lublanske
N O V I z
jann. fridr. egerja.
Nro. 14.
Dunej 7. Svizhančt,
"Vfih zefarfka Svitloft fo generala Devins pofta-vili sa infpe&orja na mejah. Ta general Feldzeiginafter je eden narbolfhih generalov} ranki Laudon ga je vezhkrat pohvalil.
Feldzeigmafter graf Vallis je v' Bengdkah osnaniti vkasal, de bode Bengzhane hvalil pred fvitlim Zefarjam savolo nih sv^ftobe, lubesni i-nu dobre volje pruti Zefarju, ludie naj fi per-sadenejo saflushit miloft fvojiga deshelniga ozhg-ta; naj fc med feboj po bratovfko lubio; nobenim u
nirau nizh hudiga nefture, kakorfhnekol deshe-3e al vere fi bodi. Motlivze ozhitniga miru bode ojftro pokoril, ako bodo super to sapoved fcaj nepokoja sazhenali.
Lajhko.
Is Bologne pifhejo, de fo zisalpinfki foldatje fe bili nasaj potegnili is Papeshoviga, kakor fo povele ptejeli. Ravno ob tim zhafi pridejo novize is Rima, kaj fe je tam godilo ofem dvajfeti dan Grudna. Od tihinalo fo fpet nasaj v'Papeshove deshele mahnili; sraven perhajajo pozhafi franzoski sholngrji, kateri fe s'zisalpin-fkimi perdrushio. Notri do fheftnajftiga Profenza fo tg trume shg pobrale Papeshove rogfta, Si-nigaglia , Jesi, Fano , Fofsombrone , Cagli, Ur-bino , Gubbio , Pergola ,, Monteboddo , Shent Angelo , Loretto, Pvecanati, inu Macerata, Od tod fo dalaj fvojo pot pruti Pvimu obernili, inu kashe, de miflio v' to mefto romati.
Pifma is Rima pravio, Papesh je fpgt popolnim terden inu sdrav; on fe je puftil sahva-lit vfim unajnim poflanikam inu veliki rimfki gofpodi sa nih fkerb, katgro fo sa sdravje nih Svetofli imgli.
Neapolfki poflanik Pignatelli je 11. Profenza fhel is Rima domu. On fe je dolgo inu vezhkrat pogovarjal s' Papesham inu s' Kardinal Sekretarjam.
Franzosi
Franzoska.
C r*
Deshelan Josef Bonaparte je perfhel is Rt« ma v' Pariš s' sheno inu vfo fvojo drushino dva]* feti Profenza.
Korsikanzi fe puntajo zhes franzose, fo ih dofti pomorili. Sedaj fo fhli franzoski foldatje punt tolashit. Franzia fposna, de ti otokarji fo terde glave, fe nepufte po volji vkreniti. Franzosi bi jih radi v' nemar nih laftni volji zhes pu-ftili , ako bi fe nebali, de ena druga oblaft pride , jih pod fe fpravi, inu v foftfki franzofkeh deshel en nevarno pofgftvo dobi.
Papeshov poflanik v'Parisi je fizer sapert, vunder zhaftno inu lgpo dershan. General Bonaparte ga je dvakrat obifkal; tudi fta perfhla k'njemu fhpanfki inu Tofkanfki poflanik; franzosi fo puftili , de fo fe farni na tihim pogovar.« jali bres prizhe.
Dva uzhena mosha Mongolfier inu Argand fta snajdela eno perpravo, fkusi katero fe voda lahko na kvifhko vsdiguje, inu na travnike al verte napgle. Ta perprava fe imenuje: vodni oven. V" kratkim bode popifanje od tiga vod-niga ovna v'bukvah vun dano*
Angtia.
Enajfti dan Profenza fta dve profhne v' parlament perfhle fpifane. Ena je od fhtir tavshent
urar-
tirariov, druga od ofem tavshent urarfkih moj-ftrov podpifana, kateri profio , de bi naklada na ure vsdignena bila; sakaj ako bode flgdni uro imajozh od ure dazio plazhoval, nebodo ludje otli ur kupovat, temuzh jeh bodo rajfhi prodajali, inu urarji bodo bres dela, bres saflu-shika, bres kruha. Al nih profhne nifo bile v-flifhane.
Posnifhi je pernefena profhna od fedemdc-(ft tavshent dglovzov podpifana, to je od ko-larjov, kozhiarjov, urarjov, inu vfe forte umetnih narejavzov. Ti fo rekli, de morejo drugam iti sa kruham, ako nebodo naklade smajnfhane. Al ravno ob tim zhafi je bila kraleva ukasa os-nanena, de noben delovez al umeten narejavez nefmg is Anglie na ptuje deshele potegniti.
To je sa dglavze narhujfhi, de fo franzo-si prepovd dali angleške dgla inu ropotfe v' Fran-zio naprodaj pelat; fabrike v' Anglii morejo ko-nez jemati, inu dglavzi po z^lih tavshentih be-rafhko palzo vrgsat.
Mi jimamo »2. tavshent na vojfki vjetih franzosov, te dobro varjemo, de neuidejo, ako bi franzosi preftopili v'nafho dcshelo, inu de nimi nepotfgnejo. Tudi enkatgri venpoteg-nenzi morejo is Anglie drugam* iti, katerikol nifo sadoiti vashni.
Hollani.
Franzoska republika shaloftno glfda, de
Hol-
Hollendarji fhe fedaj nobene ftanovitne Poftave sa fvojo republiko nimajo. Zhe nebode fkoro dobreh poftav, pode Holland rakam svishgat. Sbrani moshje fo vidiozh to nadlogo perfggli, pr?d vmreti kakor deshelo dalaj v'nevarnofti pnftiti, inu fo oblubili notri do konez mgfeza Svizhana Poftavo dodelat.
Turzhia
Pifma is Seml/na od «4. Profenza pravio; kakor fe flifhi , Pafavand Oglu vfaki dan bol okoli febe grabi, ludje s* nim potegujejo , inu negovi punt bo zhedalaj mozlmifhi. Puntar je podfe fpravil malo Valahfo, Giorgcvo, Pvuzhuk, Siliftro, Siftov, Varno, inu Sofio glavni grad zele deshele Bulgaria; per mefti Nila je Turke premagal t inu blishi pruti Konftantinopli vdaril notri do mefta Filipopel. Pafha v' Pvumelii fe ga je vltrafhil, inu s'fvojmi foldatmi v'tamne gojsde sbgshal. Vezhidgl Mazedonie inu Alba-nie je s' puntarjam Pafhavand Oglu potegnil. On vlgzhe pruti mgltu Adrianopel, inu od tod mif-li dalaj na ravnofc v' Konftantinopel. Tukaj fe vfe trgfe , Zar fe pofvetuje vfaki dan s' fvojmi miniftri, al od ftraha nevgjo , kaj bi fklenili; Mohammedovo bandero je vun obgflieno, to je snamine, de ludje imajo na vojfko potggnit.
Dva inu dvajfeti dan profenza je fizer po-mozh v' Beligrad perfhla, al namgfti dva tav« shent mosh jo bilo farnih fto inu dvajfet.
Shvajz,
Sfivajz.
Pet inu dvajfeti dan Profenza fo Shvajzar-ji perfggli v' mefti Arau , de ozhejo per llarim oftat, inu fe s' vfo mozhjo superpoftavit taiftim, kateri bi otli po nih deshelah kaj brodit inu mgfhat.
JS/emjhkn.
Franzosi fo fe zhes Pvajno na upi kraj potegnili ;-al kar je unim kraji, ozhejo v/e imeti. Zhe fe im neda, vlaraejo po fili.
Profefor Klaproth v'Berlinu pravi, de fe med ogerfko slato rudo en metal nove shlahte najde; timu metallu je dal on novo img od sem-le, inu ga Tellurium to je Semlinez imenuje.
Lublana
Na svgsdne rezhi uzheni mosh Lalande pi-fhe is Parisa od Planeta Venus ali od Danize , katera fedaj sa fonzam hodi, inu fe v' tim ftani Vezherniza imenuje. On pravi, ofemnajffci dan Profenza fo v' Parisu vfi ludje na zgfte vun tekli njo gledat, mifliozh , de je ena repata sves-da ali komet; al ludje fo v' krivi mifli, sakaj Venus fe Igtaf sato fvitlifhi vidi, kgr jg narda-laj od fonza, kar ona narbol dalezh od nega hoditi more. Ta rezh fe sgodf vfako devftnaj-fto lgto; drugekrat pa blishi okoli fonza hodi, inu fe nevidi tako dolgo v* nozh, temuzh v' kratkim sa fonzam doligrg. Parisarji ravno od
komg-
komgtov dofti govor?, fo tedaj menili, de Ve-nus je en komet; al je trgba vedit, de Igtaf nezhakajo svesdogledzi nanobeniga komgta. Da-niza ali Vezherniza pa fe fkusi Glgdalo dobro posnd; inu fe filno fvitla vidi, kgr dalezh od fonza v' tami oftane, kader vfi fonzhni sharji sa goro sginejo , inu glgdavzam ozhi nemotio.
Prajsovi Kral je fvojim podloshnim uni kraj Rajne pifal, de akolih fo fedaj pod franzosam, fe naj vunder nebojg, de bi sa vfelej pod nirai bili, temuzh de bodo per ftarim oftali pod ta* ko oblaftjo, kakor fo od nekidaj bili, inu kakor fi farni vofhio.
Od Brefta do Hollanda je vfe polno fran-zoskih foldatov perpravlcnih v'Anglio.
.	'	N
Minifter Pitt je v' Anglii naloshil dazio od vfhgfnih perftanov ; katera gofpa ima prebodene ufhefa, more plazhat, al naj nofi naufhefnize, ali ne.
Pisma isTerfta pravio, de Anglesi fo franzosam odusgli otoke : Korfu, Zefalcnia inu Zan-te; fe bojim, de morebit ni rgf; ampak fo lg farno brodove saperli.
Povpdanje od flovgnfkigajesika.
Krajnzi s' latinfkemi zherkami pifhemo ; je fhe 1? navada od dva fto inu fhtirdefet let, kar je Primaf Trubar en Lublanfki Korar tako pi-fat sazhel. Popred fo krajnzi s' glagolitfkem zherkami pifali, kakorfhne imajo fhe danafhni dan Korarji v'Bakri, Sgnju, inu v'Dalmazii,
Od firft vikfhiga Shkofa dvorne Gofpofke v* Lublani fe fploh osnani, de bodo k' ti gofpo* fki flifhiozhe shitne inu mladinfke defetine na druge tri al fheft let od fveriga Ji/rja naprej v' fhtant lizitirane v* Kanzlii na fholfkira tergi Nro. 222 po ti verfti.
22	dan Svizhana od vafi Klezhe, Savle, Je-shiza , Vishmarje, Jarfhe , Oberje, Tomazhovo, inu Sh' Martin per Savi.
23	Svizhana od gorne inu fpodne Sadobrove, Hraftje, gorni inu fpodni Kafhel, Salog, Slap, Vguzhe, Studenez , Mofte, Selo, inu Udmat.
24	Svizhana, Shtefanja vaf, Dobrujne , Be-so\fik, gorna inu fpodna Hrufhiza, sa Dvor, Sa* Vogel, inu Podmolnik.
26 Svizhana, Lipoglav, Sele , Panze, Orle; Shen Pavi, Rudnik, Subfheniza, inu Babna Goriza.
27Svizhana, Srednavaf, Sele, Rebro, Dol, Javorje , Plefh , Rfpizhe , Br^fje, inu Sh* Martin pod frargko,
28 Svizhana, Glfnze , Vizh, Kosarje , Log, Brgsovza, Lukovza , Dragomir, Goriza.
1	dan Sufheza defetina na Polanah , Shert Peterfkim predmfftji, Sifhka, Logatez, Brgsov-za, inu Bgvke.
2	Sufheza, Svgti Duh nad Loko, Bitine, inu Podrebro nad Kamnikam.
3	Sufheza, Lublanfko Polje , per S. Rrifb* tefu, inu Krishanke v' Lublani*