanju tajske v OZN, '11 delegacij, med šeno ustanavljajo začasne delav-sovražnostL. 1 njimi tudi jugoslovanska, šest ske svete, ki bodo v podjetjih fripravili volitve stalnih svetov, i sveti se ukvarjajo z novimi načeli v poslovanju podjetij, da bi bili tako čim bolje pripravljeni na prvi zakon o delavskem samoupravljanju na Poljskem. Poljski tisk opozarja na nevarnost birokracije, ki preti delavskemu samoupravljanju v nje- Pariz, 12. nov. (Tanjug). Stran-1 češ da bi to peljalo k »interna- govi začetni fazi. »Tribuna ludu« ke parlamentarne desnice so da-1 cionalizaciji problema«, ki ga pravi, da težijo centralne uprave tukaj obravnavajo kot izključno posameznih gospodarskih panog »domače vprašanje«. Po francoski ustavi je Alžir »sestavni del« Francije in vlada je sedaj pri- »Nespameten« sklep bo najbrž spet aktualen, ko bo Generalna skupščina OZN sprejela alžirsko vprašanje na dnevni red nes ponovno pritisnile na vlado tukaj obravnavajo kot^ izključno z zahtevo, naj francoska delega-1 cija v OZN »zavzame odločno stališče« proti temu, da bi prišlo alžirsko vprašanje na dnevni red Generalne skupščine. Splošni položaj v Alžiru je sedaj veliko bolj ugoden za Francijo kakor pred enim letom, ko je Antonine Pinay, zunanji minister v vladi radikala Edgara Faurea zapustil Generalno skupščino iz protesta, ker so to vprašanje sprejeli na dnevni red zasedanja OZN. Francoski socialisti, ki so bili takrat v opoziciji, so hudo kritizirali ta vladni sklep, češ da je »nespameten« in »nekonstruktiven«. Nepravično se je jeziti na OZN«, je takrat pisal socialistični »Populaire«. Alžirsko vprašanje naj bi vlada uredila tako, da bi ustavila sovražnosti na političnem torišču«. Socialisti so takoj po prihodu na krmilo odstavili degolista Sou-stella s položaja generalnega guvernerja v Alžiru, le-ta pa je sedaj imenovan za člana francoske delegacije v Generalni skupščini kot »strokovnjak« za alžirsko vprašanje. Vlada še ni konč- pravljena pripoznati Alžiru samo določene »lastnosti«, ne pa tudi popolno neodvisnost. Boji v Alžiru so nedavno prišli v tretje leto, neuspeh britan-sko-francoske intervencije, da bi strmoglavila Naserjevo vlado, pa je še bolj okrepil odporniško gibanje v Alžiru. Ameriška poslanica francoski vladi Pariz, 12. nov. (AFP). — Ameriško veleposlaništvo v Parizu je objavilo, da Je ameriški veleposlanik Douglas Dillon danes obiskal predsednika francoske vlade Molleta. Ob tej priložnosti mu je izročil poslanico ameriške vlade, katere besedilo še ni znano. k temu, da bi določile enotno obliko za vse delavske svete. Časnik poudarja, da bi bilo »to dokaj ugodno za centralno upravo, toda kaj potem ostane od bistva delavskega samoupravljanja. Namesto pobude in aktivnosti delavskega razreda bi to postala pobuda in aktivnost centralne uprave«. Rehabilitacije na Poljskem VarSava, 12. nov. (Tanjug). Zadnje dni ustanavljajo pri vojvodskih izvršnih odborih poljske Združene delavske stranke komisije za rehabilitacijo nekdanjih članov, ki so bili v zadnjih letih nepravilno odstranjeni iz aktivnega političnega življenja. Komisije ustanavljajo na temelju nedavnega sklepa politbiroja Zdru-žene delavske partije Poljske, da bodo rehabilitirali vse tiste člane Partije, ki so bili nepravilno kaznovani ali aretirani, ki pa imajo sedaj »pravilen odnos do sprememb in do novega partijskega’ programa na Poljskem«. m Tudi na Kitajskem je izzval anglo-francoski napad na Egipt silno ogorčenje. Na sliki demonstracije v Pekingu proti agresiji. Izkrcevanje francoskih čet v okolici Port Fuada OTTO JOHN PRED NEMŠKIMI SODNIKI Adenauer se hoče znebiti nekdanjega predsednika bonnskega urada za zaščito države Z VSEH STRANI SVETA INDONEZIJA UPOR V ZAHODNEM IRIANU Džakarta, 13. nov. (AP). Indonezijska časopisna agencija »Antara« poroča, aretacij da je zaradi ^ Bcfl .. doliubov, nedavno izbruhnil opor v Zahodnem Iriana (Zahodni Novi Gvineji). Indonezija smatra to področje, ki je pod nizozemsko upravo, za svoje ozemlje. IRAN POSOJILO MEDNARODNE BANKE Teheran, 12. nov. (Reater). Danes mladincev in ro- vjjiaaaiiic. Tiaua »c 111 kuuc- '. »* j j neveljavno sklenila o stališču, ki *£» ind\£vof Ka bo francoska delegacija zavzela ob morebitnem začetku al- Irano 75 milijonov dolarjev poaojila. Sporazum o tem bo v kratkem podpisan. lirske razprave v OZN. Nekateri socialistični ministri so baje že Predlagali, naj Francija sprejme »mednarodno policijo OZN« za vzpostavitev reda v Alžiru. Predstavniki rlocnirp n* »n nrllnčnn Le*«1« kitajske osvobodilne vojske so eiavniki desnice pa so oaiocno noi ,e,lrellu „.d Hangčonom nastopili proti takemu predlogu, > neko kuomintaniko letalo. Priletelo j« KITAJSKA KUOMINTANSKO letalo SESTRELJENO Hanaion, 12. nov. (Nova Kitajska). Letala kitajske osvobodilne vojske so v kitajski zračni prostor osem milj Južno od mesta Sieoisn v pokrajini čekiang. VZHODNA NEMČIJA ZAKAJ IZVEN ATOMSKE AGENCIJE? Berlin. 12. nov. (Reuter). Podpredsednik vzhodnonemške vlade Fritz Selb-mann je ob otvoritvi sovjetske atomske razstave v Leipzigu zahteval, naj bi Vzhodno Nemčijo kot »največjo proizvajalko urana v Evropi« sprejeli v mednarodno ageneijo za atomsko energijo. PAKISTAN SUHRAVARDI POJDE V IRAK, TURČIJO IN SAUDSKO ARABIJO Karači, 12. nov. (Reuter). Snoči Je bilo objavljeno, da bo1 predsednik pakistanske vlade Snhravardi potoval na (Od našega stalnega dopisnika) BONN, 11. nov. — Pred vrhovnim sodiščem v Karlsruhe se Je začela danes obravnava proti dr. Ottu Johnu, bivšemu voditelju bonnske protiobveščevalne službe. Mnogi menijo, da bo to tudi najbolj senzacionalna obravnava. Takšna bi tudi zares lahko bila, če upoštevamo bivšo funkcijo obtoženca, visok položaj nekaterih Izmed sto prič ln vse druge okoliščine. Dr. John je obtožen treh kaznivih dejanj: da je Izdal deželo, ko je Vzhodnim Nemcem sporočil, da so razen pogodbe o evropski obrambni skupnosti tudi dodatni tajni zapiski o sodelovanju zahodnih obveščevalnih služb; da je Izdajal dejanske ln dozdevne državne skrivnosti ln med drugim »neresnično trdil«, da Je nemška obveščevalna služba »Gelen« začela delovati v Franciji In da Je s propagando lz vzhodnega Berlina proti Zahodni Nemčiji Izdal ustavo. Otto John se bo zagovarjal tudi zaradi nekaterih drugih, manjših zločinov. Berlin, 20. julija 1954 Na morišču upornikov, ki so hoteli 20. Julija 1944 spraviti Hitlerja s poti, Je bila ob 10-Ietnici komemoracija. Tu Je bil tudi Otto John, ves v solzah, njegovo obnašanje se Je zelo razlikovalo od splošnega vzdušja na komemoraciji, ki Je bilo svečano, vljudnostno, ampak hladno. Zakaj mnogi Izmed navzočih so globoko omahovali, ali naj upor 20. julija 1944 povzdignejo v Junaški podvig ali pa obsodijo kot sramotno izdajo domo- lu sam pojavil pred novinarji. Obtožil deloval Je v britanskih radijskih od-Je kanclerja, da postavlja na najod- dajah. V Angliji Je ostal do začetka govornejša mesta bivše naciste, da 1946, nato pa je v britanski uniformi sabotira združitev Nemčije ln podob- prišel v Nemčijo. Tu mu niso hoteli no., A prišla Je še druga novica: dati dela. Imeli so ga zg tujca, izda-kapetan ameriške protiobveščevalne Jalca, vendar ne naravnost, ker so službe Wolfgang Hefer Je’ v Berlinu Imele okupacijske sile glavno besedo, napravil samomor. Bil je Johnov oseb- Leta 1949 je Adenauerjeva Nemčija ni prijatelj. To pa Je stvar samo še dosegla polovično suverenost, Usta.no-bolj zamotalo. Nikomur se ni posre- vili so tudi policijo, niso pa vedeli, čilo dati pravega odgovora na vpra- komu naj bi Jo zaupali. Po petnajstih Sanje, zakaj Je Otto John pobegnil, mesecih so privolili v angleški pred-Ko pa Je javnost že malone poza- log ln postavili na to mesto Otta Johna, bila nanj, se je spet zgodilo nekaj Toda zdaj so ga mrzili Nemci ln Ame-posebnega: lani 12. decembra se je rlčanl. Adenauer Je komaj čakal, da John na lepem pripeljal skozi Bran- bi ga lahko odstranil. Nezaupanje j« denburška vrata nazaj na Zahod. Kam bilo čedalje večje. Prijatelji so mu Je hotel, to Je za sedaj še skrivnost, obrnili hrbet. John Je začel popivati. Znašel se Je v preiskovalnem zaporu Častnik protiobveščevalne službe ame-v Karlsruhe. Spet so se pojavila stara riške vojske kapetan Wolfgang Hefer, vprašanja ln spet Je bilo nanje sto . ki Je bil Johnov Iskren prijatelj, mu odgovorov. | je povedal, da se plete proti njemu Zdi se, da je treba Iskati pojasnila zarota. Tako se Je John odločil za beg. v prejšnjem Johnovem življenju. o. Miloševi Leta 1936 Je postal namestnik pravnega svetnika Lufthanse, v kateri so ljudje admirala Kanarisa ustvarili močno oporišče Abvvehra. Tri leta pozneje se je začela vojna. John je ostal še naprej v Lufthansi. Pogosto Je potoval kot kurir v Stockholm, Lizbono ln Madrid. Ondi Je navezal stik z britanskim veleposlaništvom. Zarotniki proti Hitlerju so ga Julija 1944 poslali v Madrid, da bi se v primeru, če bi se atentat posrečil, povezal z Eisen-howerJevtm štabom. Dne 19. Julija pa Je dobil ukaz, naj se vrne v Berlin. Na dan atentata, 20. Julija, Je bil v poslopju vrhovnega poveljstva. Aten- Diplomotska predstavništvo Bonna v tujini Bonn, 12. nov. (DPA). — V osnutku novega proračuna Zahodne Nemčije za prihodnje leto, je predvideno vzpostavljanje vojaških odposlancev v Ankari, Atenah, Bernu, Bruslju, Kairu, Ko-penhagnu, Londonu, Madridu, Ot- vlne v »njenih najtežjih trenutkih«, ta tor,- polkovnik von Staufenberg, mu Dva dni pozneje pa Je svet prese- Je rekel, da Je vse v redu. Bomba je ?awi Parizu Rimu Tokiu ln Wa-KtstansKe viaae snltrnvardi potoval na netila novica, da Je vodja Adenauer- eksplodirala. Zvečer pa so vdrli v po- i “, ’ kratek obisk v Irak, Turčijo m Saudsko Jeve protiobveščevalne službe odšel slopje nacistični oficirji in ubijali vse ' Shlngtonu. Razen tega DOdO Od- Arabijo. Razgovarjal se bo z ondotniml na Vzhod. To so bili še dnevi hladne od kraja. John Je bežal. Štiri dni nato prli novi veleposlaništvi V Tunisu državniki o Bližnjem vzhodu. Suhra- vojne ln to Je pomenilo poraz. Bonn- Je bil že v letalu, na poti v Madrid, vardi je Izjavil, da sedanji položaj skl zunanji minister Je prepričeval nato v Lizbono ln London. »nujno« terja njegov obisk v teh de- | poslance v Zveznem zboru, da so Otta j Zdaj se Je lotil dela, ki mu ga v žel I Johna ugrabili. Toda John se Je kma- I Nemčiji ne bodo nikoli odpustili. So- in Maroku ter poslaništvi v Panami in Zlati obali. Odprli bodo tudi več konzulatov. V BUDIMPEŠTI Pa«. Slede nekakšna zabavna glasba in narodne pesmi. Veselo. y mestu je slišati redke strele. Morda je imel radio prav, ko Pravi, da v Budimpešti ni več Upornikov, marveč se drže sarpo še nekatera njihpva gnezda, ker je vlada že sinoči pozvala delavce in uslužbence, naj bodo davi ®P 6. na ovojih delovnih mestih. Kar verjeti ne morem, da se je ‘ako hitro končalo. Dopoldne me obiščeta v hotelu dva Madžara, ki ju je Inštitut za kulturne vezi s tu-jmo, katerega gost sem tu in čez Katerega gostoljubnost mi niti na Utiael ne pride, da bi se pritoževal, zadolžil, da skrbita za moje dobro razpoloženje, tek in vse drugo. »Vse je torej v redu. Vihar se le polegel,« pravim. Madžara pa mi odgovorita navdušeno: »Nikakor ne! V mestu, pred Parlamentom so se znova začele demonstracije. Ulice so polne, več sovjetskih tankov se je vdalo Upornikom. Madžarska vojska sploh ne sodeluje v borbi. Proti upornikom se bore samo sovjetske čete in odredi javne varnosti. Ljudstvo je dobrO oboroženo. Drožje mu je dala vojska in mu Ea nenehoma daje. Žrtev je mno-8°- Bombe so zadele Narodni uiuzej in ga zažgale. Gori tudi gledališče. Uporniki so zelo dobro disciplinirani. Ropanja sploh ni mk j er. Veste, to je izredno važ- no, kajti radio trdi, da 90 to tolpe. S Stalinovega spomenika odbijajo ljudje nohte in jih dajejo tujcem za spomin.« »Kam pa vse to pelje? Kje je po vašem mnenju izhod?« »Izhod je v tem, da se umaknejo sovjetske čete in da vržemo Gerdja in Rakosyjeve pristaše.« Med tujci se je razširila vest, da bo sovjetsko letalstvo* popoldne bombardiralo Budimpešto če se ne bo vse pomirilo. Kolikšna panika! Lepo priložnost imam, da brez slehernih naporov demonstriram mir. Vsi se sučejo okrog avtomobilov, govore o 'bencinu, se obračajo na svoja veleposlaništva s prošnjo, naj madžarska vlada določi za tuje državljane zaščiteno mesto, naj na »Grand hotelu« izobesijo veliko zastavo Rdečega križa. Jaz pa imam mnogo vprašanj, da jih zastavim tema madžarskima komunistoma, ki se brez slehernega pridržka navdušujeta za upor in ki jima niti na misel ne pride, da bi razlikovala socialistično od reakcionarnega. »Dobro. Kaj pa je z vašo Partijo? Ali ste kot komunisti dobili kake naloge, stališče, linijo?« »Partija je razpadla.« Ne včeraj in ne predvčerajšnjim. Partije pravzaprav ni že od pogreba Rajka in tovarišev. V Centralnem komiteju so stalinisti, ti' pa zdaj v kleteh parlamenta ne utegnejo početi nič drugega, razen da mislijo, kako bi rešili svoje glave.« »Na kateri strani je delavski razred?« »Na strani tistih, ki se bore. Delavci iz tovarn obutve so oboroženi, prihajajo s kamioni in se pridružujejo mladini. Mladina je udarna sila.« Pretrgam ta dvogovor in se prepustim svoji zaskrbljenosti. Mar delavci brez pridržka podpirajo tudi tiste, ki se bore za kapitalistično Madžarsko? Takšnih pa je čedalje več. Prizadevam si, da določim politično kar najbolj pravično in pravilno gledišče o teh dogodkih, ki jih, gledano človeško, brez dvoumnosti »čutim kot veliko tragedijo Madžarske. Na čem je slonela ljudska demokracija Madžarske? Kajje držalo pokonci ta sistem, ko pa jim je Dva madžarska upornika Partija, ki je štela menda kakih 800.000 članov, razpadla v nekaj urah? Kakšna je bila ta diktatura proletariata, na katero so zdaj tako navalili tudi budimpeštan-ški delavci? Kakšen je bil ta socializem, ki ga branijo te dni bolj iz obupa kakor iz ideoloških razlogov samo odredi politične policije? Kakšna je ta revolucionarna socialistična vlada, ki se ne more obdržati brez sovjetskih čet? V vsej tej zmešnjavi, v tej katastrofi, v tem zadnjem svarilu svetu in vsem, da stalinizem ni socializem, v tej veliki nesreči in sramoti ne samo Madžarske, sem obupan, nesrečen: Kako dolgo bo ljudstvo Oktobrske revolucije, ljudstvo, ki je prelilo največ krvi za svobodo človeštva, umiralo zdaj tudi v tem rakosyjevskem in madžarskem brodolomu? Zakaj postaja mržnja proti stalinizmu tudi mržnja proti ruskim in sovjetskim narodom? Doklej bodo mračnjaštvo in grehe stalinizma plačevali s krvjo fantje Leningrada, Moskve, Ukrajine, Urala, Sibirije in Dona? Ti fantje pa so prepričani, da zmeraj umirajo za socializem. Ce je res, da so nekateri včeraj in danes prešli na stran teh upornih Madžarov, to pomeni, da so se v njihovih vrstah pojavili dvomi. Drama dobe. Ne samo naše. Zadnji opomin ljudem, ki imajo v rokah usodo te dobe. Tanki se v bojni vrsti kar naprej vale v Budimpešto. V ijihovem drdranju čez donavske mostove je nekaj čudovito veselega. Proti komu se je napotila takšna smrt? Razmiš- ljam. Proti tistim, ki teptajo peterokrake zvezde, proti tistim, ki obešajo po vaseh Madžarske predsednike zadrug, proti tistim, ki ubijajo komuniste... Toda tudi proti dekletu, ki se je ovilo z madžarsko narodno zastavo in ptoti študentu, ki je zataknil za Bohmov meč madžarsko in poljsko zastavo in v imenu študentovske organizacije zahteval te-, meljito uveljavljenje sklepov 20. i kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze, in proti tistemu fantu, ki je v imenu študentovskega parlamenta razburjeno vzkliknil: »Preživljamo zgodovinske trenutke, dajem besedo Imre Nagyu, in proti tistim akademikom, ki so objeti korakali v študentovskem sprevodu, proti tistemu igralcu, ki je recitiral Veres-MartyJevo »Poslanico« in proti vsem fantom iz »Petčffijevega kluba«, ki se bore proti stalinizmu ... Mar slednji ne vidijo, kako umazane so njihove vrste in da je njihova zastava čedalje manj rdeča? Ali si bodo priborili svobodo in kašna bo ta svoboda po tolikšni in takšni smrti? Zadnji model »chevroleta«, trgovca iz Švice, je hudo poškodovan. Krogle so ga preluknjale in mu razbile šipe. Avto je nežno zelene barve. Državljan države, ki je nenehoma borečemu se svetu vsilila svoj mit nevtralnosti, enako rentabilen v vojni in miru. Ta elegantni trgovec je rahlo objel rdečelaso budimpeštansko damo, zdaj pa se ponosno hvali z ranami svojega »chevroleta«. Zdaj ni več moč reči, da Švica v tej madžarski tragedij! ni prispevala (Nadaljevanje na 4. strani) v Skoda, ker so izbrali najdaljšo pot predvsem na živinorejo in proizvodnjo krompirja, ki so ju zanemarili. Nihče ne more reči, da ljudje na posestvu niso zastavili vsega truda za plantažne nasadu. Podoba pa je,' da so ob vsej svoji marljivosti za plantažne nasade pozabili na drugo in se veseleč uspeha prepustili neekonomskemu gledaniu na celotno velekme-tijo. V takšnih primerih pa je neekonomsko gledanje na stvari tembolj usodno, ker namreč ne upošteva, da družba v takšne O velikem zadružnem pose- sestvu »Matija Gubec« si s tem stvu »Matija Gubec* • pri Krškem ne morejo več pomagati, ali za je naš tisk potrošil ž^ preneka- bodoče primere si velja to zapom-tero vrstico. Dokazi za in proti niti. Na posestvu so si izbrali niso stvari rešili za las. Plantažni daljšo, počasnejšo pot do uspeha, nasadi hrušk in breskev postajajo Na nekultivirano zemljo, na pre-lepši in lepši vsako leto. Potre- malo pripravljeno zemljo so pre-bujejo pa čas, da dorasejo in zač- prosto posadili plantažni nasad no dajati težko pričakovani sad. in s tem podaljšali dobo dozoritve Tako, kakor ie stvar zastavljena, nasada. Da so najprej primerno tako bo uspela. Vse brskanje po kultivirali zemljo, jo izboljšali, bi knjigovodstvu, iskanje napak, s tem skrajšali pot do uspeha. V bistveno zdaj ne more več žaleči, tem tiči poglavitna hiba, ki po- Tu mora zdaj priroda sama opra- vzroča toliko težav. Cas vračila . ______ viti svoje:, plantaž^ morajo do- vloženih družbenih, sredstev je obrate ne more samo vlagati svo-rasti. namreč prej dozorel, kot je dozo- jih sredstev, ampak terja tudi Ko gledate te prostrane vrste rel plantažni nasad. Nevolja je. vračilo in pa čimprejšnji uspeh, hrušk in breskev, ne boste prav zdaj še tem večja, ker so v ča-' Da bodo plantaže nrušk in nič dvomili v uspeh. To je kakor kanju na dozoritev nasada zane- breskev uspele, ni dvoma. Zal da pribito. Sreča, da čas naglo beži marili tiste panoge kmetijstva, ki smo šli v tem primeru po daljši in bo posestvo skoraj začelo da- hitreje dozorevajo in ki bi bile poti, kar pa naj ima vsaj to jati napovedani uspeh, hkrati pa ob dobrem vodstvu lahko to vele- dobro izkustveno plat, da bomo v začelo tudi na široko dajati zgled, kmetijo preživljale vse dotlej, prihodnjih primerih natančno Dt>-kako bo treba v prenekaieretn dokler bi te vloge ne prevzeli iskali najkrajšo pot do uspeha, našem sadnem področju zastaviti plantažni nasadi. Tu mislimo -ž- obnovo sadjarstva, da nam bo, prineslo čim večje donose. Vse to so pozitivne stvari, ki zdaj dozo- i revajo na tem posestvu. Kolikor so morda doslej zaradi počasno- j sti negativno vplivale na okolico, s toliko večjo silo bodo potem popravljale položaj in kazale pot v močno sadjarstvo. 4 _ I ______________ _____________ Odštejmo celo vrsto, ugotovi- nim kadrom ter pomočjo stalnih so se na severnih legah drevesca tev, ki so bile postavljene v zvezi in sezonskih delavcev ter seveda dobro prijela ter lepo uspevajo, s posestvrtm »Matija Gubec«, pa z izdatno gmotno pomočjo skup- je bilo treba južna pobočja proti preprosto povejmo, zakaj tu še nosti uspela letos zaključiti f>o- Vojščici in Lipi na Krasu izpo-ni napovedanega uspeha že sedaj, gozdovalna dela na celotnem polniti z novimi sadikami. To bo predvsem koristen nauk za področju kraških goličav od Tr- V novih nasadih so zaradi primere, ko se bomo spet lo- stelja do Opatjega sela. Goliča- premajhne pazljivosti pristojnih tili takšnega sadjarstva. Na po- ve so pogozdili s črnim borom, gozdarskih organov divji Zajci Uspeh tržaškega SNG na Primorskem Od 4. do 11. novembra jo gostovalo po Primorskem Tržaško gledališče s Cankarjevim »Martinom Kačurjem«. Odmev med ljudmi je bil dober. V tem tednu so Tržačani zaigrali 11 pi kar je precejšen napor, hkrati tednu so Tržačani zaigrali 11 predstav, kar je precejšen napor, hkrati pa so imeli redno, včasih celo dvakrat dnevno S tehnično izvedbo so bile Dred-stave z« mnoge ljudi novost. Projelcci, vajo. Prihodnje leto več novih stanovanj in magnetofonske pometke v drnmatsii izvedbi so nekateri ljudje prvikrat videli saj so nekje celo spraševali, če bo kino. Tržačani so gostovali po vseh večjih krajih, tako v Novi Gorici, Mirnu, Braniku, Vipavi, Medani, Kobaridu, Tolminu, Idriji in Postojni. P. T. Rekorden pridelek malin Izvozno trgovsko podjetje »Flore«« in SadnolikersKi kombinat »Fructal« v Ajdovščini sta do zaključka sezono pred dnevi, odkunila okrog 142 tisoč kg malin, kar je aoslej največja količina. Nabiralci so se zaradi ugodnih odkupnih cen potrudili in letos pobrali skoraj ves pridelek. Prvotno so domnevali, da bodo lahko odkupili največ 61) tisoč kg malin. Nabiralcem sta omenjeni podjetji plačevali kg malin po 90 dinarjev. Ves letošnji pridelek so izvozili v tujino, kjer so maline v presnem stanju ali pa predelane v razne džeme in kompote, zelo iskana in cenjena delikatesa. M. D. GORIŠKI KRAS VES POGOZDEN Bivša Sekcija za pogozdova- ki je za kraške razmere eno naj- ploskev," da bi na njih goztiar-nje Krasa je s svojim strokov- bolj primernih dreves. Vtem ko ska služba lahko'proučevala in AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE SAP-Turist biro LJUBLJANA odpira za izboljšanje turizma tn za direktno povezavo Ljubljane s Trstom novo avtobusno progo LJUBLJANA—POSTOJNA—TRST Začetek obratovanja 14. novembra 1956 PROGA OBRATUJE VSAKO SREDO. SOBOTO IN NEDELJO km 54 87 90 94 6.30 7.45 8.30 9.05 9.10 odhod 104 9.30 prihod LJUBLJANA, avt. postaja prihod 21.00 POSTOJNA 19.55 SEŽANA 19.05 FERNETIČI 18.55 DRŽAVNA MEJA — OPČINE 18.20 TRST, avtobusna postaja odhod 18.00 V nasprotni smeri vrši prevoz Societa Autoturistica Trie-stina (SAT) z odhodom iz Trsta ob 7.30, prihodom v Ljubljano ob 10.30, odhodom iz Ljubljane ob 16.20 in prihodom v Trst ob 19.20. Potniki in turisti, poslužujte se rednih avtobusnih prog, ki jih vzdržuje avtobusno in turistično podjetje SAP-Turlst biro Ljubljana. [II napravili veliko škodo. Skoro de-' vetdeset odstotkom drevesc so odjedli vršičke. Drevesa bodo sicer rasla in se razvijala, toda samo v širino; ostala bodo pritlikava, brez pravega vrha in polna vejevja. Ob poseku bo njihov les nemogoče uporabiti v tehnične namene. Lovska družina »Fajti hrib« v Renčah je bila sicer pripravljena uničiti škodljivce in to je s posebno odločbo odobril tudi republiški državni sekretariat za gospodarstvo, toda v sedanjih vrhovih Sekcije za pogozdovanje Krasa v Rožni dolini pri Novi Gorici se je nekaj zataknilo in zajci še naprej nemoteno napadajo mlada borova drevesca. Značilno in hkrati zanimivo je, da odjedajo vršičke samo dve leti starim drevesom, vtem ko se divji zajci drugih skoraj ne dotaknejo. Nemoteni rasti drevesc bi bilo treba posvetiti večjo skrb. Ne samo spričo izdatnih gmotnih sredstev, ki jih je vložila družba v pogozdovanje in morda zaradi spoštovanja naporov in znoja delavcev, temveč predvsem zato, ker pogozdovanje pomeni edino rešitev za rttzvoj pasivnega Kras^. Sedaj stane pogozdovanje enega ha površine okrog 90 tisoč dinarjev. Borova drevesa pa imajo, kot je znano, tudi znaten vpliv na formiranje klime in s tem razumljivo tudi na vremenske razmere na Krasu. Pogozdovanje ima na Krasu kljub številnim izkušnjam, dognanjem in izsledkom v zadnjih sto letih, še zmeraj značaj poskusništva. Zato ne kaže zanemarjati oziroma podcenjevati p_ , ___ ___________ raznih dobronamernih poskusov ; opravljati posamezni gozdarski posameznih gozdarskih strokov- tehniki, ki so povrh še mladi in tljakov. Ing. Mariian Šebenik je brez potrebnih izkušenj, pred leti napravil 12 poskusnih M. D. spremljala pogozdovanje z raznih strokovnih vidikov. Sedaj so strokovno spremljanje in analizo teh poskusov, kljub njihovi nedvomni važnosti, opustili in na Sekciji za pogozdovanj^ Krasa o njih ne vodijo niti arhiva. Na pogozdenem področju od Opatjega sela bi bilo pa splošnem mnenju gozdarskih strokovnjakov treba čimprej zgraditi sistem protipožarnih zidov, dn bi tako preprečili vedno pretečo nevarnost ognja. Sedaj lahko že najmanjši ogorek ali ena sama neprevidno vržena vžigalica uniči ves trud zadnjih let in upepeli mlada drevesca. Na Trstelju so po vojni na površini približno 10 ha posadili navadno jelko, ki se lepo razvija. Zaradi nerazumevanja in brezbrižnosti nekaterih gozdarskih strokovnjakov, ki menda sodijo, da to drevo ne ustreza kraškim razmeram, pa je jelka, posajena na Trstelju, v veliki nevarnosti. Nasade vedno bolj duši in onemogoča v rasti trava in robida, ki ju nihče ne uničuje. Nekaj arov jelk je že tako propadlo. Jelka' je res tipično alpsko drevo, toda zakaj jo ne bi kazalo negovati, če se je prijela in uspeva tudi na Krasu. Sedaj se pogozdovanje bliža naseljem v smeri proti spodnjemu Krasu, oziroma proti morju. Tu so doslej številne kraške goličave porasle z redko travo ali grmičevjem uporabljali za pašo živine. Pri izločanju površin za pogozdovanje bo torej potreben temeljit strokovni preudarek, da bi kmetijstvo, ki je na Krasu že tako pasivno in slabo razvito, ne bilo prizadeto. Prizadeti kmetovalci in tudi sami gozdarski strokovnjaki zato sodijo, da bi morale zadevne površine izločati posebne komisijp, sestavljene i7 kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov. To opravilo je preveč pomembno in odgovorno, ! da bi ga smeli, kot je to sedaj, Nedavno so na občinskem ljudskem odboru v Celju izdelali načrt o razporeditvi sredstev iz sklada za stanovanjsko izgradnjo v prihodnjem letu. V načrtu je tudi razloženo, katere nove hiše bodo prihodnje leto gradili in da je treba stremeti za najbolj racio- i nalnimi načini graditve novih j stanovanj v mestu. Ce bo prispe- | vek za stanovanjsko izgradnjo l povišan na 15 °/o, bodo na ob- j močju občine Celje zbrali v sklad 1 300 milijonov dinarjev. Razen tega razpolagajo graditelji, ki že- j lijo prihodnje leto najeti posojila, '■ še z lastnimi sredstvi v višini 73 milijonov dinarjev. Predvidena razdelitev sredstev iz sklada za stanovanjsko izgradnjo je taka: stanovanjska zadruga dobi 37 milijonov dinarjev posojila (15 milijonov ima lastnih sredstev) za zgraditev dveh večjih stanovanjskih hiš, skupno 32 stanovanj. Obe hiši bodo zgradili na Otoku. Razen tega naj bi zadruga dobila še 27 milijonov dinarjev za dokončanje začetih vrstnih niš in za zgraditev desetih novih. S tein bi pridobili 25 udobnih družinskih stanovanj. Za zasebne graditelje stanovanjskih hiš predvidevajo skupno 30 milijonov dinarjev posojila. Ker interesenti razpolagajo s 30 milijoni lastnih sredstev, bo moč dokončati 50 družinskih stanovanj. Za dokončanje 10 stanovanj v bloku v Ključavničarski ulici je predvideno 24 milijonov dinarjev, nadaljnjih 47 milijonov za zgraditev dveh blokov Stano\*mjske skupnosti (32 stanovanj) ter til milijonov za dokončanje nekaterih nedograjenih stanovanjskih poslopij, ki jih grade pod-. jetja in drugi. Slednji graditelji razpolagajo tudi s 14 milijoni lastnih sredstev. Z dokončanjem načetih gradenj bo na razpolago 50 stanovanj. Kot druga leta, je tudi za prihodnje leto predviden kredit 14 milijonov za vzdrževanje »ta- Novi stanovanjski blok na Slandrovem trgu bo kmalu vseljiv rih hiš. Ce bo možno, bodo približno 10 milijonov porabili za ureditev naprav in nasadov v bližini* na novo zgrajenih poslopij. O omenjenem načrtu, ki predvideva zgraditev 200 novih stanovanj, je razpravljal tudi Svet za gradnje in komuna|ne zadeve pri občini. Naj omenimo, da je v načrtu predvidena tudi skromnejša izvedba v zadnjih postavkah, če bo stanovanjski prispevek ostal neizpremenjen. Vseeno pa bo drugo leto zgrajenih več stanovanj. K. Iz Mozirja Aktiv žena zadružnic pri kmetijski zadrugi Mozirje pripravlja ustanovitev krojnega in Šiviljskega tečaja. Začetek tečaja je predviden meseca decembra in bo trajal mesec ali dva. Dosedanje prijave, katerih je že okoli 20 kažejo, da ie za tečaj med ženami zadružnl-( in kmečkimi dekleti precej zani* cam manja. (-er) v Grški živinorejci se zanimajo za naknp plemenske živine iz Slovenije V goriškem okraju so se pred kratkim mudili zastopniki Zadružne zveze Grčije in zadružnega izvoznega podjetja »Gruda« iz Ljubljane. V Podnanosu, Ajdovščini, Šempasu in v nekaterih krajih spodnje Vipavske doline so kupili na dogonskih mestih dvanajst telic sivorjave pasme, starih od 18 do 24 mesecev in v zadnjih mesecih brejosti. Grški kupci so bili pri izbiri živine zelo strogi in zahtevni; kupovali so le telice, ki niso bile večje od 128 cm in ne manjše od 123 cm. Plačevali so dobro: od 80 do 90 tisoč din za glavo. Iz goriškegn okraja so kupci odpotovali v Ribnico na Dolenjsko in v nekatere druge kraje, kjer so nakupili skupaj 48 telic. — Predstavniki grške zadružne zveze menijo napraviti poskus, kako bi se govedo sivorjave švicarske pasme prilagodilo razmeram v tej deželi. Ce bodo poskusi uspešni, tedaj bodo Grki do konca leta kupili nadaljnih od 80 do 90 brejih telic, prihodnje leto pa menda celo 800. Nakup plemenske živine finansira država v obliki kredita ter jo prek zadružnih organizacij posreduje posameznim kmetovalcem. Le-ti morajo živino plačati v petih letih. Prvo po- šiljko plemenske živine iz Slovenije bodo razdelili kmetovalcem v Kartitsi (Tesalija). — Odkupljene telice so znanega porekla ter so potomke krav, ki so dajale najmanj 2500 kg mleika na leto. M. D., Dva nova plemenjaka za zboljšanje govedi Za večjo selekcijo in zboljlanfe pasme sivoriavih švicarskih govedi, je Okrajna zadružna zveza v Novi Goriai kupila v tujini dva plemenjaka. Stala sta vsak 350 tisoč dinarjev. Bik Nol je potomec krave, ki je več let zaporedoma dajala po 4070 kg mleka letno in 4.1 •/• tolšče. Mati bika Vena pa je dajala celo 5371 kg mleka na leto i 3.9 •/• tolftčobnostjo. Prvi bo pleraenil na če-povanskein, bik Veno pa na postaji za umetno osemenjevanje krav v Renčah. Razširjenost mladinskega tiska v Kobaridu Mod mladino v Kobaridu je mladinski tisk zelo razllrjen tako na osnovni Soli kot na gimnaziji. Od 90 učencev na osnovni Soli je kar 43 naročepih n* »Cicibana« in 34 na »Pionirski list*, a 9 na »Pionirja«. Medtem ko pa je na gimnaziji 130 dijakov in imajo naročenih 46 izvodov »Pionirskega lista«, zanimanje za knjižne zbirke pa je ie večje. Razen »Sinjega galeba« in ostalih zbirk Mladinske knjige, ie letos naj* večje zanimanje za zbirko »Kondor«. Tako io dijaki naročili kar 263 knjig in če vzamemo povpreček, prideta na vsakega dijaka po dve knjigi, kar ja dokaz, da je bila zbirka zelo potrebna in da tud) cena ni previsoka. P. T. ----------------- ~rt ur THTiHI »Titf -»Iff I mr r Tmtitirt l n r (Nadaljevanje s 3. stranIJ svoje žrtve. Njen ranjenec, avtomobilček, bo vsekakor ovekovečen na prvih straneh zliriških časnikov. To pa se bo vsekakor tako ali drugače spet po švicarsko splačalo. Komunski pisatelj Beniak, ki se je znašel v Budimpešti po enakih opravkih, po katerih so povabili tudi mene, ima za ves ta položaj samo dve besedi: »Nejasno, nemirno.« Poljak Waszik se jezi, ogorčen je in pričakuje najhujše. Ne pozabi pa poudariti svoj ponos, da je član poljske Partije, ki je znala najti pametno formulo. Jugoslovanski trgovci so se odpeljali iz mesta. Prispe sovjetska tankovska divizija iz Romunije. Sovjetsko veleposlaništvo in okraj, kjer stanujejo sovjetski državljani in diplomati, je poln sovjetskih tankov. Pravijo, da je sinoči pred našim veleposlaništvom kakih deset tisoč ljudi za hteValo, naj jugoslovanrka vojska vkoraka v Madžarsko in podpre vstajo. Naše trgovce sprejemajo Madžari z vprašanji »Zakaj čakate vi, Jugoslovani?« Jaz pa se spomnim gesla, ki sem ga slišal med demonstracijami: »Zahtevamo popravek jugoslovansko-ma-džarskih meja.«' Tega popravka ne morem razumeti drugače kot tako, kakor ie storil regent Hor-thy leta 1941. Ulice so polne ljudi. Demonstracije se nadaljujejo. Nadaljujejo se tudi boji. Uporniki naskakujejo vojašnice javne varnost*. Mrtvih je že mnogo. Budimpešto so obkolile sovjetske čete. V mesto moram, videti moram vse to. Odidem z dve- SEDEM DNI V BUDIMPEŠTI ma Madžaroma. Oba sta. komunista. Gremo ob Donavi in slišimo, kako ljudje kličejo drug drugega skoz okna. »Prispela je nova sovjetska divizija!« Bližamo se parlamentu in notranjemu ministrstvu, kjer se bijejo srditi boji. Zvočniki pa prenašajo glasbo. Spet mitraljezi, sinhronizirani z madžarskimi narodnimi pesmimi. Slišimo nekakšno poročilo po zvočniku, potem pa ploskanje po ulicah, dvoriščih, med vrati ln vzklike: »Naj živi!« Madžara me odvedeta v bližnjo hišo in tam vstopimo v stanovanje, od koder se razlega radio. Strežejo nam zelo ljubeznivo. To je stanovanje tovarniškega delavca. Radio Kossuth Budimpešta poroča, da so izmenjali Geroja in da je postal generalni sekretar Partije madžarskih delovnih ljudi Janos Kndar. Imre Nagy in Kadar odredita, naj na vseh hišah in uradih izobesijo madžarske narodne zastave. Kmalu bosta objavila deklaracijo nove politike, v kateri bodo izpolnjene vse zahteve upornikov in razglašena amnestija vseh upornikov. »Da sta storila to včeraj, ne bi podlo toliko ljudi,« pravi qz1o-voljeno moj gospodar. Potem je pripovedoval, kako so organi javne varnosti zjutraj streljali na delavce, ko so šli na delo, čeprav fo se delavci ravnali po sinočnji naredbi vlade. Mož pripoveduje, da so hodniki polni mrtvih delavcev. Tisti, ki so prispeli v tovarne šele ob desetih, so ogorčeni spričo dogodkov spontano začeli generalno stavko. Ljudi, ki se bore, nisem videl. Cez prazan trg streljajo iz hiš. Videl sem, kako je kakih deset sovjetskih vojakov počasi šlo po ulici in kosilo s kratkimi rafali po strehah. Cas je bil, da se vrnem v hotel h kosilu. Avtobusi vozijo ranjence. In tudi kamioni. Z belimi zastavami drve ambu-lančni avtomobili in njihove sirene tulijo. • Ob treh popoldne odhajam v Budim. Sprehod kakor vsak sprehod, peš. Boji pojemajo. Veseli me, da so izmenjali Gerflja. Nastop Janosa Kadarja na političnem torišču Madžarske, pravzaprav na vojnem torišču, vpliva pomirljivo. Socializem na Madžarskem bo rešen. Kako preprosta formula! Mar je bilo treba toliko žrtev, da so prišli do nje? Hudo mi je, da sem precenjeval sile protirevolucije v tej vstaji. Ce bom še naprej pospeševal in povzemal politične sklepe, tedaj tega nikakor ne smem storiti naglas. Šofer avtomobila, ki so mi ga dali na razpolago in ki sem ga uporabil samo nekaj kilometrov pred začetkom demonstracij, se pritožuje, da ima majhno plačo; da bi mi pričaral stanje sedanjega madžarskega gospodarstva, pravi: »Vi ste umetnik... Hm, potem boste razumeli, če vam re' čem, da je naša vlada docelj umetniško uničila naše gospodarstvo.« Gremc čez most, na katerem so divjali pred nekaj urami boji. V Budimpešti streljajo v tem trenutku samo okrog par- lamenta in notranjega ministrstva, toda ne močno. Most, ki grem čezenj v Budim, je poln poslovnih ljudi, žensk in celo otrok. Vsi molče. Napeto pričakujejo pogovor mitraljezov. Za mojim hrbtom zareglja s poslopja tik Donave več naglih rafalov. Sklor.im se, Mtim. Rad bi pospešil korake, na mostu ni zaklona, toda ljudje okrog mene z ničimer ue reagirajo na ta trušč smodnika. Sram me je, vzravnam se in nadaljujem pot v njihovem ritmu. Iz Pešte pridrvi z Veliko belo in madžarsko harodno zastavo čez most mimo mene vojaški kamion. Na koncu mostu ob vhodu v Budim gledam: Dekleta, nobena starejša od 18 let, so se prijela za roke in zaprla izhod z mostu. Kamion drvi z nezmanjšano brzino, dekleta so s kitami in skuštranimi lasmi z narodno trobojnico na prsih nagnjene naprej in stoje pripravljene, da jih pregazi. Obstanem, zamižim. Zavora zaškriplje, gume zacvilijo, karoserija zadrdra. Pogledam: kamion se je ustavil. Komaj ko-rak(daleč od strnjene vrste mladih deklet. Ne da bi se jezile, stopajo na stopnice, preiskujejo kabino, fantiči, za trdno gimnazijci, skočijo v kamion in pogledajo, kaj vozi. Stopim bliže. Ne vidim, pač pa slišim stokanje. Kamion je poln nevarno ranjenih, Ne vprašam, kateri strani pripadajo. Dekle z baretko na glavi, s samozavestno kretnjo prometnega stražnika pokaže šoferju, da je Prva kolona sovjetskih tankov na budimpeštanskih ulicah pot prosta. »Čigava je ta mladina? Na kateri strani se bori?« vprašam Madžare, ki gredo z menoj. »To so uporniki.« »Vidim, da so uporniki. Toda uporniki niso vsi iste barve in iste ideologije. Ali so ta dekleta iz organizacije Komunistične mladine?« Odgovor ]e povsem nedoločen. Zbegan sem. Kako da tem ljudem v tem trenutku nikakor ni važno, v čigavem imenu in za kaj se kdo bori? Madžari pa mi pripovedujejo, da so danes na istem mostu pregazili več taksnih deklet, ki so skušale ustaviti ■sanitarni avto o katerem pripovedujejo, da Je peljal v madžarskih krstah municljo za neko obkoljeno vojaško četo javne varnosti. Nekdo me srdito zgrabi za prsi: »Rus!« »Jugoslovan sem,« odgovarjam bolj z mržnjo, kakor prestrašen. Izpusti me in prezirljivo pljune. »Nikar jim ne zamerite. Ljudje so zdaj razdraženi, saj veste, kakšni so revolucionarni časi,« pravi moj spremljevalec. Molčim. Ulice so polne mdfeklh in žensk. Pred trgovinami z živili stoje dolge vrste ln gruče. Pogledam jih: kdo se je boril in kdo se bori izmed teh ljudi, saj pri nobenem civilistu ne vidim orožja. Moj vodnik pa me razburjeno potegne za rokav. »Glejte, glejte... pod plaščem brzostrelka. To noč se bo začelo v Budimu. To zanesljivo vem, k# so danes nosili in razdeljevali orožje.« »Od kod pa ste dobili toliko orožja?« »To ni noben problem. Centralno skladišče orožja in streliva so zavzeli uporniki že 23. oktobra zvečer in tudi Vojaštvo ga razdeljuje.« Oficir madžarske vojske nosi v mreži cvetačo in kruh, žena pa ga drži nod roko. Takšnih oficirjev vidim mnogo. Ne utegnem povzeti sklepov o madžarski vojski in njenem stališču v zadnjih dneh. kajti Budim je ves v ranah in poškodbah lz bojev leta 1945. Poškodovane hiše pričajo o vojni, vsa noslopia so preluknjana od rafalov, tu ^nloh niso po-nravljali tn era rt IHv elavo mi šine grešna misel: idealno odrsko okolje za snemnnie vojnih filmov. (Dalje prihodnjič) TOREK, 13. NOVEMBRA 1956 z'---------------------------------------- s ---------------(_______________KULTURNI OBZORNIK ,_________) Miller spet v ljubljanski Drami ČEŠKOSLOVAŠKI OBISK VILEM ZAVADA IN PA VOL HOROV V LJUBLJANI Drevi bodo v ljubljanski Drami uprizorili dve najnovejši deli Arthurja Millerja. V enem večeru bomo videli dve enodejanki: *Spomin na dva ponedeljka« in »Pogled z mostu« v prevodu Janka MAdra in v režiji Slavka Jana ter inscenaciji Vladimira Rijavca, ^ed premiero smo se obrnili na režiserja Slavka Jana, naj nam Pove besedo o delu in o svoji režiji, zraven pa smo naprosili še ‘Sralca Lojzeta in Staneta Potokarja, da kaj povesta o svojih vlogah. SLAVKO JAN: Našim ljudem je Miller znan po štirih uprizoritvah v Drami. Današnja nam ga pokaže z nove strani, kot dramatika kratkih iger. Ofre najnovejši sta izrazito socialni drami, čeprav bistveno različni v okolju in v načinu pisanja, nam slikata ostre družbene probleme Amerike. »Spomin na dva ponedeljka« je romanca o življenju in smrti Uudi, ki žive v ekspeditu neke tovarne za avtomobilske dele svoje Veselo in žalostno življenje, za zaprašenimi okni, kamor ne more Posijati sonce. Žele si umiti okna, pa jih kljub temu življenje znova vklene v svoje strasti in težave. Kontrapunkt enostavne konverzacije in poetičnih občutij simbolov se prepleta med seboj In v tem prelivanju razpoloženj Je značilnost in naloga uprizoritve. »Pogled z mostu« Je igra o problemu priseljencev V Ameriki. "Fužina, vklenjena v elementarne strasti svojih značajev, se v Uubezenskih strasteh glavnega junaka Eddija razdivja v izdajstvo, k' mora biti kaznovano. Po vzoru antične tragedije, toda v sodob-"ein Prijemu nastopa Alfieri, ki s svojimi posegi v igro ali s svo-Jlnii komentarji in kot spremljevalec opisuje razvoj dejanja ln spominja na vlogo zbora v antiki. Ideji pisatelja v dveh zelo različnih igrah z isto problematiko smo skušali služiti z vsemi sodobnimi gledališkimi sredstvi. LOJZE POTOKAR: Vloga Gusa v Millerjevi drami Je ena najtežjih, kar sem jih doslej igral, ker zastavlja Igralcu velike lahteve psihološkega značaja. Prav zato sem se lotil študija s Posebno vnemo in upam, da bo kar šlo. STANE POTOKAR: Vloga Eddija v enodejanki »Pogled z mostu« me je zaradi mnogostranske problematike lika močno vznemirila, tudi zaradi posebnega spoštovanja do enega največjih sodobnih dramatikov. Ponosen sem, da lahko upodobim ta lik v najnovejšem delu velikega mojstra. Ce je bilo moje razmišljanje ln ?e 1° pri študiju tega zagonetnega pristaniškega delavca pravilno Q v skladu z avtorjevo zamislijo, prepuščam sodbo občinstvu. V soboto zvečer sta prispela v Ljubljano češki pesnik Vilem Zavada in slovaški pesnik Pavol Horov, ki se kot delegata Zveze češkoslovaških pisateljev mudita že dva tedna v Jugoslaviji. Na obisku v Sloveniji sta si gosta ogledala Postojno in Koper, včeraj dopoldne pa sta v Klubu kulturnih delavcev imela krajši prijateljski razgovor s slovenskimi književniki. Vilem Zavada ie znan slovenski literarni publiki kot eden izmed predstavnikov poezije med obema vojnama, ki je iskala nove slogovne smeri. Njegova prefinjena pesniška dojemljivost zvezana z ostrim protestom proti socialnemu izkoriščanju mu je pridobila na Češkem sloves pomembnega ustvarjalca. Najznačilnejše Zava-dove zbirke so »Zadušnioe«, »Poljsko cvetje« in »Sirena«. »Sodobni češki književnosti so potrebni širši razgledi po raznih problemih sodobne svetovne literature, pri čemer ji bodo stiki i z jugoslovanskimi pisatelji nedvomno koristili,« je dejal tovariš Zavada. »Osnovna tendenca češke književnosti od najstarejših časov je bila doseči s svojo specifičnostjo svetovno miselno in umetniško raven. Za tako raven se je treba truditi tudi dandanašnji, treba je spoznati različne umetniške smeri, pri čemer seveda ne gre za slepo posnemanje, ampak za vrednotenje izraznih možnosti. Kot resnični socialisti bodo književniki pomagali odpirati in širiti človekovo miselno, čustveno in splošno kulturno obzorje.« Ko smo vprašali pesnika Zavado za stike sodobne češke literature z zahodnimi književnostmi, nam je povedal, da so storjeni v tej smeri prvi koraki. Prevajajo Heming-waya, Faulknerja in SaTtra, manj znana pa sta jim sodobna nemška in angleška književnost. Na vprašanje, kako je s sodobno češkoslovaško dramatiko, nam je Vilem Zavada pojasnil, da v primeri s poezijo in prozo nekoliko počasneje napreduje, da pa je v zadnjem času nastalo nekaj zanimivih del. Najboljši sodobni češki dramatik je Miroslav Stehlik, čigar drame »Mračna soteska« in »Vaška ljubezen« so z uspehom uprizarjali v Pragu Aktualno tematiko obravnava drama Vitezslava Nezvala »Nocoj še zahaja sonce nad Atlantido«. Delo bomo v letošnji sezoni videli tudi v Ljubljani. Sodobne teme obravnavata O. Safranek, ki v drami »Kod in kam« obdeluje problem zaposlenih žena. in Pavel Kohout, ki je napisal dramo iz vojaškega življenja. Sodobna češka drama je po zasnovi in tehniki realistična in jo kot tako tudi uprizarjajo. , Ce nam je češka literatura bolj ali manj znana, moramo priznati, da mnogo slabše poznamo slovaško književnost. O njeni so- dobni podobi nam je povedal nekaj značilnih misli slovaški pesnik Pavol Kohout, med čigar številnimi zbirkami domača kritika posebej ceni naslednje: »Nioba, naša mati«, »Vrnitev«, »Moj poldan« in »Sonce nad nami«. »Vrh sodobne slovaške poezije predstavlja delo Jana Kostra,« je. dejal tovariš Horov. »Začetki njegove poezije sodijo v čas med obema vojnama) njegova najboljša zbirka z naslovom »Javorov list« pa je izšla leta 1952. Od drugih pesnikov velja še omeniti starejšega Andreja Plavka, nadalje VojtjehakMihalika in Stefana Za-rija.« Med prozaiki so najbolj znana imena Fr ant iška Hečka, čigar roman »Črno vino« s predvojno tematiko prevajajo zdaj v hrvaščino, Vladimira Minača, ki je napisal zelo uspelo zbirko novel »Ob mejnikih« s problematiko kolektivizacije, Katarine La-zarove, Luda Ondrejeva in Josefa Horaka, ki v romanu »Jaški« obravnava življenje rudarjev. Med mladinskimi deli je izredno uspelo delo Marije Jančove »Babičine pripovedke«. Manj uspešna je dramatika. Najboljši sodobni dramatik je Stefan Kralik, ki v drami »Sveta Barbara« obravnava rudarski štrajk pred prvo svetovno vojno. Na Slovaškem izhaja literarni mesečnik »Slovenske pohlady«, ki ima častitljivo tradicijo že iz prejšnjega stoletja. Letos septembra je pričelo izhajati glasilo mladih pisateljev I »Mlada tvorba«, svoje časopise in založbo pa imajo tudi manjšine, madžarska in ukrajinska. »Sodobna slovaška literatura raste na zdravih temeljih realistične tradicije,« je dejal Pavol Horov. »Skupina surrealistov, ki je delovala v vojnih letih z odporniško poezijo, se je kmalu po letu 1945 odločila za realistično podajanje stvarnosti. Sodobna slovaška književnost sc je že močno izvila iz teorij tipičnosti in brezkonflikt-nosti, 'ki so obvladovale delo nekaterih pisateljev v povojnem obdobju. Razprtij med njodernisti in realisti pri nas nimamo,« je povedal pesnik Horov, »pisatelje bi lahko kvečjemu razdelili med tiste, ki opisujejo življenje shematično, in med druge, ki prinašajo v svoji literaturi pred bralca živo življenje.« Obisk češkoslovaške književnike delegacije bo prav gotovo utrdil in poglobil slike med našimi literaturami in poživil obojestransko zanimanje za dela in probleme njihove in naše sodobne literature. Sodelovanje, ki je imelo že lepo tradicijo v preteklosti, se zdaj spet obnavlja in bo prav gotovo rodilo še bogate sadove. . K-č Vilem Zavoda ln Pavomeni šele prvi del romanske trilogije. Njegova proza je izrazito realistična. Roman »Lakota na ledini« prikazuje razmere in ljudi Zadra in njegovega zaledja, zlasti Arbana-sov, kakršni so bili med prvo svetovno vojno, se pravi od maja 1914 do konca prve vojne. Toda svetovna vojna kot taka je le ozadje, prav tako seveda tudi politični odnosi, zlasti svojevrstne razmere med hrvatskimi širokimi sloji in italijanaši, ki so držali postojanke po mestih, posebej še v Zadruv Glavne osebe so iz preprostega ljudstva, tako prevejani mladi kmet Ludro Kikerin, pa socialistični fantast Florinac in cela vrsta oseb okrog njiju. Značilno je, da pisatelj svoj pripovedni tekst naslanja na množične prizore, kar doslej, v novelah, ni bila njegova navada. Začetek romana je marsikod čudno podoben nekaterim ^poglavjem Božičevih »Kurlanov«. Dejanja vzgibavajo nasprotja vseh mogočih vrst, narodna (italijanaši v Zadni ki so nujno povezana s političnimi, in seveda tudi socialna. Vsekakor je zanimivo, da se sodobni pisatelj vrača štirideset let nazaj, česar vsaj v romanu to desetletje ni storil noben hrvatski pripovednik. Z druge strani je pa naravnost zaželeno kaj takega, saj leta prve svetovne vojne na področju Dalmacije niso beletristično niti približno obdelana v hrvatski književnosti. Roman beograjskega pesnika in pripovednika Aleksandra Vu-ča »Raspust« (Počitnice), ki je pred dvema letoma zbudil precej pozornosti in ga prevajajo že v nekaj svetovnih jezikov, jd sedaj izšel tudi v Zagrebu, v drugi izdaji. In prav je, da je izšel. Spada med izrazito avtobiografska pripovedna dela. Dvojno tkivo je v njem, doživetja in premišljevanja levičarja iz premožne beograjske družine med žično ograjo nemškega taborišča v beograjski okolici v začetku druge svetovij vojne in retrospektivno podan razvoj njegove družine, zlasti očeta, ki se je iz brezimnega cincarskega sinu z juga naše današnje države (peš in s culico v rokah je prišel v sedemdesetih letih minulega stoletja v Beograd) povzpel med najvišje prestolnl-ške finančnike in postal tako rekoč evropsko ime med krznarji v svetu. Prav tiste partije romana, ki govore o očetu in njegovem gospodarskem vzponu, o ženitvah, katerih namen je bilo izključno bogatenje in pridobivanje veljave, o vsem more polnem življenju v tej vsega siti (toda do konca nesrečni) družini, so tudi umetniško najprepričljivejše in se jvrščajo med najboljše napisane strani pripovedne proze v srbski književnosti zadnjih deset let. Izmed dveh prevedenih knjig omenjam na prvem mestu Fichte-Jeve »Odabrane filozofske ras-prave«. Izmed tako imenovanih nemških klasičnih Idealistov v filozofiji smo zadnja leta v prerodih spoznali zlasti Hegla in Kanta. Sedaj je prišel na vrsto tudi Fichte. V prevodu Viktorja Sonnenfelda sta izšli dve pomembni njegovi razpravi (druga ie fragment): »Odredjenje čovje-ka« in »Uvodi u nauku o znanosti«. Prva je izšla pod originalnim naslovom »Die Besttmmung des Menschen* v knjižni obliki (1800), druga pa ie izhajala leta 1797 v »Philosophysches Journal«. Na koncu knjige je objavljen sestavek Vladimira Filipoviča o zgodovinskem pomenu Fichtejeve filozofije. ’ Na več kot 400 straneh je izšlo znano biografsko delo Hermanna Kestena o poljskem zve-zdoznancu Koperniku (»Kopernik i njegov svijet«). Uvod je napisal Erich KSstner, prevod pa oskrbel dr. Milivoj Mezulič. Zanimivo je, da je Kesten, ko razpravlja o Koperniku, srednji vek podaljšal v naš čas s temu primernimi aluzijami. Tone Potokar Knjige in revije PREJELI SMO V OCENO: GEORGE GORDON LORD BTRON: PESMI: Prevedel Janez Menart. Uvodna beseda Božidar Borko. Opremil Grega Košak. »Mala knjižnica« it. 68. Izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani 1956. Strani 190 + (VI), 8°. FRANK NORRIS: POUP. Roman,. Prevedel Bogo Pregelj; »Nova ljudska itnjižnicac. Opremil Uroš Vagaja. Založil Slovenski knjižni zavod v Ljubljani 1956. Strani 366 + (VI), 8». - Pisatelj sodi s pisatelji Tbeodorora Drei-serjem, Jackom Londonom in Stephe-nom Cranom med najvidnejše realiste ameriške književnosti ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Romnn »Polipi slika življenje Kalifornije v Cosu, to je Amerika doživljala prej nesluten gospodarski razvoj, ln prikazuje spopad železniškega trusta s farmarji. Farmar-ski zahod je opisan s pravo prizadetostjo in čustvenimi opisi narave. Roman bo za našega bralca novo odkritje tega d«la Amerike. EDVARD KARDELJ: O NALOGAH NASE ZADRUŽNE POLITIKE - VIKTOR AVBELJ: O KMETIJSKEM ZA- DRUŽNIŠTVU: Politična knjižnica št. 19. Izdajata »Kultura« v Beogradu in Cankarjeva založba v Ljubljani. Strani 94 + (II), M S*. — knjižica, ki je v celoti posvečena problemom zadružništva, prinaša razen naslovnih referatov še Nelcaj misli o zadružništvu Sergeja Kraigherja, prispevek iz razprave Borisa a Nekaj konkretnih proble- BURMANSKI GOSTJE V LJUBLJANI Sinoči je v Ljubljani nastopil Burmanski državni ansambel narodnih pesmi in plesov. Burmanska kulturna skupina je s svojim nastopom narodnih plesov navdušila ljubljansko občinstvo, ki se je burmanskim gostom zahvalilo z dolgotrajnim ploskanjem. Na sliki: plesalec v značilni narodni noSi pri plesuu mov zadružništva, prispevek iz razpravo ing. Vilme Pirtovič O delu žena-zadružnic in prispevek Franca Simoniča O mladinskih zadružnih aktivih. OSKAR HUDALES: GRADOVI PADAJO. Zbirka »Bilo je nekoč< št. 6. Opremil in ilustriral J. Vidic. Založila založba Obzorja v Mariboru 1956. Strani 39 + (I), M 8#. OSKAR HUDALES: POT V NEZNANO. Zbirka »Bilo je nekolc St 7. Opremil Janez Vidic. Založila založba Obzorja v Mariboru 1956, strani 67 + (I), M 8°. NASA SODOBNOST. Leto IV, štev. 11. — Leposlovni del prinaša pesmi Mateja Bora in novelo v dialogu Jusa Kozalca »Srečanja na goidni poti«. Boris Ziherl nadajjuje študije »Umetnost in miselnost«, Jože Goričar pa je prispeval članek >0 razredni pripadnosti delavcev in nameščencev v sodobni buržoazni družbi«. Sledijo stalne rubrike Likovna umetnost, Knjižne ocene, Razgledi in Zapitki. NOVA OBZORJA. Letnilr IX, 1956, štev. 11. Izdaja za Zvezo mariborskih kulturnih- delavcev Založba Obzorja ▼ Mariboru. — S prozo sodelujejo Alojz Rebula, M. B. in Leopold Suhodolčan, s pesmimi Slavko Jug, Janko Car, Vane Brez, Dušan Mevlia in France Forstnerič. Dr. Sfane Mikuž piše o slikarju Josipu Tomincu ob 90-letnici smrti, D. Stegu pa zaključuje študijo o Cankarjevem svetovnem nazoru. Z ocenami, e: oročili in zapiski sodelujejo Še Bran-«0 Rudolf, Branko Hofman Dušan že-ljeznov, B. Borko, Sergej Vrišer in Janez Gradišnik. BESEDA. Revija za književnost in kulturo. Leto V, štev. 7—8. — S pesmimi sodelujejo Tone Pavček, Saša Vegri, Janko čar in Veno Taufer. Prozo sta prispevala Saša Vuga in Jože Hudeček. Objavljenih je nekaj prevodov iz sodobne poljske lirike. Drugi avtorji član-/kov oziroma ocen »o Janko Kos, Janez Jorovšek, J. Dokler, V. Klabus, P. Vujičič in J. K. Nadaljuje se anketa o problemih literarnega ustvarjanja. BOREC. Glasilo Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Letnik VIII (1956), Štev. 10. \ OBZORNIK. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova ' družba. Leto 1956, št. U. KONCERTNI LIST SLOVENSKE FILHARMONIJE. Leto VI, št. 1 in št. \ Izddfb Slovenska filharmonija. Obe številki prinašata razne članke h koncertnim sporedom; 6 C ŠPORT IN TELESNA VZ60JA » > TOREK, 13. NOVEMBRA 1956 JUGOSLOVANSKI KOŠARKARJI NA POLJSKEM Poraz v prvi tekmi Gdansk 12. novembra. (Od natega posebnega dopisnika). Pred polno dvorano ladjedelnice v Gdansko je jugoslovanska koiarkarska reprezentanca odigrala svojo prvo tekmo na turneji po Poljskem. Nasprotnik je bila poljska reprezentanca, ki je po izredni igri uspela visoko premagati Jugoslavijo z 71:56 (56:25). To je bila lepa in zanimiva tekma, v kateri nate moštvo, kljub veliki razliki v točkah, ni igralo podrejene vloge. Tekma se Je začela zelo nervozno. Poljaki so prvi uredili svoje vrste ter povedli z 10 točkami razlike. To razliko so driaii ves prvi polčas. V drugem polčasu je v 10. minuti naia reprezentanca zmanjšala rezultat na štiri točke, vendar Jim je prav v tem trenutka zmanjkalo moči, da bi izenačili. Poljaki so a hitrimi protina- padi spet povečali rezultat v svojo korist. V naši reprezentanci je bilo videti predvsem pomanjkanje vzdržljivosti in visokih igralcev. Trener poljske reprezentance Ma-lizsevvski je po tekmi dejal, da je bila to ena izmed najboljših tekem poljske reprezentance letos, ko so Poljaki odigrali že 15 mednarodnih tekem. Poljaki so nastopili s svojimi najboljšimi igralci, izmed katerih je večina igrala na lanskem evropskem prvenstvu. Koše za Jugoslavijo so dosegli: Locl 12, Kristančič 18, Engler 7, Katič 8 in Miletič 11. V poljski reprezentanci je ' — , ki J« jsi igralec JVavra. bil najuspešnejši dosegel 25 košev. Poljska sodnika sta sodila zelo dobro. Povratna tekma bo danes na latern igrišču. Aca Nikolič DRUGA TRENING TEKMA NAŠIH NOGOMETAŠEV Tesna zmaga proti Elektrostroju Zagreb, 12. nor. — Nogometna re- ftrezentanca Jugoslavije je danes odigrala drugo trening tekmo na svojih pripravah. Reprezentanti so igrali a prvakom podzvezne zagrebške lige, Elektrostrojem. Reprezentanca je igrala v isti postavi kot na prvi trening tekmi — Beara (Kralj), Belin, Crnkovič. Bo-Jkov, Horvat, Taaič, Petakovič, Milutinovič, Ognjanov, Vukas. Zebec — fa» zmagala s it3 (3:1). Gole za reprezentanco sta dosegla Ognjanov 3 in Zebec 1. V današnji tekmi reprezentanti niso zadovoljili. Igrali so počasi in s kratkimi pasusi. V drugem polčasu so reprezentanti igrali po sredini in šele pred koncem telcme dosegli zmagoviti gol. Razen odličnega Zebeca in dobrega Belina ostali niso igrali po svojih zmožnostih. Posebno slpb je bil Crnkovič. Zadnjo trening tekmo bodo reprezentanti igrali v četrtek proti Trečnjevki. MEDNARODNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE JE KONČANO Ponoven uspeh Berczika Beograd, 12. novembra. — Sinoči je | dolgočasne« obrambne Igre. Rezultat je Za Švedsko bodo nastopili: Molstrem, bilo v Beogradu končano mednarodno i bil 3:2 za Berczika (19:21, 12:21, 21:17, Andersson. Borg in Teguarjeva ter prvenstvo Jugoslavije v namiznem te- i nisu. Na sporedu so bili polfinalni in | finalni boji za moške finalne igre žensk ; posamezno in ženskih dvojic. 21:11). Prvo mesto pri ženskah je osvojila Madžarka Koczian, ki je v finalu s precejšnjo lahkoto premavala šestkratno svetovno prvakinjo Angelico Roseanu s V polfinalu posameznikov je Čeh Andreaois z umirjeno in lepo igro pre- 3*|”(21'9 9’21 21*19'"2f 17)' pričljivo premagal bivšega svetovnega I ' .. * ’ * ’ ’ * * prvaka Sida (Madžarska) s 3:0 (21:16,1 V finalu posameznikov je Berczik 21:17, 21:14). V drugi polfinalni igri jo ponovil svoj uspeh z »Dunaja — osvojil Češki igralec Tokar dobil prva dva niza J® P*T<> mesto tudi na mednarodnem proti nadarjenemu madžarskemu mlade- j prvenstvu Jugoslavije. Berczik je v fi-mu igralcu Bercziku, zatem pa je na- "a*.u premagal brez večjega napora do-glo popustil, izgubil po vrsti tri nize tlej odličnega, skoraj nezmotljivega Čeha m na ta način izgubil igro. Berczik je j Andreadisa s 3:0 (21:12, 21:16, 21:19), zmagal predvsem zaradi svoje »strahotno I Andradis je v Jjnalu igral neverjetno slabo, največ točk pa je izgubil s sla- k— I ——— i ,• /1 — —ni D — — a—11. — a — Z __ „ X __ a i Thorssonova, za Slovenijo pa Kocjan, Tomažič, Podobnik, Pagačarjevn in Tram-puževa. Jutri ob 19.30 pa bo v zgornji dvorani klasične gimnazije dvoboj moških reprezentanc Francije in Slovenije. Francija, Amoureti, Ilagenauer, Chengue. Francozi v Kranju Drevi ob 20. ari bo v Kranju nasto- pila reprezentanca Pariza (Hagenauer, Amouretti in Chergne) proli reprezentanci Kranja, ki še ni določena. Dvoboj OCENJEVANJE ZA POKAL »LJUDSKE PRAVICE« Nihče se ne pritožuje Vadba in športno življenje sta pri tolminskem Partizanu zelo razgibana Partizan Tolmin je društvo, ki se o njem ne more reči, da ima najboljše, pa tudi ne, da ima slabe delovne pogoje. Društvo je nekakšna matica za vse področje Tolmina, zato kljub temu, da nima več kot 150 telovadečih članov od skupnih 261, skrbi tudi za propagando telesne vzgoje v okoliških krajih. bo v dvorani aindikalnega doma Olimpijske novice Jugoslovanska vaterpolo reprezentanca Je včeraj popoldne odigrala temlng tekmo z reprezentanco ZDA. Naši Igralci so zmagali z rezultatom 5:3. * Na treningu v olimpijski vasi Heidelberg Je ameriški atlet Fortune Gordlen vrgel disk 59,44 m daleč. Gordlen Je izjavil, da Je že prej na treningih dosegal rezultat preko 60 metrov. * Do včeraj opoldne Je v Melbourne prispelo 2860 športnikov iz 40 držav. Prireditelj pričakuje, da bo do 22. novembra skupno prišlo 4650 športnikov iz 70 držav, v Helsinkih Je bilo 4925 športnikov iz 69 držav. Iz Bruslja je odpotovalo z letalom v Melbourne, in sicer preko Ankare, Bombaja. Ranguna, Singapura in Port Darwina 56 belgijskih športnikov ter 15 njihovih funkclonarj ev. * V Melbourne je prispelo 70 britanskih športnikov, včeraj pa je prispelo še 71 športnikov iz SZ. V olimpijski vasi je tudi že vse češkoslovaško olimpijsko moštvo. o Chirley Strickland imenovana »srebrna strela« zmagovalka olimpijskih igrah v Helsinkih (v sprintu) je kljub 31 letom v »vo- li »življenski« formi. Pred dnevi je izjavila, da bo izboljšala svoje najboljše rezultate, po kratkem in intenzivnem treningu in da bo dosegla prav takšno formo kot pred štirimi leti v Helsinkih. • Naimlajšl udeleženec olimpijskih iger v Melbournu bo 13-letni Rainer Borkowski, ki je krmar v double-scullu. Tehta 41 kg. o Predsednik mednarodnega olira- Eijskega komiteja Brundage je rzojavno obvestil organizacijski komite olimpijskih iger, naj razveljavi sklep, ki prepoveduje tekmovanje v neki športni pano-pi, če se zanjo ni prijavilo več kot 12 udeležencev. Tako bodo v Melbournu tekmovali še v naslednjih disciplinah: skoki za ženske, v kajaku za ženske, ki se je zanje prijavilo le 10 udeleženk. e Atletski trener Franz Stampfl, ki je pripravljal v Melbournu avstralske tekače ter Angleža Chatawaya in Hewsona in v zadnjih dneh opazoval tudi sovjetske tekače, je izjavil, da bodo Rusi bržkone presenečenje za vse. birai udarci. Berczik se je izvrstno , branil, napadal pa je samo takrat, ko ! je bil gptov, da žoga ne bo šla mimo mize. Prvo mesto v tekmovanju ženskih dvojic sta osvojili Romunki Roseanu in Zeller, ki sta v finalu brez večjih težav premagali madžarsko-belgijsko dvojico Koczian-Rollond s 3:0 (21:17, 21:10, 21:16). V tekmovanju moških dvojic sta zmagala Čeha Andreadis in Stipek, ki sta premagala romunsko dvojico Gant-ner-Reuter s 3:1 (17:21, 21:12, 21:9, 21:16). Zmagovalci v posameznih disciplinah so prejeli nagrade. Drevi Švedska: Slovenija Drevi ob 19.59 bo v stekleni dvorani Direkcije železnic v Pražakovi ulici _ _ m_ ___________ mednarodni namiznoteniški dvoboj med Korač 74'l, Popovič 720, "Brožič 755, Vrdoi reprezentacama švedske in Slovenije. I ljačič 755, Maksimarič 752) Tako je priredilo več izletov ter propagandne telovadne akademije v Bovcu, Logu pod Mangartom In Mostu na Soči, k nastopom na domačem telovadišču pa je znalo pritegniti osnovne šole iz krajev Volavje, Volče, Most na Soči, Ljubinj, pa tudi z JLA je društvo dobro povezano in tekmuje z njenimi pripadniki v raznih športnih panogah, kot n. pr. v košarki, odbojki, namiznem tenisu in atletiki. Za največji telovadni nastop ob razvitju društvenega prapora, ki je bil v okviru tolminskega kulturnega tedna je prednjaški zbor sklical učitelje iz sosednjih vasi in z njimi predela-val vaje za omenjeni nastop, ki ga je društvo pripravilo s sodelovanjem šol. Nasploh je življenje v tem društvu razgibano in se je prav čuditi, da nima več članstva. Razen tekmovanj v že omenjenih športnih panogah, društvo pozimi ne pozablja na smučanje. Vendar sta dva smučarska zleta vsekakor premalo za smučanja redno plačuje članarino. Čeprav društvo letos od Okrajne zveze Partizan, pa tudi od občinskega ljudskega odbora ni prejelo nobenih finančnih sredstev, je s prostovoljnim deloih svojega članstva in pa ob pomoči malih tolminskih podjetij, zbralo najnujnejša sredstva za zgraditev modernega košarkarskega igrišča na planem in za montiranje košev v telovadnici. Pri teh delih, kakor tudi pri popravilu društvenih naprav, pri raznih prevozih materiala, je društvu najbolj pomagalo podjetje »Standard«. Mimo tega, da ima društvo urejeno blagajniško in drugo administrativno poslovanje, pa je uprava skrbela tudi za propagandno dejavnost, ki vanjo ne sodi le zbiranje materiala o dosedanji društveni dejavnosti (arhiv), marveč . _ . je pripravilo več propagandnih Zlatln (Lokomotiva), bantan: Joržlkin Društvena uprava tolminskega -Partizana si sedaj močno prizadeva, da bi razširila telovadišče. Občinski odbor je obljubil, da bo izvedel potrebno zamenjavo zemljišča, ker bi se telovadišče razširilo na privatno lastnino. Tudi telovadnica komaj zmaguje naval. Zasedena je ves dan. Zjutraj začno oficirji, nato šole do 16. ure, zatem pa članstvo. O vseh teh problemih razpravlja tudi Svet za telesno vzgojo pri občinskem ljudskem odboru. Društvo je poslalo v tečaje tudi nekaj svojih članov in v glavnem nima večjih kadrovskih težav, kolikor to ne zahteva športnih panog. Športno življenje je pid tem »Partizanu« zelo razgibano in nihče se ne more pritoževati, da ne sme brcati nogometne žoge. Novi državni prvaki v rokoborbi Zagreb, 12. nov. — V Zagrebu se Je včeraj končalo ekipno in posamezno državno prvenstvo v rokjoborbi. Novi državni prvaki so: mušja kategorija: izložb in organiziralo dokaj bogato strokovno knjižnico. Večkrat je priredilo družabne večere, pa tudi plesne vaje. (Partizan), peresna: Zidar (Jedinstvo), lahka: Trkulja (Radnik), vrelter: Horvat (Partizan), srednja: Podgorolec (Lokomotiva), pol težka: Lukač (Komunalac), težka: Grošelj (Partizan). jutri ob 20. uri bo na istem mestu željno mladino, ki ima v, okolici nastopila madžarska državna reprezen tanca ,in sicer Sido, Foldi, Gyetvay ter Koczianova. * KEGLJANJE Zmaga ljubljanske reprezentance V Sarajevu Je bil r nedeljo medmestni kegljaški dvoboj reprezentanc Ljubljane Tn Sarajeva. Zaradi Izredno težkega kegljišča na tem tekmovanju niso bili doseženi dobri. rezultati. Edina svetla točka je bil nastop Likovnika, ki je podrl 821 kegljev in bil najboljši tekmovalec dvoboja. Reprezentanca Ljubljane je v tem dvoboju zmagala brez večjih težav z razliko 175 kegljev. Ljubljana 4544 kegljev (Mlakar 746, Cotič 742. Martinšek 747, Satler 759, Dominko 749, Likovnik 621). Sarajevo 4571 kegljev (Kopallč 710, ugodna smučišča. Okrajnega prvenstva društva Partizan se je društvo udeležilo s 15 tekmovalci, člani pa so sodelovali tudi na meddruštvenem smučarskem tekmovanju v alpskih disciplinah. Društvena uprava pa je tako kot za druge telesnovzgojne potrebščine skrbela tudi za nabavo smuči, ki jih je ptj znižanih cenah in na obroke prodala članom. Razveseljivo je dejstvo, da Je društvo kljub majhnim dohodkom v redu vzdrževalo dom in igrišče, nabavilo je celo novo olimpijsko bradljo iz sredstev, ki iih je prihranilo v prejšnjem letu. To se je društveni upravi posrečilo s štednjo in dobrim gospodarstvom in pa zato, ker članstvo OLIMPIJSKI Veslanje Sedem zlatih medalj čaka v Melbournu na veslače, ki bodo tja prihiteli z vsega sveta. Od leta 1909 Je veslanje že na sporedu olimpijskih Iger, sodi torej tudi med iporte, ki gledajo tudi skozi olimpijska očala že na precej dolgo preteklost. ZDA so imele na Igrah ed 1900 do 1952 največ uspeha z 21 zlatimi medaljami. Zlate medalje so osvojile Se naslednje države; Velika Britanija 15, Nemčija 9, Italija 5, Svlca 4, Franclja 3, Avstralija 3, Nizozemska 2, Španija 1, Banska 1, Belgija 1, CSR 1, Sovjetska zveza 1, Argentina 1 in Jugoslavija 1. NaSo zlato medaljo Je prinesel iz Helsinkov četverec brez krmarja splitskega Gusarja. LetoSnJe olimpijske borbe na Jezeru Wendouree bodo vsekakor zelo zagrizene. Na startu bodo vse najboljše posadke Evrope, ki smo Jih videli pred meseci na Bledu, razen njih pa Se najboljši veslači ZDA, Avstralije ln drpgih prekomorskih držav. Kdo so favoriti? Za vsako državo bomo poskusili najti nekaj Imen, ki bi Jih lahko Imenovali favorite. Skiff: Ivanov (Sovjetska zveza), Kočerka (Poljska), Kelly (ZDA), von Fersen (Nemčija) ln viaSlč (FLRJ); doublescull: Sovjetska zveza, CSR, Nemčija; dvojka brez krmarja: ZDA, Sovjetska zveza, Avstrija; dvojka s krmarjem: Nemčija, Avstrija, Svlca; četverec brez krmarja: Italija, Madžarska; četverec s krmarjem: Italija, ZDA, Sovjetska zveza. Finska; osmerec: ZDA, Sovjetska zveza, CSR, Italija, Franclja. Predtekmovanja v veslanju bodo Waterpolo sneje, polfinalno tekmovanje prav tako 24. novembra, drugi repešažl 36. novembra ln nazadnje finale 27. novembra. Od našega zastopnika Perice , _ . ____ Vlašlča, nekdanjega evropskega prva- * °« .J*1*..1?®® i* vaterpolo na ka, pričakujemo, da se bo uvrstil v ®lll?P1|sk,,j iger. Ta igra z finalno tekmovanje, kjer bi lahko v v0«1 bf» “»"J le‘«s dvajsetič tudi posegel v borbo za kako medaljo, ®,rar , u opazimo isto zaniml- če je od evropskega prvenstva na P.ri nogometu. Velika Brita- Bledu popravil svojo formo. Moderni peteroboj Ena naj zanimivejših olimpijskih disciplin je vsekakor moderni peteroboj, ki zahteva od tekmovalcev zelo vsestransko pripravljenost. Ta panoga se Je na olimpijskih Igrah prvič pojavila leta 1912 ln doslej so največ prvih mest ln s tem zlatih medalj pobrali Švedi — 7. Po eno zlato medaljo Imajo v posesti Nemci in Madžari, ki so v Helsinkih zmagali v ekipni konkurenci, ki Je bila uvedena šele na zadnjih igrah. Vsaka država lahko postavi po tri tekmovalce, katerih mesta se potem štejejo tudi za ekipno tekmovanje. Favoritov Je precej. Razen onih, ki se bodo prvič uveljavili v -mednarodni konkurenci, bodo tu zlasti stari znan- 23. novembra, prvi repešažl dan ka- kilometre. nija beleži tudi v waterpolu doslej največ uspehov, čeprav danes še zdaleč ne sodi več v svetovno elito. Kar štirikrat so angleški Igralci odnesli zlate medalje, zadnjič leta 1920. Potem Je po zmagi Francije leta 1924 nasto-PlJa doba premoči Madžarske in Nemčije, ki sta se do druge’ svetovne vojne Izmenjavali na prvem in drugem mestu. Leta 1928 Je zmagala Nemčija, na naslednjih dveh olimpiadah pa Madžarska. Po vojni Je v Londonu slavila zmago Italija. 7.e na londonski olimpiadl so Jugoslovanski waterpolistl igrali pomembno vlogo, saj so z Italijo Igrali neodločeno 4:4, vendar pa so vseeno Izpadli že v predtekmovanju. V Helsinkih so naši waterpollstl prišli v finalno tekmovanje, kjer so zasedli drugo mesto in osvojili srebrno medaljo. Naši waterpolisti so prišli s Finske neporaženi, ker so Igrali z olimpijskim zmagovalcem Madžarsko ln Sovjetsko zvezo neodločeno, vsa ct, kot Sved Hall, Madžar BenedekTn £ori!it sreCanJa «>a *° odloimi v SV°J° Rus Satnikov. V ekipnem tekmovanju j \ so favoriti Švedska, ZDA, Sovjetska i Kako bo v Melbournu, Je težko zveza ln Madžarska. I r?**> kaJti med mnogimi odličnimi _ , , I ekipami, ki bodo na startu, bo najbrž Tekmovanje bo potekalo takole: odločala trenutna forma oziroma raz-23. novembra jahanje z zaprekami na položenje. Nosilci skupin so Madžar-5 km 24. novembra sabljanje, kjer ska, Jugoslavija, Italija in ZDA kot nastopi vsak proti vsakemu — na en najbolje plasirane ekipe iz Helsinkov, zadetek, 26. novembra streljanje s pl-’ razen teh štirih reprezentanc pa lma-štolo na figure v razdalji 25 m, skupno mo tu moštva, ki niso nič slabša od 100 strelov, 27. novembra plavanje teh štirih. To velja predvsem za 8o-na 300 m ln 28. novembra kros na štiri vjetsko zvezo in deloma tudi za Nem- čijo ln Romunijo. tnininiifliniiMntiiiiiiiiiiiiBijiiininiiiBiHiiiiiiimniiiiiiiriiffliiiiigiinHiiiiiBiBiiiiiiiiiniiiBiiiiiiiiiininiiiiiiininiriiiimiiiiiiiiiinimiiiiiniuiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiniiiiiiBmniig HANS FALLADA JCaj • 44. Korespondenca slovenska, nemška, angleška. , Flex preparat za čiščenje made-jev se Z0pet dobi. Nekaj časa ga nt “Ro na trgu, ker ni bilo surovin. — Zahtevajte FLEX. R02N0 MLEKO Telnt Bell Je nepogrešljivo pri negi vsake žene. Prvovrstni materiali za RoZno MLEKO ■telnt Bell so zagotovljeni. predavanja Slovensko kemijsko društvo vljudno vabi vse zainteresirane, da se ude-ležljo pogovora kemikov o vzgoji kemijskega srednjega kadra z ekspertom UNESCO dr. Rothkegelom. Sestanek bo v sredo, dne 14. novembra ob ta url v predavalnici Kemičnega instituta »Boris Kidrič«, Ljubljana — Hajdrihova 19. Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudnoznanstveno predavanje dr. Petra Gosarja: »Tekmec elektronki — translstor«. — Predavanje, “Dremljano z dapozitlvl, bo danes ob zo. uri v prirodoslovni predavalnici na univerzi, vzhod lz Gosposke ulice. . Društvo visokošolskih profesorjev 'n znanstvenih delavcev v Ljubljani vabi svoje člane na predavanje, ki *a bo Imel v torek, dne 13. novembra °b 20. uri v balkonski dvorani univer- tovariš Janez Vipotnik, sekretar Skrajnega komiteja ZKS Ljubljana. Tema predavanja Je »O zunanjepolitičnem položaju«. Pododbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije terena »24 talcev« v Ljubljani vabi vse rezervne oficirje ln podoficirje svojega področja . na predavanje: »Organizacija Jhtendantske službe v vojni«, kt bo v sredo, 14. novembra ob 17 v dvorani ’ Zarnikovi ulici 3. — Poravnajte članarino! — Odbor. DNEVNE NOVICE GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 13. novembra ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« ln »Pogled z mostu«. Premiera, izven. Sreda, 14. novembra ob 15: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Zaključena predstava za Trgovsko šolo Kranj. (Jacinta — Duša Počkajeva.) Četrtek, 15. novembra ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« in * »Pogled z mostu«. Abonma U. Petek, 18. novembra ob 20: Mollčre: »Sola za može« ln »Izsiljena ženitev«. Premiera. Izven. Sobota, 17. novembra ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« ln »Pogled z mostu«. Izven ln za podeželje. Nedelja, 18. novembra ob is: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« ln »Pogled z mostu«. Izven In za podeželje; ob 20: Mollčre: »Sola za može« ln »Izsiljena ženitev«. Izven in za podeželje. OPERA Torek, 13. novembra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma red D. Sreda, 14. novembra: Zaprto. Četrtek, 15. nov. ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Abonma red K. Petek, 18. novembra: Zaprto. Sobota, 17. ob 19.30: Čajkovski: »La- I bodje jezero«. Balet. Premiera. Nedelja, 18. nov. ob 19.30: Čajkovski: »Labodje Jezero«. Izven. * V soboto, 17. novembra bo v Operi prva letošnja baletna premiera, ki bo imela na sporedu celovečerni balet Čajkovskega v štirih dejanjih: »Labodje Jezero«. To delo Je eno izmed najlepših in najbolj priljubljenih del svetovnega baletnega repertoarja, ki ga mora imeti stalno na sporedu vsak baletni ansambel. Koreograf in režiser naše uprizoritve Je Mile Jovanovič k. g., ki je ohranil originalno koreografijo Petlpa Ivanova. Uprizoritev bo dirigiral dr. Danilo Švara, sceno Je zasnoval akad. slikar Marjan Pliberšek, kostume pa Milica Bablč-Jova-novičeva. V vlogi Kraljice labodov odette bo pri premieri gostovala solistka baleta beograjske Opere Milica Jovanovič, pozneje pa bo to vlogo plesala Majna Sevnikova. Odlilo pleše | Lidija Lipovževa, princa Siegfrlda : Vlasto Dedovlč, v ostalih vlogah pa še: Janez Mejač, Stane Polik, Slavko Eržen, Jaka Hafner ln Henrik Neubauer. Sodeluje ves baletni ansambel, ki Je pomnožen z gojenci Srednje ba-I letne šole. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 13. novembra ob 20: A. Remec: »Magda«. Abonma red LMS II. Sreda, 14. novembra ob 20: Barllette-Grčdy: »Pero«. Abonma Sreda. — Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 15. novembra ob 20.30: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma red GSS. — Vstopnice so tudi v prodaji. (Jacinta — Mira sardočeva.) Petek, 16. nov. ob 20: Barllctte-Grčdy: »Pero«. Abonma LMS III. Sobota, 17. nov. ob 20: Remec: »Magda«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sreda, 14. novembra ob 20: J. Jurčič: »Sosedov sin« ljudska igra. Red B. Vstopnice so tudi v prodaji. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, | rezerviranje na telefon št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Četrtek, 15. nov. ob 17: Jan Malik: »Žogica Marogica«. Sobota. 17. nov. ob 17: France Bevk: »Lenuh Poležuh«; ob 20.30: France Bevk: »Lenuh Poležuh«. Za odrasle. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA«, TRBOVLJE II: ameriški film »Upor na ladji Calne«. Nedelja, 18. nor. ob 11: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. (Uprizorjena prvič v tej sezoni); ob 15: Frane Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje od 10 do 12 na upravi: Resljeva cesta 28, ali tel. 32-020 ln pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Torek, 13. nov.: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. Sreda. 14. nov.: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Kino »PARTIZAN«: franc, barvni film: »Obsedenost«. »UDARNIK«: ameriški barvni film »Pustolovščine Don Juana« Umetnostna galerija Razstava risb, grafike ln olj Albina Lugariča iz Ptuja. Razstava Je v času od 4. do 18. novembra odprta dnevno od 9 do 16. ★ SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 13. nov .ob 19.30: Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Red VAS. Sreda, 14. nov. ob 19.30: Delderfield: »Visok Je zid«. Red Sreda. Chris: Branka Verdonlk — Rasbergerjeva. Nekaj sedežev in stojišč v prodaji. 12 MORSKI? SOBOTE KINO »PARK: ameriški film »Pago-Pago — začarani otok«. V glavni vlogi John Hall. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE Torek, 13. nov. ob 20: Richard Nash: »Vremenar«. Torkov abonma ln Izven. Sreda, 14. nov. ob 16: Richard Nash: »vremenar«. — II. srednješolski abonma. Četrtek, 15. nov. ob 20: Richard Nash: »Vremenar«. Četrtkov abonma ln izven. Petek, 16. nov. ob 18: Jerzl Lutowskl: »Dežurna služba«. I. srednješolski abonma.* Sobota, 17. nov. ob 20: Jerzl Lutowskt: »Dežurna služba«. Izven. KINO »UNION«: ameriški film »Čudežni otrok«. Predstavi ob 18 ln 20. »METROPOL«: angleški film »Pod okriljem zakona«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Edmond 0’Brien. AVTOMEHANIKA Ljubljana, Titova cesta 37 Popravljamo vse vrste osebnih avtomobilov ln motornih koles. Znižali smo cenel IZ 2ALCA KINO Ameriški film »V koloradskih kanjonih«. Predstava ob 19.30. RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 13. novembra 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30— 6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki, vmes ob — 7.20—7.25 Naš Jedilnik — 8.00 Operetne melodije — 8.30 Radijski roman- WUUam Woods: Manuela, XIX. — 8.50 Nekaj poskočnih domačih viž — 9.15 Omar Hajam: Rubajatl — 9.40 Glasbena medigra — 9.45 Dopoldanski koncert — 10.30 Jezikovni pogovori (ponovitev) — 10.45 Melodije za razvedrilo — 11.15 Za dom In žene — 11.30 Spored operne ln solistične glasbe — 12.00 Slovenske narodne v priredbi Filipa Bernarda — 12.30 Kmečka univerza: Franc Pirnat: Drevo na vasi — 12.40 Pavel Sivlc: Medžimurska in kolo — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Pester. operni spored — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste, poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Tečaj francoskega Jezika, 30. lekcija — 15.65 Tečaj angleškega Jezika, 27. lekcija — 16.10 Popoldanski simfonični koncert: Dimitrij Šostakovič: Deseta simfonija — 17.10 Zabavna in plesna glasba — 18 00 Športni tednik — 18.30 Pester spored solistične glasbe — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Domače aktualnosti: Rado Miklič: Osnutek zakona o Javnih delavcih — 20.10 — I. Matetlč-Ronjgov: Otroci v naši zgodovini (poje Ljubljanski komorni zbor) — 20.30 Radijska igra: Menander: Lepotica s Samosa — 21.25 Od melodije do melodije — 22.15 iz komorne glasbe jugoslovanskih skladateljev - 22.55-23.00 Poročila — 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino. DROBNI OGLASI PRIČENJAM ANGLEŠKE LEKCIJE. Sprejmem dva nova učenca. Loos, telefon 22-165 . 4348 Sporočamo vsem sorodnikom im znancem, da je nenadoma umrl v komaj 36. letu starosti ljubljeni mož in oče ANGELO FONDA Pogreb dragega pokbjnika bo danes, 13. novembra 1956 ob 14. uri izpred upravnega poslopja Splošne kmetijske zadruge v Luciji na pokopališče v Piranu. Globoko žalujoča žena NELLA in sin UGO Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil naš požrtvovalni član in odbornik ANGELO FONDA Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Na zadnji poti ga bomo spremili danes, 13. novembra 1956 ob 14. uri izpred upravnega poslopja Splošne kmetijske zadruge v Luciji na pokopališče v Piranu. KRAJEVNI ODBOR LUCIJA, BAZA SZDL IN OSTALE ORGANIZACIJE V LUCIJI Z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo na Je- jenicah ima dr. Milan Ceh, Cesta marala Tita. KINO »KADIO«: sovj. barvni film »Obad«, predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Stižinov, M. Srežinova in N. Simonov. Danes zadnjikrat! — Jutri amer. fnm »Avstralski Robin Hood« nr,«>pLAvZ<<: ameriški film »St K Predstavi ob 18 ln 20. Zadnjikrati Rodil« so: Marija Mohoritf, kuh. pomočnica z Jesenic — dečka; Vida Bo-% Jjinec, trg. pomočnica iz Žirovnice — dečka; Štefanija Razpet, tkalka s ffred- J\je Dobrave — deklico; Marija Debeljak, gospodinja z Zg. Dobrave — deč-Jja: Justina Dolinar, gospodinja iz Radovljice — dečka, Pavla Dežman, gospodinja iz Polja iz Bohinjske Bistrice — deklico; Marija Florjančič, gospodinja 12 Koritnice, dve deklici; Elvira Humar, SP^Podinja iz Banjšice — dečka; Jerca JJzebek z Dovjcga — dečka; Silvestra JJunih, gospodinja iz Tolmina — dečka; "^»ja Ana Čebulj, uslužbenca z Jc-enm — dečka; Elza Mertelj, otroška tv?0Valka jz Gozd-Martuljka •— dečka; m« Petrič, perica iz Gozd-Martuljka; . a dečka; Herminja Mudri, kuharska riim°nn*ca 12 Šempetra — deklico; Ma-Julk us* knjigovodkinja z Bleda* dečjca iz Poljubina — dva dečka; Nežka Pretnar, gospodinja z Jesenic — dečka; Anica Mencinger, gospodinja iz ZgoČe — deklico. Umrli sos Marija Rihter, roj. Pleš, 'a, 70 let, Rateče 58; Franc Črv, Bregar, uslužbenka z Jesenic — 1 j®klico- Ana Bizjak, delavka iz Radov-clirif 7“ deklico; Marija Fujs, gospo-JCouV** Bistrice — deklico: Pavla J* gospodinja iz ZgoŠe —• deklico; riixiCa Mataln, tov delavka iz Begunj — • ’ Jožefa Vidmar, gospodinja z Je-u„nic — dečka; Silva Pintar, tov. delav-t 2. Bleda — deklico; Jerica Krivec, TL/ ”elavka z Jesenic — deklico; Pavla r» gospodinja iz Poljč — deklico; ? Kelbl, gospodinja iz Boh. Bele deklico; Marija Malej, vzgo^teljjica lelavec, 26 let, Ribno 37; Jože Ravnik, oseb. upokojenec, 73 let, Planina pod Golico 46; Franc Sovdat, kmet, 51 let, Volče ,j04; Zvonka Knap, otrok, leto in pol,- Kranjska gora 140; Lina Končan, ' "sissi Jesenice, Gregorčičeva 4; Roža Vene, otrok, dve leti' in pol, Jesenice, Cesta Borisa Kidriča 41; Leon Marinšek, tov. delavec, 28 let, Pod-,koren 2. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 13. nov. ob 20: Arnold Delderfield: »Visok Je zid«. Red A. Petek, 16. nov. ob 20: Sofokleji: »Kralj Edlp«. Premiera. Izven. Sobota, 17. nov.: Gostovanje v Radovljici v znamenju Linhartovega jubileja: A. T. Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Ob 16. url za gimnazijo in strokovne šole. ob 20. url izven. Nedelja, 18. nov. ob 16: SofokleJ: »Kralj Edlp«. Izven ln za podeželje. Ob 20: Arnold F. Delderfield: »Visok Je zid«. Izven ln za podeželje. KINO »STORŽIČ«; ameriški film: »Ljubezen s tujcem«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Jean Simmons in Victor Mature. Danes zadnjikrat! »TRIGLAV«, PRIMSKOVO: ameriški film »Večna nevesta«, predstava ob 19. uri. Sindikalna podružnica Splošne kmetijske zadruge Luclja-Portorož sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dobri to požrtvovalni član ANGELO FONDA Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Pogreb bo danes, 13. novembra 1956 ob 14. url Izpred upravnega poslopja Splošne kmetijske zadruge v Luciji na pokopališče v Piranu. Sindikalna podružnica Sploine kmetijske zadruge Lucija-Portorož Naznanjamo pretresljivo vest, da nas je nenadoma zapustil Han Zveze komunistov ANGELO FONDA Iskrenega in vzornega tovariša borno ohranili v svetlem spominu. Na zadnji poti ga bomo spremili danes, 13. novembra 1956 ob 14. url izpred upravnega poslopja Splošne kmetijske zadruge v Luciji na pokopališče v Piranu. OSNOVNA ORGANIZACIJA ‘ ' ZVEZE KOMUNISTOV V LUCIJI ivittriju mnirj, »4Svmciiivo . Jesenic — deklico: Amalija Kordež, ”'l»vka iz Krope — dečka: Naza Pašič, t?sPodinja z Jesenic — dečka; Marija ii» , ■ gospodinja iz Poljšice pri Pod- arili — dečka; Anica Kuk, gospodinja Z BLEDA KINO Zahodnonemški film »Leteči razred«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Paul Dahlke, Paul Kllnger, Hellane Bel ln Erich Ponto. Sporočamo žalostno vest, da je sredi vztrajnega to požrtvovalnega dela v 36. letu starosti nenadoma umrl tovariš ANGELO FONDA dolgoletni član občinskega ljudskega odbora in član raznih komisij pri Občinskem ljudskem odboru v Piranu Požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. I Nepozabnega tovariša bomo spremili na zadnji poti 13. novembra 1956 ob 14. uri popoldne iz Lucije v Piran. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PIRAN V nedeljo, 11. novembra 1956, je nenadoma umrl član osnovne organizacije Zveze komunistov to terenske organizacije SZDL v Luciji ANGELO FONDA USLU2BENEC KMETIJSKE ZADRUGE LUCIJA Pogreb dragega pokojnika bo danes, 13. novembra 1956 ob 14. uri v Pirftnu. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. OBČINSKI KOMITE ZKS PIRAN OBČINSKI ODBOR SZDL PIRAN Izdaja ln tiska Caaoplsno-zalotnliko podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva 1/UB, telefon 20-507 - Kulturna fUbrtka Nazorjeva ulica 10/U, telefon 21-897 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 81-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 290 dla za tujino 800 din — Tekoči račun 60-KB-8-Z-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL TOVARIŠ ANGELO FONDA KOMERCIALIST PRI SPLOŠNI KMETIJSKI ZADRUGI LUCIJA - PORTOROŽ, DOLGOLETNI IN POŽRTVOVALNI USLUŽBENEC DRAGEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. POGREB BO DANES, 13. NOVEMBRA OB 14. URI IZPRED UPRAVNEGA POSLOPJA SPLOŠNE KMETIJSKE ZADRUGE V LUCIJI NA POKOPALIŠČE V PIRANU UPRAVNI ODBOR IN UPRAVA SPLOŠNE KMETIJSKE ZADRUGE LUCIJA - PORTOROŽ A ZLATO V PESKU • V rečnem pesku ♦ številnih_________ ♦ jugoslovanskih # rek se skrivajo # velike količine # zlatega prahu številni pisatelji, zlasti še ameriški — med njimi se spomnimo le na slovitega Jacka Londona — so dramatično opisovali »zlato mrzlico«, ki je v posameznih razdobjih zajela velike množice. Ti zlatosledci so postali nekakšni začetniki nove pustolovske književnosti, ki bi ji glede razburljivosti le s težavo našli tekmeca. Tudi v jugoslovanskih rekah Je mnogo zlata, cedo več, kakor bi si utegnili misliti. V Jugoslaviji je nad 30 rek, ki je v njihovem pesku mogoče najti zrnca te dragocene rumene kovine. Najbogatejše področje z zlatom pri nas, verjetno pa tudi v Evropi, je vzhodna Srbija. Zlato-nosni Pek je znan tudi izven na-iih meja. Kubični meter peska v okolici Majdanpeka vsebuje 0,119 do 0,348 grama zlata. To je izredna koncentracija. Po oceni strokovnjakov je samo v Peku okoli Majdanpeka 1322 kg zlata. Toda v svojem pesku ne skriva zlata le Pek. V naplavljenem pesku Saške, Cmjajke in Porečke reke v vzhodni Srbiji je celo še več zlatih zrn. V dolini Saške od Rudne Glave do izliva Saške v Crnjajko je celo petkrat več zlata kakor v pesku Peka. V kubičnem metru peska te reke je povprečno 0,1592 grama zlata. Domnevajo, da ga je tam v celoti okrog 3481 kilogramov. Ta proučevanja so še izpred balkanskih vojn in bi sodobne raziskave nedvomno pokazale, da je tam okoli še precej več te dragocene kovine. Zlato torej je. Ze v rimskih časih in še prej so ljudje iskali bleščeča se zrnca. Kako? Na mrzlem severu Kanade so imeli iskalci zlata pekačem podobne lesene posode, ki so v njih izpirali jdato iz peska. Naši ljudje na Ti-moku so imeli — to delajo nekateri še zdaj — precej več domiselnosti, ki je dala prav dobre rezultate. To je izvirna metoda izpiranja, ki je nihče na svetu ne uporablja več. Na kratko ostrižene ovčje kože pritrdijo na dno zlatonosne reke. To storijo pri brzicah, kjer voda Drobne ZANIMIVOSTI NOVA LEZISCA TITANA Titan, ki je nujno potreben pri izdelavi reaktivnih letal, so doslej pridobivali večinoma v Braziliji, nedavno pa je ame-rllka znanstvena skupina odkrila baje ie ‘bogatejša ležišča tega elementa na Havajskih otokih. Na posameznih področjih vsebuje otoška zemlja do 80 odstotkov titanove rude. GRELEC IN VENTILATOR Med novimi električnimi vrelci, ki Jih prodajajo v Franciji, zbuja posebno pozornost grelec x ventilatorjem. Ta aparat vsrkava hladen, oddaja pa topel arak. Tako se ves prostor enakomerno ogreva. Grelci Imajo Jakost od 9000 do 5000 vatov, zlasti večje med njimi pa je mogoče uporabljati poleti kot ventilatorje. [»E REAKTIVNO sama izpira, sama čisti in odnaša pesek. Zlata zrnca se ustavijo med kratko, gosto volno. Lastnik kože prihaja od časa do časa,'previdno dvigne kožo in pobere posebej vsako zrnce, ki se blešči na soncu. Spretnejši pogosto tudi sam mečejo pesek nad brzico in takrat je žetev seveda otfilnejša. Vse pa je odvisno od tega, koliko pristriženih ovčjih kož leži na dnu in, kakor vedno, koliko sreče ima »zlatar«. Omenili smo že štiri reke, ki dan in noč nosijo zlato. Seznam pa s tem še ni zaključen. Le red-kokomu je znano, da je tudi v Jelašnici zlato. Se manj znano je, da so ustanovili že leta 1914 »An-gleško-srbsko družbo za izpiranje zlata v Jelašnici«. Vojna pa je preprečila načrte te družbe. Precej zlata je tudi v Makedoniji. Ta zlati pesek je našel že Aleksander Makedonski, saj so bile zanj makedonske reke »banke« za finansiranje pohodov na Vzhod. Zlasti slovi Konjska reka zahodno od Djevdjelije, kjer so zlato izpirali že 400 let pred našim štetjem, zlatonosne pa so tudi Anska, Markova in Katlanovska reka. Marsikje so ugotovili le po naključju, da je v rečnem pesku zlato. Tako so geografi upravičeno zastavili vprašanje: Zakaj se imenuje desni pritok Bregalnice Zle-tovska reka? Izkušnja je pokazala, da ni naključja, vsaj kar se tiče imen, ki jih je dalo ljudstvo. In zares. Zletovska reka je kakor Bregalnica zlatonosna, prav tako pa tudi Kriva reka. Strokovnjaki Zavoda za geološke raziskave v Skoplju so preživeli skoraj vse lansko leto na obalah teh rek in prišli do izrednih rezultatov. V toni peska teh rek je povprečno 0,086 do 0,320 gramž zlata. Po ugotovitvah geologov je v strugi Konjske reke okoli 500 milijonov zlatih zrnc, torej nad 50.000 kilogramov zlata. Zlate reke pa tečejo tudi v Bosni in Hercegovini, na primer hitra Lašva in še hitrejši potoki, ki se izlivajo v njo. Po najbolj objektivni oceni strokovnjakov je v strugi Lašve ln njenih pritokov 8000 do 10.000 kilogramov zlata. Tudi v rekah, ki tečejo skozi Slovenijo, je precej zlatega pra- tu in tam izkoriščajo. Vsekakor bo prišel čas, ko se bomo lotili tega dela na industrijski način, saj pomeni zaloga nad 100.000 kilogramov zlata, kolikor ga je po računih v naplavinah zlatonosnih rek, veliko bogastvo, ki se z njim lahko ponaša le malokatera dežela. Spet linčanje V Wildwoodu (ZDA) je vdrla razjarjena množica meščanov v tamošnje zapore in odvedla s seboj 28 let starega črnskega kmetijskega delavca, ki se je pozneje za njim zgubila sleherna sled. Kakor je moči razbrati iz poročil, pri vsej zadevi ne gre le za linčanje, marveč tudi za samovoljo rasistov, ki vdirajo celo v zapore, da bi s črnci postopali, kakor se jim zdi v njihovi rasistični vročici najbolj prav. Po- hu. Daleč najbolj znana zlata »rudnika« sta Drava in Mura. Mimo številnih dravskih hidroelektrarn, ki so same po sebi zlata vredne, je v tej reki oziroma v njenem pesku tudi precej pravega zlata. Po cenitvah je v petih vagonih dravskega peska okoli ' 200 gramov zlata, zlatonosno področje pa se razteza od Maribora do Barča. Pred prvo svetovno vojno so pridobili iz peska Drave in Mure včasih tudi nad 100 kilogramov zlata na leto. Ze Marija Terezija je s posebnim ukazom odobrila in zaščitila izpiranje zlata na Dravi. Strokovnjaki so na-j šli zlata zrnca v dravskih naplavinah celo v globini 150 metrov. Naše vodne rudnike zlata le lici j a zatrjuje v zvezi s tem do* godkom, da je bilo v celici po vdoru vse premetano in razbito ter da so našli sledove krvi. Po-licijsko poveljstvo je takoj sporočilo, da skupina 150 ‘policistov išče ugrabljenega črnca, vendar je le malo upanja, da ga bodo našli živega. Glede na rasistične pogromei ki so postali v zadnjem času dokaj pogosti, zlasti pa še po sklepu ameriške vlade o izenačitvi črncev in belcev, je vprašanje, ali ni potekala ugrabitev v Wildwoodu z vednostjo in odobravanjem upravnika zaporov. Prestopek tega črnca, ki so ga že v zaporu zverinsko pretepli in pozneje na neznanem kraju linčali, je le v tem, ker je neki beli ženski mimogrede dejal: »Punčka!« Pred kratkim je londonski župan Ackroyd slavnostno spojil z malto dvoje opek, eno iz bombardiranega londonskega pristanišča, drugo pa, kot je priznal Bernard Miles, ukradeno iz stene hiše, v kateri se je v Salzburgu rodil Mozart. To je bilo simbolično dejanje povezave Londončanov * umetnostjo, zgodilo pa se je n» kraju, kjer nameravajo graditi moderno gledališko poslopje, katerega dvoje maket kažeta naš* posnetka. r m / O. H E N R Y Sovjetsko-kitojska odprava na Himalajo Na sestanku geografskega društva v Leningradu je znani sovjetski alpinist Evgenij Beletski razložil načrt prihodnje sovjet-sko-kitajske odprave na najvišjo goro sveta Mount Everest. Po poročilih je videti, da bo ta odprava odšla na pot prihodnje leto. Nihče ni maral Beatrice, hčerkice finske matere in črnega očeta, dokler je nista prevzela zakonca Ranghild, ki sta doslej vzredila že 75 otrok. Potem ko je Beatrice bivala nekaj časa v dečjem domu, kamor sta jo oddala mati in oče, ki sta se odpravila na večletno pevsko turnejo po svetu, sta njo in njeno malo prijateljico prevzela zakonca Ranghild, katerih hiše se je prijel vzdevek »združeni narodi v malem«. I Denveru so se ljudje vsuli v vagone vzhodnega ekspresa. V nekem vagonu te sedela mikavna mlada ženska, oblečena elegantno in z velikim okusom ter obdana z vsemi udobnostmi izkušenega popotnika. Med prišleki sta bila dva mladeniča, prvi prijeten na pogled, s ponosnim in odkritim obrazom in obnašanjem, drugi pa pomečkan in žalostnega obraza, čokat in ;robo oblečen. Oba sta bila z isicami navezana eden 'ha drugega. Edino prosto mesto je bilo nasproti mlade potnice. Zvezani opravičite drugo roko: ta je zdaj zasedena I« Neznatno je dvignil desnico, ki je bila privezana okoli za- pestja z bleščečo »zapestnico« za levi«) njegovega sopotnika. Zadovoljni pogled dekletovih ?i oči se je počasi spremenil v osuplost. Rdečica je zginila z njenih lic. Njene ustnice so se razprle v nedoločni, blagi bolečini. Potem ko se je Easton za hip nasmehnil, kakor da ga to zanava, in hotel iznova spregovoriti, mu je to preprečil njegov sonotnik. Mladenič z žalostnim obrazom je že prej opazoval jalo dekle, »me ne kliče več-Bolje bi bilo, če bi ne bil tega nikoli delal. To bi morali vi vedeti. Zdaj pa ste vi eden tistih neustrašenih iunakov Zahoda in jahate in streljate in se srečujete z vsemi mogočimi nevarnostmi-To je nekaj povsem drugega kakor washingtonsko življenje-Pogrešali smo vas v stan družbi.« Dekletove oči so se razširita njen pogled se je pritihotapil do blestečih lisic in tam obstal. »Zaradi njih se vam ni treba bati, gospodična,« je spregovori' drugi fant. »Vsi komisarji se na- «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* SRCE ROKE I illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllMIIIIIIIIIIIItllllM E ar je sčdel. Odsotni in brezbrižni pogled mlade ženske se je mimogrede ustavil na obeh, toda že naslednji trenutek je razvedril njen obraz ljubek nasmeh, nežna rdečica pa ji je obarvala okrogla lica. Hkrati je iztegnila ročico v sivi rokavici. Ko je spregovorila, je njen glas, ki je bil topel, sladek in poln zaupanja vase, dal vedeti, da je njegova lastnica navajena govoriti in biti poslnšana. »No, Easton, če me silite, da vas prva ogovorim, mislim, da moram to tudi storiti. Ali nikoli ne spoznate starih prijateljev, kadar jih srečate na Zahodu?« Ob zvoku njenega glasu se -je mladenič zdrznil. Za trenutek se je zdelo, kakor da se bojuje s samim seboj, zatem pa je prijel njene prste z levo roko. »Saj to je gospodična Fair- child,« ie vzkliknil med nasmehom. »Moram vas prositi, da NAJMANJŠE REA LETALO Dva Američana sta ' izdelala najmanjle reaktivno letalo, ki je visoko samo 1.4 in dolgo 5.3 m, razpon med krili pa znala lest metrov. Navzlic temu dosele letalo hitrost 280 km na uro, njegova običajna hitrost pa znala 130 km. Na prvem poskusnem poletu se je to letalo baje dobro obneslo. UBRANE OTROŠKE IGRAČE V nemikem Nilrnbergu je bila pred kratkim velika razstava otroiklh Igrač. Razstava naj bi stariem pripomogla, da bi bolje Izbirali primerne igrače za svoje otroke, ln sicer same take, ki v ničemer ne spominjajo na vojno. Med razstavljenimi Igračami ni bilo lesenih puik, samokresov in tankov topov in podobnih reči. Poseben poudarek so dali prireditelji razstave igračam, pri katerih je treba Iz posameznih delov sestavljati hlle, stroje in podobne tehnične izdelke. Za deklice »o pripravili mnolico punčk, zlasti takih v narodnih nolah iz vseh evropskih dežel. Igrače so bile v glavnem Iz lesa ln iz plastičnih snovi. POBEGNIL JE - V ZAPOR V stanovanju lolske upraviteljice v Anversu (Belgija) so presenetili vlomilca, ki je skuSal pobegniti. Smuknil je skozi okno, preplezal tri metre visoki zid in se iznenada znaiel na dvo-rliču mestnih zaporov, kjer so ga kar pridriall. NEUKROČENO MESTO dekletovo vedenje s prikritimi pogledi svojih ostrih in izkušenih oči. »Oprostili mi boste, gospodična, vendar vidim, da se s komisarjem poznata. Ce ga boste prosili, naj reče kakšno dobro besedo zame, ko prideva v zapor, bo to gotovo storil, to pa m. «> olajšalo tamošnje bivanje. Pelje me v zapor Leaven-worth. Dobil sem sedem let zaradi ponarejanja.« »Ah!« je dahnilo dekle in globoko vzdihnilo, potem ko se ji je barva vrnila v obraz. »Zato ste tu' Vi «te komisar?« »Draga moja gospodična Fairchild,« je mirno dejal Eeaston, »nekaj moram delati. Denarja zmanjkuje, vi pa veste, da je treba denarja, če se hočete obdržati v današnji družbi. Tako sem začel na Zahodu, položaj komisarja pa ni tako visok Kakor veleposlaniški, no...« »Veleposlanik,« je toplo de- RADO KRAGELJ MILAN MAVER vežejo z lisicami na svoje uje^' Vratar je na široko odprl vrata. V istem hipu, ko se je lz bolnišnice zaslišal strel, Je voznik že planil lz gostilne, sedel na voz in prijel za vajeti. Fant, ki se je bil pogovarjal ln Šalil z dekletom, je izpod platca potegnil pištolo, dekle pa je sedlo na kolo ln se odpeljalo do voza. Nekaj trenutkom zatem je bil ranjenec na vozu, voznik je pognal konje ln voz je izginil v dolgi, temni ulici. Policisti so pritekli po stopnicah 4z stavbe. »Samo toliko, da se bodo oni s vozom dovolj oddaljili,« je šepnil Bojan. Luk Je prikimal. Pomerila sta in dva policista »ta obležala. Drugi so skočili za zid ob stopnicah ln začeli divje streljati. Od vhoda sem se Je oglasila tretja pištola: fant, ki Je bil stal pred bolnišnico, je stekel do vhoda in položil na tla karabinjerja, ki je pritekel na pomoč. Očka, ki Je bil pomagal spraviti ranjenca na voz pod visoko naložene deske, je po stranskih ulicah odšel proti domu. Iz bližnje vojašnice so se oglasile strojnice: Italijani so začeli divje obstreljevati Golovec, ker so mislili, da prihaja streljanje od tam. Pod oblačno nočno nebo so se dvignile rakete ln risale po strmih strehah čudne sence, podobne preplašenim netopirjem, ki so se zbudili Iz sna. nike, da bi jim tako onemogočili sleherno misel na beg. Go* spod Easton zna svoje delo.« »Ali vas bomo kmalu znova videli v Washingtonu?« je vprs' šalo dekle. »Mislim, da ne tako kmalu,1 je odvrnil Easton. »Bojim se, d® so moji mladostni dnevi minili-* »Ljubim Zahod,« je zamišlje-no dejalo dekle. Niene oči s« toplo sijale. Gledala je skoz1 okno. Začela je govoriti pr^pro' sto in iskreno, brez uglajenosti sloga in obnašanja: »Mama i® jaz sva preživeli poletje v Denveru. Ona je odpotovala prt’0 tednom dni, ker je oče rahl® zbolel. Lahko bi živela in bil* srečna na Zahodu. Menim, d® mi zrak tukaj prija. Denar f1 vse. Vendar ljudje vselej narobe .razumejo stvari in ostanejo ne' umni.« »Hej, gospod ^komisar,« je **' mrmral mladenič z žalostni** obrazom. »To pa ni čisto praf: Žejen sem in nisem potegn'1 dima že ves dan. Ali se nistj že dovolj dolgo pogovarjal'' Odpeljite me v oddelek za k8' dilce. Strahovito si že želin> pipe tobaka.« , Zvezani potniški par je vstal’ Easton je imel isti mirni nasmeh na obrazu. »Ne morem zavrniti te proS' nje kadilca,« je dejal veselj' »Tobak je edini prijatelj nesreč' nih. Zbogom, gospodična Faif' child. Dolžnost me klrfce, veste!« Podal ji je roko. »Skoda, da ne potujete n* Vzhod,« je dejala ter znova PP' vzela prejšnji slog in obnašanje-»Toda domnevam, da morate potovati v Leavenworth?« »Da,« je odvrnil Easto0, »Moram v Leavenvvorth.« Oba mladeniča sta stopil® na hodnik in odšla v oddele* za kadilce. Potniki, ki so sedeli na f°' sednjih sedežih, so slišali večin0 razgovora. Eden med njimi Je dejal: »Ta komisar je dobi^ dušen dečko. Nekateri mladeni*1 z Zahoda so dobri fantje.« »Dokaj mlad za opravljanje takšne dolžnosti, ali ne?« Je vprašal drugi. »Mlad!« je vzkliknil prvi g0" vornik. »Zakaj?« — Ah. ali ni*(e doumeli? Povejte — ali kdajkoli videli policaja, ki bi sl z lisicami navezal ujetnika o* desno roko?«