Po poiti prejaman velja :
Sa cel« lsio predpličaa li rld., » pol lato 8 fld., m četrt lita A rld., m jede«	I
meiec 1 rld 10 kr.	|
V administraciji prejeman velja:	t Ca celo leto IS rld., u pol le1* 6 rld., sa četrt leto 3 rld., ia jeden mesec 1 rld. f V LJubljani na dom poailjan velja 1 rld. 'JO kr. več na leto.
Posamne Itevilke po <5 kr.	'
Vredniitva tel
Naročnino in oznanila (i n ■ e r a t •) rsprejema upravniitvo ln ekspedielja v ,,Katol. Tiskarni'4 Kopitarjeve ulice H. 3.
Rokopisi se n* vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo je v Semeniiklh ulleah it. 2, I., 17.
Ixhaja vsak dan, isviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
ifdn-itov. 74.
Političen list za slovenski narod.
Štev. 267.
V Ljubljani, v torak 21. novembra 1899.
Letnils ZLSTVTT
»Slovenski Narod" — v poganskem tiru.
iii.
„Dekadentno krščanstvo'1.
Dekadentno krščanstvo! — V sami tej frazi je skrito vse moderno poganstvo. Moderno poganstvo ne priznava več, da bi bila katoliška cerkev božja ustanova, da bi bila organizem, ki ga vedno oživlja božja moč. Moderno poganstvo vidi v cerkvi le človeški element, le »romansko svetovno velesilo«, kakor imenuje »Narod« katoliško cerkev v renesančni dobi.
In vendar se božja moč krščanstva kaže tako očividno tudi v renesanci ! Res je, ena struja renesance je plavila s seboj ne le zlatopesko glino antične kulture, ampak tudi pogansko blato ter za čas s kalnimi valovi segala prav do papeževega prestola. Toda poleg te struje je gnala ponosno bistre valove druga struja, krščanska renesanca. Krščanska renesanca je napojila italsko zemljo, da je na njej pognala moderna kultu r a z vsem, kar ima resničnega, dobrega in lepega. Pogansko blato pa je krivo, da je poleg lepih cvetov moderne kulture pognalo tudi mnogo mlakužnega in strupenega zelišča, ki ga dosorej še ni bilo mogoče iztrebiti!
Največji umetniki renesanceso naši, četudi je res, da je tega in onega za čas gnala s seboj že poganska struja. Kako močna pa je bila krščanska struja, priča to, da je zgrabila končno celo velikega pogana Machiavellija ter ga gnala v mirni krščanski pristan. Machia-velli je umrl — spokorjen!
Toda umetnost še ni vse. Moč krščanstva se kaže najbolj v ljubezni, ki je vrednostna mera prave kulture. Poganstvo ne pozna človekoljubja. Machiavelli sam pravi, da poganstvo ni poznalo človečnosti (h u m a n i t e t e). Odkod je torej ona človečnost, s katero se tako baha moderna kultura ? Cvet in sad krščanstva je! In ravno tudi za renesance je krščanstvo poganjalo božje cvetove človekoljubja. To priča nebroj bratovščin, ki so se tedaj osnovale na krščanskih tleh, z namenom, da bi pomagale* ubogim, bolnikom, jetnikom, zavrženim, da bi oskrbele pogreb siromakom. Osnovale so se velike bratovščine, katerih udje so se zavezali, da bodo stregli bolnikom za časa kuge, ki je tedaj tako grozovito pustošila Italijo. Posebno v Rimu ni bilo sloja, ki se ne bi nanj ozirala skrb cerkvenih bratovščin: cvetele so bratovščine za uboge in bolnike; za jetnike; za propale ženske ; potem posebe bratovščine za uboge ribiče, peke, kuharje, brivce, jermenarje, vrtnarje . . . Take bratovščine so si zidale svoje kapele in cerkve in poklicale najboljše umetnike, da so jih okrasili z umetninami. Odtod je, da je na Laškem ni cerkve, ki se ne bi mogla ponašati s kako umetnino iz one dobe!
Poleg bratovščin je krščanska ljubezen zasnovala tudi za renesance premnogo u b o ž n i c in bolnišnic. Samo v Florenci je bilo v 15. stoletju 35 bolnišnic. V Milanu so bile bolnišnice, o katerih pravijo zgodovinarji, da morejo tekmo-
vati z najlepšimi in največjimi naše dobe. V Rimu so papeži, tudi tisti, ki jih je omadeževala poganska renesanca, kar najbolj skrbeli za uboge in bolnike. Luter sam se je čudil karitativni skrbi laških mest. »Nikjer na svetu, pravi Rumohr, ni toliko zapuščin, ustanov, bratovščin za uboge, trpeče, ponesrečene ljudi kakor na Laškem !«
Poganska renesanca je s svojim razkošnim duhom pospešila zlasti tudi oderuštvo. Ko bi dejali šopirne obleke v stiskalnico, dejal je neki sloveči pridigar tedanje dobe, iz obleke marsikatere gospe bi pritekla kri Siromakov! Tudi tU je prihitela ubogim trpinom na pomoč le katoliška cerkev. Katoliški svetniki, sveti Bernardin, sveti Antonin, so se javno potegnili za tlačane. Katoliška cerkev načeloma ne dopušča sploh ne obrestovanja; mogotci renesančne dobe se niso menili za to. Tedaj je cerkev pomagala na drugi način. Zasnovala je tako imenovane »sklade usmiljenja« (m<j>ntes pietatis). Kristjani so zložili z darovi, zapuščinami, ustanovami sklade, in iz teh so s primernim poroštvom dajali potrebnim, zlasti njim, ki so ječali v pesteh oderuhov, brezobrestna posojila. Prve take posojilnice so se zasnovale ravno v papeževi državi, osnovali pa so jih frančiškani, nekatere pa papeži sami. Namnožile so se silno hitro. Pozneje so se toliko spremenile, da so jemale majhne obresti, kolikor je treba, da so se pokrivali upravni stroški. Inocenc VIII. je s posebno bulo potrdil te posojilnice. Seveda so se j udje in mogotci, celo knezi z vso silo bojevali zoper nje in zoper pogumne frančiškane, a dobra katoliška stvar je zmagala. Vpliv teh posojilnic je bil tolik, da so v 16. stoletju splošno padle obresti.
Še okrog leta 1870 je znašalo imetje bratovščin, dobrodelnih zavodov in takih posojilnic blizu 1200 milijonov lir. M ach ia ve 11 ist i čna »Italia unita« pa je v par letih razmetala večino tega imetja — ubogih!
Uprav v dobi renesance se je močno razširil tudi tretji red, ki je eminentno socijalna ustanova, pravo ognjišče katoliškega življenja. Kljub velike moralne propalosti v višjih krogih je bilo versko življenje med ljudstvom na vso moč živo. Mnogo mož in žen tiste dobe javno časti katoliška cerkev, a koliko je ostalo skritih pred svetom ! Vedno rastoče č e -ščenje sv. Rešnjega Telesa, otroška p obo žno s t d o M ar i j e , svečanipraz-n i k i, s p o k o r n e in p r a z n i č n e p r o c e-sije, posebno sijajne o sv. Rešnjom Telesu, v e 1 i k a r o m a n j a , božjepoti . . . vse to priča, da je za renesance krščanstvo delovalo v srcih z isto božjo močjo, s katero deluje vedno v srcih njih, ki se rado volj no ne odtegajo njegovemu vplivu!
Krščanstvo torej tudi tedaj ni bilo dekadentno. Vzrok dekadence mnogih kristjanov, duhovnikov in celo nekaterih papežev, med njimi Aleksandra VI. nesrečnega spomina (ki ga zlobno omenja »Narod«), je bila le poganska renesanca! A čudom se čudimo modernim poganom: Machiavellija proslavljajo,
papeža, ki se je v privatnem življenju ravnal po istih načelih poganske renesance, pa proklinjajo! To je hinavska nedoslednost liberalizma.
Mi pa obsojamo dekadente papeže, kakor obsojamo Machiavellija in njegove moderne oboževavce, a ljubimo krščanstvo nad vse zemeljsko, ker vemo, da je le krščanstvo človeštvu — vir resnice in ljubezni! Zato pa kličemo poštenim Slovencem: vrzite list, ki dan za dnevom tako podlo skruni naše najdražje svetinje — v r z i t e t a k 1 i s t tj a , kamorspada, na — gnojišče!
Sliod v Št Ilju v Slov. goricah.
(Izvirno poročilo.)
(Konec.)
Tretji govornik, kaplan G o m i 1 š ek pa je dokazoval, zakaj smemoinmoramobitiSlo-venci ponosni na svoj narod.
Mars kater Slovenec, posebno še kmet, se dostikrat sramuje svojega naroda, katerega res zaničujejo, zasramujejo, sumničijo in ga za manjvrednega proglašajo, na vseh straneh. Toda če bi Slovenci bolje poznali sami sebe in svojo slavno preteklost, bi se pač nikdar ne bi sramovali svojega naroda, kako tudi, ko pa ima naš narod toliko lepih čednostij, na katere sme in mora biti ponosen. Govornik našteje štiri take lepe lastnosti in čednosti, ki so: Slovencev podložniška zvestoba, hrabrost, pobožnost in izobraženost.
Blizu 200 let so bili Slovenci samostalni, ko so došli v današnja bivališča, ko so jih vladali kralj Samo in koroški vojvodi. Karol Veliki je uničil njih samostalnost. Nekaj sto let pozneje so prišli pod habsburške vladarje, katerim že služijo — posebno štajerski Slovenci — 616 let. Nikdar se niso vzdignili zoper vladarja, kakor so to delali Nemci, Lahi in Madžari, ki posebno dandanes hočejo uničiti skupno našo avstrijsko domovino s svojim očitno izdajalskim delovanjem. Slovencev zvestoba vladarjem je ostala do sedaj neomadeževana in še bo. Sam sedanji svitli cesar je to priznal ogovorivši celjske Slovence 1. 1883: Jaz vem, da tukaj stanujejo Slovenci in da se smem vsak čas zanašati na Slovence!
Tudi hrabrost Slovencev je dovolj poznana. Odseva nam iz bojev z Obri, Madžari, Langobardi, Lahi in z Nemci, najbolj pa iz turških bojev. Celih 314 let so trajali turški navali, nič manj kot 34 takih navalov turških štejemo na Štajerskem ; več 100 000 Slovencev je padlo na bojiščih in prišlo v bridko turško sužnost. In vendar še dandanes žive. Veliko imajo za to zahvaliti svojo hrabrost, ki je dovolj poznana tudi iz bojev tega stoletja, še posebej izza vladanja našega cesarja, ki je sam odlikoval mnogo Slovencev zavoljo njih hrabrosti.
Tretja prelepa čednost Slovencev je njih izredna vernost in pobožnost. Kar je lilija med cvetlicami, to je vernost našega naroda med njegovimi lepimi čednostmi. Odkar je narod slovenski vsprejel krščanstvo, je bil vedno zveBt sv. katoliški cerkvi. Vernost njegova je bila, je posebno
dandanes in bo vedno najtrdnejši temelj njegovega časnega in večnega obstanka. Ko bi se bili Slovenci poprijeli za reformacije Lutrove vere, že davno bi po naših krajih bivali nemški prote-stantje, sv. kat. cerkev pa nam je zvesto čuvala i naš narodni obstanek. Sam sv. Oče pozna našo vernost; dokaz tega, da nas je letos za to izredno odlikoval, ko je imenoval prvikrat Slovenije sina, nadškofa Missia, za kardinala. Zato pa narod naš nima večjih nasprotnikov, kot so tisti, ki mu hočejo iztrgati iz srca živo vero v Boga, naj si bodo tudi rojeni Slovenci.
Kot četrto lepo lastnost navede govornik izobraženost Slovencev. Za neolikane nas imajo sovražniki. Kako grda laž! Kako lepo razvit je že naš jezik, koliko slov. knjig in časnikov že šteje naše slovstvo, samo Mohorjeva družba s svojimi 78.000 udi zadošča, da smo lahko ponosni na svoj narod.In koliko slavnih svetovnoznanih mož imamo! . . . Dva taka bomo slavili drugo leto: največjega slov. škoia Slomšeka in največjega slov. pesnika Prešerna, katerih rojstno stoletnico bomo obhajali. Še Nemcem smo posodili mnogo slavnih mož, ki jih sedaj štejejo za svoje, pa so vendar bili rodom Slovenci. O naši moči in izobraženosti pričajo tudi naša slov. krajevna imena po sedaj nemških krajih. Celo »najbolj nemško« mesto Gradec mora nositi slovensko ime in enako se mnogim drugim krajem godi, kjer dandanes gospodujejo najhujši Germani. Da smo lahko ponosni na svojo izobraženost in olikanost, nam najjasneje priča najnovejši čas. Kje so Slovenci na enak način pokazali svojo oliko, kot so jo pokazali Nemci na Koroškem lani, letos v Celju in v drugih mestih ?
Naštete čednosti so pač take, da že zavoljo teh moramo biti ponosni Slovenci na svoj narod. Ako bi se le dobro poznali! Ako bi se le tudi dovolj sami sebe spoštovali 1 V tem oziru pač lahko posnemamo verne, hrabre in toliko na svoj rod in dom ponosne Bure. Žito: Spoštujmo najprej sebe sami, potem nas bodo spoštovali tudi drugi! Bodimo ponosni, da smo Slovenci!
Govornikove besede so ganile srca poslušalcev, ker so jih navdušeno odobravali; naj bi ne OBtale brez sadu! Ravno ob meji je treba Slovencev, ki ne zakrivajo svojega narodnega ponosa, nego se ponašajo s svojim rodom ob vsakej priliki.
Nato so bile soglasno vsprejete resolucije: 1. Celjska policija se naj podržavi; 2. Proč od Gradca! 3. naj se vpelje verska 61etna šola; 4. uvoz laških vin se naj zabrani; 5. naj se nastavi več potovalnih učiteljev in naj se vpeljejo obligatorična kmetijska predavanja po vseh krajih; 6. shod obsoja odpravo jezikovnih naredb in opozarja slov. poslance, naj delajo na to, da se sklene pravičen jezikovni zakon za vse avstrijske narode; 7. shod protestuje proti javni nemški šoli v Št. Ilju, katero je omogočilo le krivično in proti-postavno postopanje merodajnih taktorjev ; 8. shod opominja rodoljube, da pridneje sklicujejo shode, ker je ljudstvo željno poduka, zato naj bi se v 9. sodnih okrajih južnoštajerskih prej ko slej ustanovila okrajna kat. pol. društva, kjer še jih dosedaj ni.
Shod je zaključil predsednik z živioklici na sv. Očeta in svitlega cesarja. ŠentiljBkih Slovencev dolžnost pa je sedaj, da pokažejo veliko zanimanje za svoj napredek tudi v dejanju, kot so ga kazali kot poslušalci na shodu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. novembra.
Kriza v Avstriji. Sedanji predsednik avstrijskega ministerBkega sveta, grof Clary nima sreče na ministerskem stolcu. Trikrat je moral vladar že poseči mej sedanjo vlado in parlament ter doseči začasno sporazumljenje. Grof Clary se je lahko prepričal, da ne uživa zaupanja in da nima nikakega vpliva. To so pokazale tudi včerajšnje avdijence pri cesarju.* Vladar se je v skrajnem trenutku sam obrnil do vplivnejih parlamentarcev. Mej drugimi so bili včeraj v avdijenci predsednik poslanske zbornice dr. pl. Fuchs, dr. Ebenhoch, dr. Engel, dalje Schwegel, grof Sturgkh, Funke in Prade. Razgovor je bil seveda tajen, vendar je pa vse v tem jedino, da je bila na dnevnem redu kvota, nagodba in druga vprašanja, ki so s tem v zvezi in ki morajo biti re-
šena pred novim letom. Tudi predsedstvo go-spodske zbornice je bilo pri cesarju. Vsi so v tem jedini, da je kriza zelo akutna in da se bo bržkone rešila brez CIaryja. Ministerstvo bo baje tudi nadalje Claryjevo, a brez Claryja, to je danes vsesplošna sodba, ker so merodajni krogi tega mnenja, da more rešiti sedanjo krizo le uradniško ministerstvo. Včerajšnje avdijence imajo neki Bamo ta namen, da se parlament pripravi na prihodnje spremembe in poskrbi za rešitev nujnih državnih potreb.
Oautsch in Bacguehem silita zopet na površje. Včerajšnji »Vaterland«, kot smo že omenili, objavlja dopis od nekega vplivnega politika , ki piše mej drugim tudi to le: Marki Bacquehem sili zopet na površje. Zdi se, da hoče mož vse poskusiti, da dobi v roke državno krmilo. Gautsch in Bacquehetn prežita za Claryjevim hrbtom. Naj bi moža ostala tam, kjer sta sedaj, in delala pokoro za svoje politične pregrehe. To bi bila največja zasluga, ki jo moreta donesti Av-striii. Neki tukajšnji list prinaša poleg tega sen-začno vest, da nameravajo Bacquehema kandido-vati na mesto predsednika avstrijske delegacije. Radovedni smo, kdo ga kandiduje. Prejkone se tudi tu sam sili v ospredje. Kajti neumljivo je, kako bi se mogli člani-delegati iz gospodske zbornice ogreti za tega moža, ko imajo vendar na izbiro dovolj boljših, vplivnejih politikov.
SchOnererjevci na delu. Motil bi se, kdor bi trdil, da Wolf Schonererjeva garda nima smisla za visoko politiko in da ne misli sodelovati pri raznih državnih potrebah. To je pokazal nedeljski shod v Komotavi na severnem Češkem. Shoda so se udeležili izključno sami Sch5nerer-jevci, menda zato, ker drugih niso povabili, ali pa zato, ker se sploh nihče drugi ne meni za Wolfovo visoko politiko. Schonerer sam je opravičil svojo odsotnost z dosedaj neznanimi razlogi, mesto njega je pa nastopil pravi vodja te stranke K. H. Woll ter skoro dve uri govoril o »izdajstvu nemške ljudske stranke pri volitvah v delegacijo«. Zanimiveje pa je bilo njegovo pojasnilo, kako stališče naj zavzemajo nasproti sedanji vladi. Wolf jim je priporočal, naj Čakajo stvari, ki imajo priti, potem naj se šele odločijo za jedno ali drugo stran. Vprašanje glede kandidatur v češkem deželnem zboru naj se pusti nerešeno. Poleg teh malo resnih izjav bo se pa Schonerer-jevci pečali tudi z resno »notranjo« politiko. Zahtevali so od posl. Prade in Kindermann, naj nemudoma podpišeta predloge Schonererjeve skupine in da takoj izstopiti iz nemške ljudske stranke. Konečno se je pa še vsprejela resolucija v kateri se zahteva, naj se v bodoče stranka poteguje le za take kandidate za državni zbor, ki bodo slovesno obljubili, da pristopijo k njih skupini. To bo pomagalo ! Skupina bo baje kmalu najmočneja stranka v zbornici.
Nemški cesar v Anglijf. Včeraj dopoldne je stopil cesar Viljem na angleška tla ter bil, akoravno si je prepovedal vsak oficijelni vsprejem, zelo slovesno vsprejet na raznih postajah, kjerkoli se je pokazal. Angleži imajo pač dovolj vzroka čim najprijazneje vsprejemati vladarja Nemčije, ker prepričani so, da ta ne bode provzročala prav nikakih ovir v anglesko-transvalski zadevi, dokler ostane neskaljeno dosedanje prijateljstvo mej obema državama. Angleži gredo seveda še dalje. Njim ni dovolj zagotovilo, da Nemčija sama ne bo nikjer nastopila proti Angliji v sedanjem kritičnem času, marveč prepričani hočejo tudi biti, da bodo Nemci vplivali tudi na ostale velesile, da se ne drznejo ovirati angleške akcije na jugu. Koliko je ta njih nada upravičena, svet sedaj še ne more soditi, a prepričan je, da Nemčija navadno vedno mešetari v takih vprašanjih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. novembra.
(»0 temnem srednjem veku«) bode predaval jutri zvečer v veliki dvorani »Kat. Doma« gosp. Evgen L a m p e. Snov predavanja je sosebno na znane duhovitosti naših nasprotnikov velezanimiva, zato se nadeja obile udeležbe — odbor »Slov-krščanskosocijalne zveze.«
(Kip Matere Božje sv. rožnega venca,) ki ga je izdelal kipar Fr. Tončič iz Kamnika in izpostavil v razložnem oknu gospe Hofbauer, ima vedno dovolj gledalcev. Po pravici! človeka ve-
seli, ko vidi, da se domači umetniki trudijo ne le izpolniti naročilo, ampak da ustvarijo tudi kaj lepega in samostojnega. In ta kip zasluži pohvalo. Kipar je uprizoril Marijo sedečo in driečo z levico Jezuščka, z desnico pa rožni venec, kakor bi ga hotela komu podati v roke. Obraz je resno-mil, oči jasne, inkarnal pravilen. Modrozeleno krilo in ročno oblačilo je toliko soglasno, da na-pravlja ugoden vtisek. Miloben je tudi Jezušček v belem krilu z določnimi, a vendar otroškimi potezami. Gube ob obleki so umetniški prirejene in pravilne. Le eno željo bi imeli, da bi podoba ne bila iz cementa, ampak iz marmorja, pa tudi tako upamo, da bo dolgo krasila cerkev sv. Vida pri Vipavi.
(Imenovana sta) začasna finančna koncipista pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu, E. Miihl-eisen in Val. Žun definitivnima v desetem plačilnem razredu. — Finančni nadkomisar Jos. Svoboda je dobil naslov finančnega svetnika.
(Strossma.verjev jubilej.) Velikemu mecenu hrvatskega naroda se je o priliki njegovega jubileja z udano čestitko poklonilo tudi organizovano slovensko krščansko socijalno delavstvo po »Slovenski krščanskosocijalni zvezi«.
(Slovenska gledališče.) Sinoči se je izpolnila slovenskemu gledališkemu občinstvu zopet jedna želja. Ignacij Borštnik je zopet stal na slovenskem odru. Nekaj trenotkov bo prišli zopet nazaj stari časi slovenske drame. Igrali so »Revizorja« drugič, a boljši kot prvič. Ignacij Borštnik je igral lahkomišljenega, sleparskega Ivana Aleksandroviča Hlestakova. Pokazal nam je umetniško razumevanje uloge, igral je s tistim temperamentom, katerega že dolgo pogrešamo v onem delokrogu slovenskega gledališča, katerega je on oživljal z neizčrpnim svojim igralnim talentom. Z viharnim ploskom je sprejelo občinstvo zopetni nastop prvega slovenskega igralca na domačem odru, in-tendanca pa mu je poklonila velik lovorjev venec. O igri in ostalih igralcih smo spregovorili že zadnjič, danes nam je le dostaviti, da se je vsem poznalo, da čutijo, da se gre zopet jedenkrat za čast domačega igralnega osobja, zato so se vsi izredno potrudili. Danes gostuje gospod Ignacij Borštnik v »Strahovih«' v ulogi Osvalda Alvinga.
(Zborovanje na Štajerskem.) V slovenskih listih se je svojedobno poročalo, da je g. ZofT, voditelj politične ekspoziture v Konjicah, prepovedal shod volilcev dne 10. sept. 1899, M ga je sklical državni poslanec g. I. Žičkar k Slaperniku v Paki pri Vitanju. Prepovedal je tudi govor »o p o-trebinadaljnega izobraževanja našega ljudstva«, nadalje govor »o potrebi kmetijskih zadrug« in slednjič se je prepovedala »veselica s petjem in godbo*. Ko vsi ugovori proti prepovedi v Konjicah in v Gradcu niso pomagali nič, se je priredil zaupen shod pri Hrastniku pri Paki, katerega so se smeli udeleževati samo le povabljeni gostje. Socijalnih demokratov nismo mogli pustiti k temu zborovanju, ker jih nismo poznali. Le nekemu domačemu sociju se je dovolil vstop, ker je bil znan sklicatelju. Zato je v o d i t e 1 j mokračev že med zborovanjem grozil, da bo celo zadevo ovadil okrajnemu glavarstvu, ker se je dovolil vstop samo enemu mokraču. Radovedni smo, ali je moč mokračev že res tako velika, da jim gre na lima-nice ne le g. Zoff, temveč tudi državni zbor. Omenjamo še, da imajo c. kr. orožniki ukaz, da v slučaju, če se javni shod prepove, ne smejo za-braniti zaupnega shoda.
(Graške občinske volitve za III. razred) se vrše danes v torek, 21. novembra. Volilna borba je strastna. Štiri stranke so postavile svoje kandidate, namreč socijalno-demokratična, nemško-nacijonalna, nemSko-nacijonalna antisemitska obrtna Btranka in pa svobodni obrtniki. Težko je reči, katera izmed teh prodre končno, bržkone bo treba ožje volitve med rdečkarji in Feichtingerjevimi pristaši. Kako malo zaslombe med delavskimi stanovi imajo nacijonalci, kaže najbolj dejstvo, da so sprejeli v svojo listo ljudi, ki so vse prej ko nemški nacijonalci Na njih volilnem shodu v petek je izrazil njih kandidat Braun, da se sicer čuti Nemca, a da bo v mestnem zastopu obračal svoje moči v prid delavskim stanovom, naj si bodo katerekoli narodnosti. Kako se ta kandidatova izjava strinja z zahtevami nacijonalcev, ki hočejo, da mestna uprava daje samo Nemcem dela in zaslužka, a vse ne Nemce odpusti iz službe ? Vse
kaže, da pri ožji volitvi zmagajo socialni demokratje, ker njim pomorejo nacijonalci gotovo, kakor so storili že o priliki zadnjih državnozbor-akih volitev. Liberalci so se tudi že izrekli, da bodo podpirali soc. demokrate. Vse rajši nego ljudi, ki se še niso povsem izneverili krščanstvu! To je geslo graških matadorjev, naj bo krivonosi trgovec ali nemško zagrizeni birokrat ali zdivjani rdečkar!
(Sistiraua volitev.) Iz Celja se nam poroča: Sevniški okrajni zastop je izvolil notarja Veršeca, katerega izvolitve načelnikom okrajnega zastopa cesar ni potrdil, načelnikovim' namestnikom. Navzočni zastopnik okrajnega glavarstva je izvolitev tikoj sistiral.
(Od Sv. Trojice v Halozah.) Naš vrli poslanec gospod Žičkar se je potrudil k nam, da vidi našo bedo. V sredo 15 t. m. je prehodil lep kos naših vinogradov, od Sv. Trojice do Leskovca. Rad bi bil prišel do Zavrča. Žal, da je že popoludne se moral odpeljati na Dunaj k sejam državnega zbora. Kar je na svoje oči videl, prepričalo ga je, da je tu beda skrajna ter izdatna državna pomoč nujna. Kjer je priraščala najžlahtnejša kapljica — sedaj gola puščava! O gospodu poslancu emo prepričani, da bode storil svojo dolžnost. Kličemo pa vse merodajne činitelje: obč. predstojnike, gospode duhovnike, slavni okrajni zastop, c. kr. okrajno glavarstvo, da se na vso moč zavzamejo za nas, za obnovljenje uničenih naših vinogradov. Ako država ne pomore, ostale bodo nekdaj vinorodne Haloze — puščava, a revno ljudstvo se bode moralo izseliti. Škoda bode državi, ki je odtod dobivala lepih davkov. Na to ni niti misliti, da bi si posestniki sami na novo zasadili gorice, ker druge posesti tukaj nimajo, kakor te opustošene vinograde — pa dolgove. Ako hoče revež sebe in svoje preži viti, mora k drugemu, največ meščanu na delo iti, a svoje gorice zapustiti. Tako ne pridemo naprej — iz suž-nosti. Skrb našega gospoda poslanca Žičkarja pa nas je osrčila. Bog mu plačaj trude, trudom njegovim pa daj vspeha!
(»Deutsche Wacht« — Bovha.) Vahtarča od zadnje nedelje posveti pol svoje številke slučaju Bovha. Ni nam mari, nje podlostim ugovarjati, pač pa ne moremo zamolčati sledečega: Svoj čas je vahtarica se potegovala za krtačarja Žagarja (Sager), češ, da on ni g. dr. Krančiču nič žalega storil in bil vkljub temu obsojen na osem dni zapora. Sedaj pa ista vahtarca pravi, daje dr. Kran-čič »selbst Misshandlungen erlitten« in da je torej kot votant v slučaju Bovha moral glasovati za oprostitev le tega. Značilno je pa to: če je bil dr. Krančič brez povoda (kar vahtarca neposredno prizna, ker bi s.cer pisala »wohlverdiente Prtigel erlitten«) od hišnega posestnika in obrtnika Sagerja napaden, koliko bolj verjetno je, da so ljudje kakor Grabič in podobni, še prej brez povoda g. Bovha napadli. Sploh pa so to čisto nepristranske in neprizadete priče natanko in odločno potrdile, posebno priče Beg, "VVondraček in vojak Lukšina, ki so vsi potrdili, da so bile vse luči pogasnjene, da je bilo napadalcev okoli dvanajst, da so vsi bili oboroženi z gorjačami in da je bil Bovha in njega spremljevalec prej tepen, kakor je Bovha streljal. — Jako čudno se nam pa zdi pri zadnji vahtarici, da je bila še le v nedeljo dopoludne po 11. uri zaplenjena, če prav je bila v cenzuro predložena že v soboto popoludne, na vsak način pred 5. uro. V&htarca, ki so tiska v okoli 500 izvodih, se raznaša po Celju že v so boto zvečer in se še pred nedeljo razpošlje. Praktične veljave torej ta zaplemba v nedeljo ni imela, ker se sploh ni zaseglo več kakor kacih 30 izvodov, ki so ležali po trafikah. To je pač dvojna mera za »Domovino« in za »Deutsche Wacht«. Vsak otrok mora vedeti, da taka kritika o sodnikih, kakoršno si dovoljuje »Deutschc Wacht«, o sodnem svetniku Gregorinu in dr. Krančiču, o katerem piše, da je »fanatisoher Slovene«, nikdar ni dopustna. Ta dva gospoda, ki vživata tudi od nemške strani občno spoštovanje, se sumničita, da sta iz narodnega fanatizma glasovala za oprostitev Bovhovo, in državni pravdnik mora celo noč in pol dneva premišljevati, ali sme kaj tacega zaseči ali ne.
(Iz protestantizma h katoličanstvu) jo prestopila v frančiškanski cerkvi gospa Amalija Bino-•\vetz, soproga žendarmerijskega ritmojstra v Ljubljani s svojima hčerkama Josipino Alico in Ka- '
rolino Olgo. Danes so v knezcškofijski kapeli sjprejele zakrament sv. birme.
(Štrajk v Idriji.) Iz Ljubljane so odpotovali orožniki v Idrijo, ker so baje idrijski rudokopi pričeli štrajk.
(Slavnost v Dobrunji.) Predvčeraj je zadružno delo zopet veselilo se lepega vspeha. »Kmetijsko društvo« v Dobrunji je otvorilo svoj ponosni novi dom. Mogočno so gromeli topiči okolu prijaznega »Zadružnega doma«, ki je bil ves odet v zastave Blagoslovil je dom č. g. župnik Miha Zupan. Slavnosti se je udeležilo poleg krščanskih socijalcev iz Device Marije v Polju tudi večje število ljubljanskih somišljenikov. V njihovem imenu je po blagoslovljenju in pozdravu društvenega načelnika g. S ve tka spregovoril nekaj krepkih besedij g. Jož. Gostinčar povdarjajoč, da ima dobra zadružna stvar mnogo nasprotnikov, ki se tvorijo iz onih, katere je dr. Tavčar v »Slovenskem Pravniku« nažgal z »oderuhi«. Vnemal je ljudstvo, ki je bilo v velikem številu zbrano v domu in okolu doma, k nepremagljivi skupnosti in k hvaležnosti do onih mož, ki svoj čas in delo žrtvujejo v prospeh društva in ki so umnim gospodarstvom pripomogli društvu do prostornega doma. Z »Živijo !« klici je pritrdila zbrana množica govorniku. »Gospodarska zveza« ob tako važnem trenotku, ko se blagoslavlja viden sad zadružnega dela, ni preskrbela primernega zastop-Btva. Ko notranjski liberalci prirede kako navadno pivsko slavnost, tedaj se ondi tlači vse polno ljubljanskih liberalnih korifej, ko pa pri nas ljudstvo z veseljem otvarja — zadružni dom, tedaj se od društva, ki naj bi vodilo to zadružno delo, niti ne preskrbi častnega zastopstva. Kot zastopstvo »Gospodarske zveze« je sameval g. Volta, ki je tudi s par primernimi besedami pozdravil člane lepo napredujočega »Kmet. društva«. Ljudstvo je bilo navdušeno, izredno veselo svojih vspehov in pridruževalo se je odkritosrčno klicem: »Naprej zadružno delo!«
(Boj z orožnikom.) Nocoj ob jedni uri zjutraj so pripeljali v tukajšnjo deželno bolnico nekega Ant. Merkušiča iz Krtine, katerega je orožnik z bajonetom sunil v roko in v trebuh. Poslednja rana ni nevarna. Orožnik namreč Merkušiča hotel aretovati, ker je v neki družbi grozno zabavljal veri in duhovščini ter zasmehoval verske resnice, a postavil se je po robu in prisilil orožnika, da je rabil orožje.
(Prifazen poslanec) je koroški deželni poslanec Kotz v Millstadtu. Znanega Slovencem na-klonjega profesorja dr. Frischaufa je surovo ozmerjal, za kar je te dni dobil kazni 30 gld. To ni njegova prva obsodba.
(Beljaški občinski zastop) je preklical svoj sklep o »Bismarckplatzu«. Pravi, da bode raje še malo počakal, da nastane v Beljaku kak nov trg. Kaj je sicer korajžne nemškonacijonalce v Beljaku pripravilo do preklica, ostane — Steinwendrova tajnost.
(Nemškonacijonalne kunštnosti.) »Grazer Tagblatt« se je povspel do te-le študije o koroških Slovencih : »Slovenci ? I Slovencev se na Koroškem ne dobi. Izjeme so samo mej preč. duhovščino. Na Koroškem so »bindišarji« in njihov jezik nima z jezikom prihodnjega cesarstva »Grosslovenien (pod papeško nadvlado) nobene skupnosti«. — Ne prištevajo zaman nemškega Miheljna — tepcem.
(Tat — ustreljen) Na Stranji na Koroškem je kmet Kosmač ukral svojemu sosedu kravo in jo prodal v Velikovcu. Orožnik Ibovnik je tatvino zasledil ter je hotel tatu odgnati v zapor. Mej potom pa mu jo Kosmač ubežal in se vrnil nazaj na svoj dom, kjer ga je pa že zopet pričakovala oborožena pravica. Ker je Kosmač zopet hotel uteči, ustrelil je orožnik dvakrat za njim ter ga tako hudo ranil, da je umrl v celovški bolnici, kamor so ga prepeljali.
(Orla ustrelil) je cerkovnikov sin Ivan v Logavesi na Koroškem. Orel je tehtal 3 80 kilogramov. Po prvem strelu je bil orel samo ranjen ter se je z veliko silo zakadil v lovca, ki ga je z drugim strelom usmrtil.
(Nedolžen klic) je postal klic »Evviva 1' Ita-lia 1« C. kr. dež. šolski svet za Istro je ustavil preiskavo proti onim koperskim učiteljiščnikom, ki so kričali »Evviva 1' Italia!« Tako avstrijska šolska oblast dola z avstrijskim patrijotizmom.
Društva.
(Cecilijino društvo v Ljubljani) bode imelo po § 14 svojih pravil XI občni zbor v sredo dnč 22. novembra 1899. — I. Ob pol 9. dopoldne velika maša v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Praznik sv. Cecilije D. M., varihinje cerkvene glasbe. — 1. Introitus „Loquebar", koral z orglami. 2. Kyrie iz 4 glasne maše svete Cecilije, zl. D. Fajgelj. 3. Gloria iz 4 - glasne maše »Tota pulchra«, zl. A. Hribar. 4. Graduale »Audi filia«, koralzorgl. 5. »01'fert Afferentur«, za 4 mešane glasove, zl. Ig. Hladnik. 6. Sanctus iz štiri-glasne maše »sv. Frančiška Ser.«, zl. A. Foerster. 7. Benedictus iz 4 glasne maše »svetega Duha«, zl. J. Pogačnik. S. Agnus iz 4 glasne maše »Im-maculata«, zl. G. Rott. — II. Po sveti maši zborovanje v veliki dvorani knezoškofiiske palače z običajnim dnevnim rodom. — III. Ob, štirih popoldne v cerkvi čč. ggd. uršulink: Češčenje presvetega Rešnjega Telesa med petjem nunskega zbora po nastopnem sporedu: 1. a) L. Ebner, op 3Ž: Predigra s polnimi orglami; b) Jac. Gallus: In nomine Jesu, čvetero-glasno z orglami; c) Jos. Diebold: Cor dulce, čveteroglasno z orglami; d) Fr. Koenen: Uns ist ein Kindlein heut' geboren, troglasno. 2. a) Iv. S. Bach : Varianta k srednjemu stavku 4 sonate za orgle; b) Dr. Fr. Witt: Ave Maria, čveteroglasno z orglami; c) C. Greith: O presveta ti, dvoglasno z orglami; d) lOffertorium« in »Communio« na praznik sv. Uršule. koralno z orglami. 3. aj M. Haller: Presveto Srce Jezusovo, enoglasno z orglami ; b) Fr. Nekes: Victoria, surrexit nostra gloria, troglasno; c) G. P. da Palestrina: II. Agnus Dei iz Missa brevis, kvintet; d) A. Guilmant: Ado-ration, spreminjajoče registrovano. 4. a) J. Lavtižar : Litanije presvetega Srca Jezusovega; b) Dr. Fr. Liszt: Tantum ergo in Genitori. Blagoslov s presvetim Rešnjim Telesom po rimskem obredu; c) L. Hudovernik: Jesu, tibi vivo, čveteroglasno z orglami; d) L. Botazzo, op. 116: »Preghiera«, spreminjajoče registrovano.— K zborovanju uljudno vabi vse društvenike, k cerkvenima slovesnostima pa sploh prijatelje cerkvene glasbe
odbor „Cecilijinega društva".
Telefonska in brzojavna poročila
Škofjaloka, 21. novembra. Administrator Jan. Vavpotič pri Sv. Lenartu je danes pop. ob 2. umrl. Pogreb v četrtek ob '/»10.
Dunaj, 21. novembra. Poleg včeraj ime-novauih bo vsprejel cesar v avdijenci danes tudi poslanca Povšeta kot načelnika slovanske krščansko-narodne zveze, dal je L i e c h-tensteina in dr. Luegerja. Tem povodom pišejo razni listi, da so pozivi na des-niške in levičarske parlamentarce zadostno spričevalo, da želje, za kojih izpolnitev se sedaj gre, nimajo nikakega strankarskega značaja, marveč jih narekuje samo državna potreba.
Dunaj, 22. novembra. Posl. Povše bo kot načelnik slovanske krščanske narodne zveze jutri ob dveh vsprejet pri cesarju v avdijenciji.
Dunaj, 21. novembra. Danes bo vsprejet pri cesarju posl. Engel; od te avdijencije je odvisno postopanje JVIladočehov, ki so do sedaj zelo razburjeni in mnogi izmed njih silijo v obstrukcijo.
Dunaj, 21. novembra. Državna zbornica nadaljuje razpravo o ministerski obtožbi. Predlagatelj Z e 11 e r utemeljuje predlog, zbornica ne kaže nobenega zanimanja, jednako je zbornica prazna mej govorom Schonerer je vi m, ki je napadel nemške nacijo-nalee, ker so omogočili volitev v delegacijo in ker nečejo podpisovati njegovih predlogov.
Dunaj, 21. novembra. V zbornici je predsednik prebral dopis grota Claryja, ki naznanja, da je z najvišjim odlokom z dne 19. t. m. določen začetek delegacijskemu zasedanju na 30. novembra.
Dunaj, 21. novembra. Predsed. Fuchs je sklical v skupen posvet vse načelnike klubov, da se ž njimi dogovori zaradi spremembe dnevnega reda; po želji cesarjevi naj pridejo prvi na vrsto vladni predlogi glede provizorija in glede nujnih predlogov zadevajoči h nagodbo z Ogrsko.
Dunaj, 21. novembra. Pododsek kvotne deputacije gre zopet v Budimpešto nadaljevat pogajanja. Ogri so ponudili kvoto 34 38.
Dunaj. 21. novembra. Danes dopoludne se je ob navzočnosti cesarjevi blagoslovila nova cerkev v okraju Rudolfsheim. Občinstvo je vladarja navdušeno pozdravljalo.
Berolin, 21. novembra. Disciplinarni svet predlaga ministerstvu, da odvzame soo. demokratičnemu zasebnemu docentu pravico predavati na vseučilišču.
Portsmouth, 21. novembra. Včeraj dopoldne ob 10. uri je došla ladija „Hohen-zollern" z nemško cesarsko dvojico v tukajšnji pristan. Cesar Viljem je nosil opravo angleškega generala. Vsprejel ga je vojvoda Connaught.
Vojska v Južni Afriki.
Kakor je razvidno iz najnovejših' poročil, so Buri na obeh bojiščih pripravljeni na vsprejem angleških čet iz Kapstadta oziroma iz Durbana. Ob železniški progi mej Eastcourtom in Pioter-maritzburgom je na raznih krajih utaborjena glavna burska armada v Natalu pod poveljstvom generalov Joubert in Botho, ki se je s svojim oddelkom že združil z Joubertovo armado. Skupno šteje ta burska sila do 20.000 mož, toraj približno dvakrat toliko kot cela angleška moč v Natalu. Tu so toraj Buri brez skrbi.
Pa tudi za bojišče ob reki Oranje so Buri dobro poskrbeli. Zasedli so ob južni oranjski meji vse važneje kraje in zaprli pot Angležem na vseh treh železnicah. Mesta Hopetown, Colesberg, Burghersdorp in Aliwal North, skozi katere vodi železnica iz Kapstadta in Elizabet-Porta, so v njih oblasti.
Berolin, 21. novembra. Iz Pretorije poročajo tukajšnjim listom 19. t. m. ob 4. uri popoldne: Dvajset železniških vlakov je odšlo danes v Ladysmith po angleške ujetnike, da jih dovedejo v Pretorijo. — Nekaj milj pred Pietermaritzburgom sta se združili obe barski armadi, da preprečita prodiranje angleških čet. Burska moč se ceni na 20.000 mož.
London, 21. novembra. General Buller se poda s svojo armado v De Aar, kjer se utabori.
London, 21. novembra. „Times" poroča iz Laurenzo-Marqueza 17. t. m.: Mej angleškimi vjetniki se je pojavila bolezen scorbut. Več bolnikov so morali izolirati.
Mej angleškimi četami v Natalu so oglaša tifus. Najbolj je razširjen v Ladysmithu.
London, 21. novembra. „Times" brzo-javljajo iz Queenstowna 8. t. m.: Poveljnik Olivier je dospel s 50 možmi iz Burghers-dorpa v Jamestovvn ter takoj razobesil zastavo Oranje države.
Kapstadt, 21. novembra. Mej burskim prebivalstvom v Kaplandu se vrše velike priprave na upor proti Angležem. Vse je že oboroženo i.i preskrbljeno z vojnimi potrebščinami. Vladi je to gibanje znano in skuša miriti prebivalstvo. Ministerski predsednik Schreiner je obvestil vsa politična oblastva, da vlada ne namerava pozvati pod orožje prebivalcev v Kaplandu, in pričakuje, da bodo podaniki zvesti ostali kraljici.
Oranje-River, 21. novembra. Reuterjev urad poroča, da se zbira vsa angleška moč severno od reke Oranje, da se pred koncem tekočega tedna poda v Kiraberley. Na zahodni strani Kimberleya se Buri zelo živahno gibljejo.__
Svila za plesne obleke po 45 kr.
do gld. 14 65 meter — istotako Srna, bela in barvena Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. Vzorol obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. 168 4-4 4
Tovarne za svilo G. Henneberg
(e. in kr. dvorni založnik), Curih.
Umrli so:
20. novembra. Antonija Rndolf, mizarskega pomočnika hči, 2 leti, Sv. Petra cesta 70, scrophulose.
Cena žitu na dunajski borzi
dn<5 20. novembra 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. — do gl.	—
» » pomlad . . » 8 20 » »	8 21
Rž za jesen.....» — » »	—
» » pomlad .... » 6-80 » »	6 81
Turšica za november . . » — » »	—
» » maj-junij. . » 5-20 » »	521
Oves za jesen . . . . » — » »	—
» » pomlad ...» 5 42 » »	543
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 806-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cm opaao-ranja
Stanj« barometra r mm.
Temperatura po Celzija
Vetrori
Nebo
li!
20| 9.zvečer | 36 9 | 3 6 | brežvT | oblačno
2 J 7. zjutraj | 740 2 j 2'8 | sl. svzh. I pol oblačno | 2 popol. | 7417 | 6 4 | sr. jvzh. | oblačno Srednja včerajšnja temperatura 31°, normale: 2'6°
00
Kmetijsko društvo v ljubljanski okolici sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
V službo.	911 3-3
Več pove upravništvo »Slovenca«.
!itas@ kasiti}®
fcsr s Krasa -sa
za cerkve, stavbe in za vse druge stroke
ima na razpolago	909 12-6
k lesarski obrt
Tavčar Luka in sin
v Dutovljah (Sežana).
Vse naročbe in dela po načrtih se točno in ceno izvrše.
Izvrstna, naravna hrvaška
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50—32
Najboljše čistilno sredstvo^0svvDeo
znani Olobus čistilni Izvleček za vse kovine, kakor zlato, srebro, medeuino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta za zrcala in okna. Dob va se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	<
Vnanja naročila proli povzetju. 227 6 11—8
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna,
v Ljubljani.
Št 38.429.
920 3-2
Pri podpisanem mestnem magistratu razpisuje se služba
provizoričnega uradnika,
ki bode imel voditi
posredovalnico za delo in službe.
Plača znaša 825 goldinarjev.
Prošnje je vlagati do 30. novembra letos.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 15. novembra 1899.
Št. 39148.
Razglas.
921 3—3
Da se za slučaj zanošenja kuge v naše mesto pravočasno potrebno ukrene, odredil sem, da vsako hišo in k njej spadajoča gospodarska poslopja v mostu
ogleda posebna maglstratna komisija, katera bode zlasti konštatovati imela vse zdravstvene nedostatke in pa vse okolnosti, katere bi v slučaju zanešenja kuge Širjenje iste pospeševati utegnile.
Ker se bode to komisijonovanje, katero se prične že te dni, vršilo v interesu vse-skupnega ljubljanskega prebivalstva, kakor tudi v interesu VBacega posameznika, pričakujem, da bodo gospodje hišni posestniki radi šli na roko voditeljem komisij ter jim skušali v vsakem oziru olajšati njihovo nalogo. Za voditelje komisij sem odločil:
1. mestnega nadkomisarja Jakoba Tomoa za ves na desnem bregu ležeči del
mesta ;
2 tržnega nadzornika Janka Blelwelsa viteza Trstenlikega za oni del
mesta na levem Ljubljaničinem bregu, ki leži južno od Prešernovih ulic in Franca Jožefa ceste ter
3. nadzornika mestnega užitninskega zakupa Ignaoija Valentlnčlča za oni del
mesta na levem Ljubljaničinem bregu, ki leži severno od Prešernovih ulie in Franca Jožefa ceste.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. novembra 1899.
Župan:
Ivan Hribar.
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane etekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana Maks Veršec' v LJUBLJANI.	Poštni čekovni promet štev. 847 633. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro -konto), obresti od dnš do dnž po 4'/»%. Poštno - hranllnlčne poiožnloe so na razpolago.
—m i>	u n a j s k a borza, gm-	
Dni 21. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....99	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......116	»
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . 99	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......116	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	95	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	906	»
Kreditne delnice, 160 gld.......371	»
London vista...........120	»
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj.	,59	»
20 mark............11	»
20 frankov (napoleondor)...... 9	»
Italijanski bankovci........45	»
C. kr. cekini.......... ■	5	»
60	kr.
35	»
55	»
80	.
60	.
30	»
—	»
50	»
65	> 02",»
78	. 57",'
20	.
69	»
Dni 20. novembra.
4°/0 državne srečke 1. 186-4, 250 gld. . .	168	gld. 50	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	166	»	26	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........202	.	25	.
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	65	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137	»	25	.
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	128	»	75	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	—	»
Posojilo goriškega mesta.......—	>	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	>	—	>
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	96	»	—	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	208	»	—	»
» > južne železnice 3°/0 .	168	»	75	»
» » južne železnice 5°/0 .	117	»	80	»
»_> dolenjskih železnic 4"/„	99 »	60	»
Kreditne srečke, 100 gld......201 gld	— to
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	155	»	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»	60
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	.	—
Salmove srečke, 40 gld........85	»	—
St. Gentiis srečke, 40 gld.......84	>	50
Waldsteinove srečke, 20 gld.......85	>	—
Ljubljanske srečke........ .	24	»	25
Akcije anglo-avstrijske banke, iJ00 gld. .	147	►	60
Akcije Ferdinandove sev. želez., ltOOO gl. st. v.	3070 »	—
Akcije tržaškega Lloyda. 600 glti. . .	423	»	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70	»	50
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	98 .	—
Montanska družba avstr. plan..........278	»	—
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	199 »	—
Papirnih rubljev 100 . ■ . . \ . . ■	127	»	62
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„n E R C V B"
I., Vllollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
S4T Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic.