a Združba iz Apulije kradla kavo in pršute V Podgori bodo ovrednotili zid petih jezikov in zid časa Roberta Ferrazza vodi Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in se, kot je povedala v intervjuju, v Ljubljani zelo prijetno počutij 13 Primorski dnevnik SREDA, 10. FEBRUARJA 2010 Št. 34 (19.741) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Samo da ne ostane zgolj pri besedah Vlasta Bernard Včerajšnji ljubljanski posvet o gospodarskem sodelovanju med slovenskimi narodnimi skupnostmi v sosednjih državah in njihovo matično domovino, za katerega gre prirediteljema - Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju - vse priznanje, je ponudil kar nekaj spodbud za razmislek. Poleg tega, da je bil priložnost za izčrpen pregled gospodarskega položaja in dejavnosti manjšin v Avstriji, na Madrža-skem, Hrvaškem in v Italiji, je bil predvsem srečanje, na katerem so si matični in zamejski gospodarski in institucionalni dejavniki zastavili program skupnega dela oziroma strategijo za uresničevanje skupnega gospodarskega prostora. Mimo dejstva, da je prišla še enkrat jasno do izraza velika razlika med manjšinami v različnih državnih prostorih - od daleč najbolje organizirane skupnosti Slovencev v Italiji do problematičnega položaja madžarskih in hrvaških Slovencev - je bilo na posvetu morda preveč pozornosti posvečeno doseženemu in premalo načrtom in potencialnim možnostim, ki se odpirajo v tem prostoru brez meja in s skupno valuto. Če včerajšnji posvet, na katerem je bil minister dr. Žekš med najbolj konkretnimi govorci, razumemo kot začetek procesa zastavljanja konkretnega in koordiniranega dela, potem se razvoju prostora, ki ga poseljujemo Slovenci, obetajo plodnejši časi. Razvoju, ki prinaša delovna mesta, možnosti za mlade in torej obstoj. Če pa se to ne bo zgodilo, potem je bilo včeraj v Ljubljani pač le še eno od tolikih srečanj dobre volje, a - brez posledic. evropska unija - Po podpori Evropskega parlamenta jo je včeraj imenoval Evropski svet Nova Evropska komisija s polnimi pooblastili V drugi Barrosovi ekipi tudi Slovenec Potočnik in Italijan Tajani gospodarstvo - Pobuda Urada za Slovence in SDGZ V Ljubljani zarisali usmeritve za skupno gospodarsko strategijo LJUBLJANA - Dozorel je čas, da se lotimo konkretnega vzpostavljanja skupnega slovenskega gospodarskega prostora, to pa je proces, v katerega je treba vključiti celotno ozemlje, ki ga po-seljujemo. Včerajšnji celodnevni posvet o gospodarskem sodelovanju med slovensko narodno skupnostjo zunaj matične države in Slovenijo, ki sta ga priredila Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in SDGZ, je pokazal, da je tako sodelovanje zaželeno in možno. Na posnetku (Bobo) z leve Miro Petek, predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu, minister za regionalni razvoj Henrik Gjerkeš in minister za Slovence Boštjan Žekš. Na 4. strani STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino potrdil novo Evropsko komisijo pod vodstvom Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Za novo komisijo, ki jo poleg predsednika Barrosa sestavlja še 26 evropskih komisarjev, med njimi Slovenec Janez Potočnik in Italijan Antonio Tajani, je glasovalo 488 poslancev, 137 jih je bilo proti, 72 je bilo vzdržanih. Glasovalo je 697 od skupno 736 poslancev. Po zeleni luči Evropskega parlamenta je komisijo dokončno imenoval Evropski svet, ki odslej lahko polnomočno deluje. Na 18. strani Koprski borci NOB proglasili 10. februar za Dan miru in sožitja Na 2. strani Manjšina potrebuje nove ideje Na 3. strani Občina zanemarja Zahodni Kras Na 7. strani Na soškem bregu pri Gorici nabrali trideset vreč odpadkov Na 14. strani Mario Somma ni več trener Triestine Na 19. strani iran Medtem ko Teheran izziva svet z jedrskim programom Pripadniki milice Basidž poskušali napasti italijansko veleposlaništvo v Teheranu RIM/TEHERAN - Okoli sto pripadnikov iranske milice Basidž, zveste iranskemu predsedniku Mahmudu Ah-madinedžadu, je včeraj v Teheranu sodelovalo na protiitalijanskem shodu. Pri tem so skušali napasti italijansko veleposlaništvo, je sporočil vodja italijanske diplomacije Franco Frattini. Protesti so potekali tudi pred drugimi veleposlaništvi v Teheranu. Medtem je Iran je v skladu z napovedmi v svojem osrednjem jedrskem objektu v Natanzu včeraj začel proces pridobivanja 20-odstotno obogatenega urana, zaradi česar mednarodna skupnost vse bolj razmišlja o sankcijah proti Teheranu. Na 6. in 18. strani strani zelezarna - Francesco Rosato Aretirali direktorja škedenjske železarne TRST - Karabinjerji so včeraj aretirali dolgoletnega direktorja škedenjske železarne Francesca Rosata. Aretacija je v okviru preiskave na državni ravni o ravnanju s posebnimi odpadki, ki jo je pred meseci sprožilo javno tožilstvo iz Grosseta. Skupaj z Rosatom so aretirali tudi vodjo oddelka za ekologijo in okolje Vincenza DAurio. Oba sta v hišnem priporu. Preiskovalci so odkrili organizacijo, ki se je ukvarjala z nezakonitim ravnanjem posebnih odpadkov in s katero je sodelovalo okrog 20 podjetij. Med preiskovanimi je oče predsednice Con-findustrie Emme Marcegaglia, Stenio. Na 8. strani 2 N edelja, 7. februarja 2010 ALPE-JADRAN / koper - Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Deseti februar proglašen za »Dan miru in sožitja« S spominom na dan podpisa Pariške mirovne pogodbe želijo opozoriti, da je bila tudi Primorska rezultat NOB KOPER - Združenje protifašistov, borcev za vrednote Narodnoosvobodilnega boja in veteranov iz Kopra je 10. februar v spomin na podpis Pariške mirovne pogodbe razglasilo za dan miru in sožitja. Kot so dejali, želijo tako preseči stanje, ki ga je v odnosu do Slovencev, Hrvatov in naroodnosvobodilnega boja vzpostavil italijanski dan spomina na foj-be in eksodus 10. februarja. Za razglasitev 10. februarja za dan miru in sožitja so se v koprskem Združenju protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov odločili, ker »ne želijo vsako leto znova zavračati obtožb s strani italijanske politike ob dnevu spomina na fojbe in eksodus«. Kot so pojasnili v združenju, se v nasprotju z italijansko politično desnico, »ne želijo ukvarjati s preteklostjo kot obtožbo sedanjosti«, z dnevom miru in sožitja pa želijo opozoriti tudi, da je bila osvoboditev Primorske rezultat narodnoosvobodilnega boja. V združenju si želijo, da bi dan miru in sožitja prerasel okvirje Primorske. »Ne le Primorska, tudi ostala Slovenija je bila z okupacijo Italije žrtev fašističnega nasilja,« je v imenu združenja poudaril Dušan Fortič. Pariška mirovna pogodba, ki so jo zavezniške sile z Italijo podpisale 10. februarja leta 1947, je po mnenju For-tiča sicer še vedno aktualna, kajti na njenih osnovah temeljijo odnosi v današnji Evropski skupnosti. Pobudi za razglasitev 10. februarja za dan miru in sožitja se je Dušan Fortič kroma pridružila protifašistična organizacija Promemoria iz Italije, ki je nastala pred leti za to, da se spomin na zgodovinska dogajanja ohrani na podlagi objektivnega in ne potvorje-nenega preučevanja zgodovinskih dejstev.. Kot je ob tem poudaril predsednik Promemorie Sandi Volk, je pomembno, da se italijanskemu državnemu prazniku, dnevu spomina na fojbe in eksodus odvzame naboj, ki ga je ta dobil v zadnjih letih. »Kar se dogaja ob dnevu spomina, se ne dogaja le ob meji,« je opozoril Vovk. Po njegovih besedah ne gre le za zadevo, ki kali meddržavne odnose med Slovenijo in Hrvaško, pač pa tudi odnose znotraj Italije in je znak »ponovne fašizacije Italije, ki zadeva vse Italijane«. Volk je obenem opozoril na domnevno sodelovanje slovenskih desničarskih organizacij z italijansko desnico. Slovenske desničarske organizacije naj bi po njegovih besedah italijanskim ezulskim organizacijam nudile podporo in informacije za izvajanje svojih aktivnosti. (STA) piran - V Galeriji Hermana Pečariča na ogled do 1 7. marca Različne interpretacije rdeče niti na skupinski razstavi članov društva KONS PIRAN - Rdeča nit je osnovna tema in hkrati naslov skupinske razstave Kulturnega društva za umetnost KONS, ki je doživela svojo otvoritev prejšnji petek in bo v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu na ogled do 17. marca 2010. Z omenjeno razstavo je bil nedvomno storjen dodaten korak naprej v smeri tesnejšega sodelovanja med likovnimi ustvarjalci na obeh straneh meje, še posebej med Galerijo Narodni dom v Trstu in Obalnimi galerijami Piran, ki bodo po besedah kustosinje Nives Marvin v kratkem tovrstno likovno gostovanje tudi vrnili. Sodelovanje med galerijami v obmejnem prostoru je z navdušenjem pozdravil tudi Toni Biloslavo, direktor Obalnih galerij Piran. Poudaril je, da so takšna povezovanja dobrodošla in skorajda normalna predvsem v času, ko dejansko ni več nobenih preprek, niti fizičnih, ki bi lahko ovirale eksportiranje umetniških del v sosednje države. Nives Marvin je na otvoritvi pred številnim občinstvom opozorila na dejstvo, da sodelovanje z zamejskimi umetniki ne predstavlja novosti: mnogi so namreč že razstavljali na slovenski Obali, udeležili pa so se tudi piranskega Ex-temporeja. Takorekoč na predvečer slovenskega kulturnega praznika se je s svojo večplastno in raznoliko produkcijo Umetniki skupine KONS na skupinski fotografiji z razstave v Piranu predstavilo 14 članov društva, ki že peto leto združuje ustvarjalce vizualne umetnosti v širšem pomenu besede. Njegovi predstavniki zastopajo različne oblike likovnega izražanja, tehnik in šol, kar se jasno kaže tudi na razstavi v Piranu. S svojo interpretacijo rdeče niti se predstavljajo naslednji umetniki: Ja- nina Cotič, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Rado Jagodic, Zvonimir Kalc, Klavdija Marušič, Jasna Merku, Živa Pahor, Deziderij Švara, Štefan Turk, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago, Helena Volpi in Ivan Žerjal. Tokratna razstava ponovno potrjuje, da je med Slovenci v Italiji likovna produkcija izredno bogata in raznolika. Po zaslugi društva Kons se nenazadnje nadaljuje tradicija delovanja Grupe U in Društva zamejskih likovnikov, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja vplivali med drugim tudi na razvoj likovne umetnosti v Sloveniji. Mitja Tretjak Koroška EL in SKS kritični do SLOMAKA CELOVEC - Predsednika Enotne liste - EL in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk - SKS občinski predstojnik mag. Vladimir Smrtnik in podžupan Bernard Sadovnik ob razpravi po izvolitvi novega predsednika SLOMA-KA, ki se naj bi zgodila danes na seji te strukture, kritično ocenjujeta sestav SLOMAKA, ki po njuni oceni ne zrcali pluralne organiziranosti koroških Slovencev in Slovenk. »SLOMAK v tem trenutku in v tem sestavu ne zastopa vseh koroških Slovencev in Slovenk in ne odgovarja modernim demokratičnim pravilom.« Zato Smrtnik in Sadovnik zahtevata, da na današnji seji SLOMAK-a končno sprejmejo kot člane tudi Enotno listo in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, »kot je to zgledno že uredila Vlada Republike Slovenije pri sestavi Sveta za Slovence v zamejstvu.« Tudi parlamentarna komisija za Slovence po svetu in v zamejstvu dosledno vabi na seje EL, kot edino samostojno politično gibanje koroških Slovencev in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, kot eno od treh krovnih organizacij. Prav tako Smrtnik in Sadovnik pogrešata, da v SLOMAK ni zastopana Slovenska skupnost (SSk), kot edina zbirna stranka Slovencev v Italiji, ki je prav tako enakopravno zastopana v Svetu Vlade Republike Slovenije. »S takšno razširitvijo bi SLOMAK končno upošteval celotno širino trenutne organiziranosti koroških Slovencev in tudi ugodil predlogu Enotne liste za novi Koordinacijski odbor koroških Slovencev, ki predvideva enakopravno zastopanost vseh treh krovnih organizacij (ZSO, NSKS, SKS) in Enotne liste«, zaključujeta predsednika Smrtnik in Sadovnik. Kako »živi« so Slovenci LJUBLJANA - V anketi na spletni strani Kako živ si so uporabniki v preteklih treh tednih lahko ocenili, kako živi so. Največ ljudi je med petimi danimi možnostmi izbralo odgovor precej živ, le malo manj pa jih je odgovorilo, da so samo na pol živi. V prvi izmed akcij je sodelovalo približno 10.000 ljudi, so sporočili iz gibanja Kako živ si.Največ ljudi, 28,1 odstotka, je izbralo odgovor precej živ. Odgovor na pol živ je izbralo 28 odstotkov sodelujočih. Manj kot desetina sodelujočih je odgovorila, da so komaj živi, približno 20 odstotkov ljudi pa se je opisalo kot polni življenja. Ženske so v povprečju večkrat izbrale odgovor napol živ, moški pa so sebe pogosteje ocenili kot žive in živahne. Gibanje Kako živ si je neprofitno organizirana skupina posameznikov, ki želi zbuditi življenje in pokazati, da imajo lahko majhne spremembe velike pozitivne učinke. Ljudem, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, želijo pokazati, kako z majhnimi spremembami povečati kakovost svojega življenja. videm - Polemika Zaščita Furlanov: Fontanini kritičen do deželne vlade VIDEM - Deželna vlada zelo zanemarja zaščito furlanščine. V to je prepričan predsednik videmske pokrajinske uprave Pietro Fontanini, po katerem je največji »krivec« za takšno politiko Dežele odbornik Roberto Molinaro. To ni prvič, da se Fontanini (Severna liga) spravi na odbornika iz vrst stranke UDC. Pred nekaj meseci mu je očital, da privilegira Slovence na škodo Furlanov. Fontanini, ki je deželni tajnik Lige, pravi, da je Molinaro tokrat prekoračil vse meje, ker da skoraj načrtno bojkotira izvajanje deželnega zakona za Fur-lane in furlanski jezik. Zaščita furlanščine je po Fontaninijevem prepričanju eden od glavnih razlogov, zaradi katerih Bossijeva stranka politično podpira odbor predsednika Renza Tonda. Fontanini je kritiziral Molinara na včerajšnjem posvetu o položaju furlanske jezikovne skupnosti, ki ga je v Vidmu priredila Pokrajina. Med govorniki je bil tudi nekdanji poslanec KPI Ar-naldo Baracetti, medtem ko je senator Ferruccio Saro poslal pisno poročilo. ljubljana - Od 28 članov svet je zanj glasovalo 1 5 članov Jernej Pikalo včeraj izvoljen za novega predsednika programskega sveta RTV Slovenija LJUBLJANA - Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je na včerajšnji prvi seji za predsednika izvolil Jerneja Pikala. Od 28 članov sveta je zanj glasovalo 15 članov, medtem ko je drugega kandidata Huberta Požarnika podprlo 13 članov. Za v. d. namestnika predsednika programskega sveta pa je bil imenovan Slavko Bobovnik. Pikalo je izredni profesor za politologijo na Fakulteti za družbene vede.Bil je član programskega sveta že v prejšnjem sklicu programskega sveta, državni zbor pa ga je 17. decembra lani na predlog stranke Socialnih demokratov imenoval tudi za člana novega programskega sveta. Slavko Bobovnik, ki je bil v programski svet imenovan na predlog zaposlenih na RTVS, je na glasovanju za namestnika predsednika programskega sveta dobil 12 glasov, za polni mandat pa bi jih potreboval 15, zato je bil v skladu z zako- nom o RTVS za šest mesecev imenovan za vršilca dolžnosti namestnika predsednika. Jernej Pikalo je v izjavi za novinarje po izvolitvi poudaril, da želi biti predsednik vseh članov programskega sveta, »enak med enakimi«, zato računa na njihovo sodelovanje. Njegovo vodilo pri vodenju sveta bo voditi »koordinirano razpravo, čimbolj odprto, čimbolj polemično, da bomo prišli do kakovostnih rešitev«. Programski svet bo v novi sestavi po njegovi oceni lahko deloval konstruktivno. »Tisto, za kar si bom sam prizadeval kot predsednik pa je, da ne bomo razpravljali o osebnih zadevah in razmerah, ampak da bomo razpravljali o stvareh,« je dejal in dodal, da je to ena od stvari, ki jih namerava striktno uveljavljati. Programski svet je danes še sklenil, da se bo ponovno sestal v 15 dneh in obravnaval razpis za novega generalnega direktorja RTVS. Do izvolitve predsednika programskega sveta je v skladu z zakonom prvo sejo sveta vodil v. d. generalnega direktorja RTVS Anton Guzej, ki je ponovil, da je zavodu v zadnjih štirih letih uspelo uresničiti cilje, ki so si jih zadali. Radijski programi so prvi po poslušanosti, posamezne televizijske oddaje pa so ostale na visoki stopnji gledanosti. Prav tako je zavod od leta 2006 do 2009 vseskozi posloval pozitivno, kljub visoki inflaciji, brez dviga rtv-naročnine in posojil, je dejal. Kot dosežek svojega mandata je izpostavil tudi to, da jim je uspelo povečali vrednost delnic, ki jih ima zavod na pariški borzi. Gre za 66 milijonov evrov, ki jih nameravajo, kot je povedal, v prihodnje nameniti razvoju. Nov programski svet se je konstituiral 25. januarja, ko je Gu-zej izdal sklep, s katerim je ugotovil, da sta bili imenovani več kot dve tretjini članov novega programskega sveta. Staremu programskemu svetu je namreč januarja potekel štiriletni mandat. V svetu je trenutno 28 članov, pri čemer mora državni zbor imenovati še enega kandidata. Igor Vidmar, ki ga je DZ na mesto člana programskega sveta imenoval 17. decembra lani, je namreč odstopil s tega mesta. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 10. februarja 2010 3 trst - Posvet sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL Razprava je obelodanila stare in nove težave narodne skupnosti TRST - Razprava na ponedeljkovem posvetu CGIL, CISL, UIL o slovenski manjšini ni bila ravno pestra, posegi, ki smo jih slišali, pa so obelodanili stare in nove probleme naše skupnosti. Vsi, ki so se oglasili (vključno s sindikati), pogrešajo dvoje stvari: skupno manjšinsko omizje in nove razvojne ideje, ki jih ta finančna kriza postavlja v ozadje. Ace Mermolja (SKGZ) je pozdravil pobudo sindikatov, glavno pozornost pa je namenil finančnim aspektom zaščitnega zakona. Gre za neke vrste politično-industrijski načrt sistematičnega krčenja državnih prispevkov. Njihova nominalna vrednost se v glavnem ni spremenila (če izvzamemo za letos napovedana krčenja), realna vrednost prispevkov pa je iz leta v leto manjša. Mermolja je govoril o »smrti na obroke«. Navedel je primer Slovenije, ki svojim manjšinam ni znižala, a tudi ne zvišala prispevkov in, kot pozneje ostali razpravljalci, govoril o nejasni usodi Slovenskega stalnega gledališča. Na teater se je navezal deželni svetnik Igor Kocijančič, ki se boji, da bo SSG po odhodu komisarjev spet tam, kjer je bilo ob njunem imenovanju. Treba je torej čimprej ukrepati, zlasti kar zadeva statut gledališča, za katerega si Kocijančič obeta aktivnejšo vlogo SKGZ in SSO. V nasprotnem primeru bo manjšina vse odločitve prepustila Pokrajini in Občini Trst, ki se bosta o statutu najbrž dogovorili ob »političnem blagoslovu« Dežele. Za Kocijančiča je bilo srečanje v Kulturnem domu po eni strani izgubljena priložnost za odkrito soočenje v manjšini, po drugi pa lahko pomeni začetek novih plodnejših odnosov med manj- Udeleženci ponedeljkovega tržaškega posveta sindikatov CGIL, CISLin UIL o slovenski manjšini kroma šino in sindikati. To je želja Nives Košuta, ki v slovenski manjšini zelo pogreša skupno omizje. Nihče si ne dela utvar, da bi lahko takšno omizje odločalo v imenu manjšine, skrbelo pa bi vsaj za neko sintezo stališč, ki se pojavljajo v naši skupnosti. Tega žal ni in ga tudi ni videti na obzorju. Manjšina v teh težkih finančnih trenutkih potrebuje mirno in zelo premišljeno držo in nikakor ne proglasov ali sloganov, ki so sami sebi namen in ne peljejo nikamor. Navedla je primer glasbenega šolstva, kjer smo rabili skoraj deset let, da smo se sprijaznili z državno reformo glasbenih konservatorijev. Tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar je prepričan, da racionalizacija v manjšini ne pomeni krčenja delovnih mest, kot stalno trdijo nekateri. Racionalizacija pomeni, da ko imaš v isti vasi dve dvorani v eni koncentriraš več dejavnosti, drugo pa lahko daš v najem. Ukmarja v manjšini zelo motijo dvojniki. Omenil je dva časopisa v Beneški Sloveniji, dve glasbeni šoli in dva kulturna domova v Gorici. Politika se mora potruditi za ohranitev in po možnosti za zvišanje vseh javnih prispevkov manjšini, tudi SKGZ in SSO pa se morata bolj potruditi, da bo narodna skupnost zadihala s pogledom naprej, kar se danes ne dogaja. Razprava se je precej obrobno dotaknila tudi šolskih vprašanj. Kocijančič, ki je tudi član deželne komisije za slovenske šole, je na tem področju omenil dobro sodelovanje s Pokrajinama Trst in Gorica. Zastopnik šolskih sindikatov CGIL, CISL in UIL je povedal, da ne soglaša s tistimi, ki v manjšini trdijo, da reforma (ali reforme) ne bodo bistveno vplivale na šole s slovenskim učnim jezikom. Spremembe je doslej občutilo predvsem osebje, z nedavno reformo višjih šol pa se tudi za Slovence napovedujejo precejšnji premiki oziroma novosti, ki ni nujno, da bodo pozitivne. Prej nasprotno. fojbe »Manjšina v kriznem obdobju Dan potrebuje nove in sveže ideje« spomina v Rimu RIM - Današnji dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre bodo v Rimu obeležili z vrsto uradnimi prireditvami in pobudami. Glavna bo na Kvirinalu, kjer bo predsednik republike Giorgio Napolitano podelil spominska priznanja sorodnikom žrtev fojb. Predsednik Gianfranco Fini bo v poslanski zbornici odprl razstavo o fojbah, ki so jo pripravila ezul-ska združenja. Pričakovati je da bo spominski dan odmeval tudi v senatu. Prva televizijska mreža RAI 1 bo drevi predvajala film Srce v breznu o fojbah, ki je sprožil velike polemike v Italiji in v Sloveniji. Film režiserja Alberta Negrina so za televizijo skrajšali na približno 100 minut. Tragedije fojb in eksodusa Istranov so se včeraj med drugim spomnili predsednik Fur-lanije-Julijske krajine Renzo Tondo, evroposlanka in deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani ter vi-demski nadškof Andrea Bruno Mazzoccato. Tondo izpostavlja velik domovinski čut istrskih beguncev, medtem ko Serracc-hiani v pismu predsedniku republike Napolitanu omenja tudi zapleteno vprašanje pravičnih odškodnin za ezule. Vi-demski nadškof vidi v današnjem dnevu spomina na fojbe tudi priložnost za temeljit razmislek o današnjih pojavih nestrpnosti in o diskriminacijah med ljudmi in narodi. f PROIZVODNE DEJAVNOSTI: RAZPISI ZA POVIŠANJE KONKURENČNOSTI ROP FESR 2007 - 2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA PODPIRA PODJETJA Dežela podpira povišanje konkurenčnosti podjetij s sredstvi v višini 56 milijonov evrov. S pomočjo raziskovanja, inovacije in investicij udejanjiti dosežene rezultate in izkoristiti nove priložnosti: take projekte bodo podpirali novi razpisi ROP FESR 20072013, nove spodbude za povišanje konkurenčnosti podjetij iz Furlanije Julijske krajine. Nova sredstva ROP FESR 2007-2013 za Investicije v konkurenčnost podjetij! Bili so odobreni in objavljeni v Redni prilogi k Uradnem vestniku št. 5 z dne 10. februarja 2010 razpisi namenjeni obrtniškim, industrijskim, trgovskim, turističnim in storitvenim podjetjem v deželi, in sicer: • spodbude za realizacijo raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov s strani obrtniih podjetij Furlanije Julijske krajine • spodbude za realizacijo raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov s strani industrijskih podjetij Furlanije Julijske krajine • spodbude za realizacijo raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov s strani trgovskih, turističnih in storitvenih podjetij Furlanije Julijske krajine. Namen spodbudbnih ukrepov, ki predvidevajo dodelitev nepovratinih sredstev, je krepitev konkurenčnosti podjetij v deželi skozi podporo znanstvenega in tehnološkega razvoja podjetništva. Dodeljeni bodo podjetjem, ki nameravajo izvajati raziskovalno in inovacijsko dejavnost ter investirati v konkretno aplikacijo doseženih rezultatov. Obrtniškim podjetjem je namenjenih 7 milijonov evrov, industrijskim podjetjem 40 milijonov evrov, trgovskim, storitvenim in turističnim pa 9 milijonov evrov. Prošnje je potrebno predložiti odgovornim službam v Glavni direkciji za proizvodne dejavnosti od 10. februarja 2010 do najkasneje 30. aprila 2010 vskladu z navodili, ki jih vsebujejo razpisi. Razpisna dokumentacija in obrazci za izpolnitev so na voljo na spletni strani dežele www.regione.fvg.it v sekcijah, ki obravnavajo ta področja (industrija, turizem, trgovina, storitve in obrtništvo; dostopna so s strani "Economia e imprese") in v sekciji namenjeni ROP FESR (dostopna je na bannerju na prvi strani spleta). NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST REGI9NE AUTONOMA FRIULI VeNEZIA GIUUA 4 Sreda, 10. februarja 2010 GOSPODARSTVO posvet - V Ljubljani v organizaciji Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in SDGZ Dozorel je čas za vzpostavitev skupnega gospodarskega prostora Dva ministra in institucionalni predstavniki Slovenije z zastopniki manjšinskih subjektov LJUBLJANA - Sodelovanje med gospodarskimi dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter med organizacijami narodne skupnosti in Republiko Slovenijo - pod tem naslovom je bil včeraj v Ljubljani celodnevni posvet, ki sta ga priredila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ). Zelo skrbno pripravljeno srečanje, ki so se ga udeležili vidni predstavniki slovenske vlade in gospodarskih subjektov na eni in go-spodarsko-institucionalna predstavništva slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem na drugi strani, je bilo priložnost za pregled gospodarskega položaja in dejavnosti manjšin, za izmenjavo stališč, izkušenj, rezultatov dela in predvsem potreb in načrtov za naprej. njanja. Tudi predsednik SSO Drago Što-ka se je zavzel za ustvarjanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in predlagal, da bi dobre prakse nadgradili z vzpostavljanjem čezmejne mreže podjetij. Predsednik SDGZ Rudi Pavšič se je ustavil pri spremenjenih razmerah v našem prostoru, zaradi katerih ni več mogoče govoriti o manjšinskem gospodarstvu, hkrati pa še ni dovolj kohezije v prostoru, ki ga naseljujemo Slovenci, zato je treba delo usmeriti na izkoriščanje tega potenciala. Podobno je razmišljal tudi direktor SDGZ Andrej Šik, za katerega je izdelava skupne strategije izhodišče za uresničevanje skupnega gospodarskega prostora, ki pomeni sodelovanje ne samo znotraj tega prostora, ampak tudi s skupnim nastopanjem navzven. Specifično o položaju in perspektivah slovenskega gospodarstva v Italiji je govoril podpredsednik SDGZ Marko Stavar, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec pa je orisal položaj kmetijstva v zamejstvu in poudaril njegov pomen za ohranjanja in razvoj ozemlja. Gospodarske organizacije narodnih skupno- sti v zamejstvu so predstavili še Andreja Kovacs z Agencije za razvoj slovenske pokrajine iz Monoštra (Madžarska), Marjana Košuta z Urada za Evropo na Reki (Hrvaška) in Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Čezmejni evropski projekti so bili ena od glavnih tem včerajšnjega srečanja. Andrej Šik je podrobno govoril o treh obrtnih conah (Dolina 1, Zgonik in Dolina 2), v katere realizacijo je bilo investirano približno 23 milijonov evrov, Erik Švab je opisal razvojno pot uradov za Evropo oziroma Euroservisa, ki je v dobrem desetletju delovanja pripravil več kot sto financiranih in uresničenih projektov in ki danes več kot dve tretjini svojega dela opravlja za trg. Tudi to je način financiranja manjšine, je poudaril. Borut Sardoč (SDGZ) in Marina Einspieler (SGZ iz Celovca) sta govorila o specifičnih pobudah na področju enogastronomije in turizma (Okusi Krasa), Willj Mikac pa o konkretnih možnostih sodelovanja na področju strokovnega in poklicnega šolanja. Maja Pogled na široko omizje včerajšnjega posveta v Ljubljani bobo Humar je predstavila slovenski izobraževalni konzorcij Slovik in zavod Ad for-mandum, pri čemer je posebej opozorila na projekt Izobraževalne naveze. Na posvetu so aktivno sodelovali tudi predstavniki obeh slovenskih zadružnih bank, ZKB in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. Nekaj zanimivih poudarkov je prišlo tudi iz razprave. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je na primer prepričan, da obstaja na področju prodiranja slovenskih podjetij na bogate trge Avstrije in Italije še velik potencial, ki bi ga lahko razvili s sodelovanjem manjšinskih gospodarskih subjektov. Predsednik Skupine KB 1909 Boris Peric pa je opozoril, da gospodarstva ne more biti brez podjetij in torej ljudi, zato je treba tem dejavnikom posvetiti potrebno pozornost z ustvarjanjem pogojev za razvoj podjetništva in za izobraževanje. To velja tudi za evropske projekte, ki morajo biti zastavljeni tako, da bodo sprožili razvoj, ne pa da se vse konča z iztekom projekta, je poudarl Peric. Vlasta Bernard Minister Boštjan Žekš arhiv Minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš sta v uvodnih nagovorih opozorila na pomen sodelovanja narodne skupnosti v čezmej-nih projektih. Gjerkeš se je zavzel za vzpostavitev novih smernic na področju gospodarskega razvoja, kajti krepitev gospodarskega sodelovanja med manjšinami in matično državo kot tudi sodelovanja na meddržavni ravni je v času gospodarske in socialne krize še toliko bolj pomembna. Ob tem je izpostavil spodbujanje razvoja obmejnih regij in poglabljanje čezmejnega sodelovanja. Minister Žekš pa je poudaril pomen štirih pisarn, ki jih je urad odprl v vseh sosednjih državah prav za podporo gospodarskega razvoja območja, ki ga poseljujejo manjšine. Kot je poudaril, je treba ustvariti strategijo gospodarskega razvoja obmejnega prostora in ga formalno povezati. Predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek je izrazil upanje, da bo na področju sodelovanja med gospodarskimi dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in Slovenijo prišlo do preskoka, od idej do udeja- posvet - Udeleženci soglašali o zaključnem dokumentu Zelena luč za pripravo skupne strategije gospodarskega razvoja LJUBLJANA - Udeleženci posveta so sprejeli zaključni dokument, ki ga objavljamo v celoti. Udeleženci posveta soglašajo: 1.) da uspešno gospodarstvo narodne skupnosti podpira slovensko narodno skupnost in je pomemben vir financiranja manjšinskih organizacij; 2.) da bo bolj usklajen, sinergijski in strateški pristop vseh pomembnejših gospodarskih dejavnikov iz RS in sosednjih držav z združitvijo kapitala, znanja, izkušenj, človeških virov in obstoječih dejavnosti, v luči skupnega cilja prispeval k novim investicijam na območju poselitvenega prostora slovenske narodne skupnosti in RS, k večji konkurenčnosti na trgih tretjih držav in da bo ustvaril homo-genejšo vizijo gospodarskega sodelovanja med manjšinskim prostorom in matično državo; 3.) da se z namenom nadgradnje obstoječega sistema pripravi učinkovit instrument: skupna strategija o pospeševanju slovenskega gospodarstva v skupnem slovenskem gospodarskem prostoru, ki bo povezal državne inštitucije, podjetja, zbomice, izobraževalne ustanove, manjšinska združenja, diplomatsko-konzulama predstavništva in druge gospodarske dejavnike na obeh straneh meja; 4.) da se za pripravo strategije ustano- vi posebno delovno omizje. Člani omizja so predstavniki ministrstev, organizacij slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in drugi gospodarski dejavniki. Koordinator je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Omizje postane stalno implementacijsko telo Strategije; 5.) naj gredo prizadevanja v smeri vključitve skupne strategije v širše razvojne evropske in državne dokumente, kot sta npr. načrtovana Strategija EU za rast za obdobje do 2020 in Strategija razvoja RS do 2020; 6.) da se v predlaganem dokumentu skupne strategije ovrednotijo in določijo naslednje vsebine: - skupni slovenski gospodarski prostor v smislu širitve razvojnih programov in okrepitve obmejnega pasu, ki ponekod močno zaostaja, se okrepi s trajnostnim razvojem in z opredelitvijo posameznih panog, kot so gospodarstvo, razvoj ozemlja in varstvo okolja; - potrebni so različni pristopi za uveljavitev skupnega slovenskega gospodarskega prostora, ki upoštevajo različne geo-politične, zgodovinske in gospodarske okoliščine slovenske narodne skupnosti v posameznih državah; - za razvoj obmejnih območjih se okrepi sodelovanje gospodarskih dejavnikov znotraj slovenske narodne skupnosti in njihovo sodelovanje z inštitucijami RS ter izdela skupne pristope; - kmetijstvo ima posebno vlogo za ohranitev in razvoj ozemlja kot poselitvenega območja avtohtone narodne skupnosti; - z ovrednotenjem geografsko-eko-nomskih prednosti obmejnih območij se izvajajo skupne akcije promocije tipičnih pridelkov in izdelkov, okolju prijaznih aktivnosti in turizma; - s skupnim nastopi na sejmih in drugih promocijskih pobudah se vzpodbudi uveljavitev na tretjih trgih; - operativni programi čezmejnega sodelovanja EU so pomemben dejavnik uveljavljanja skupnega slovenskega gospodarskega prostora, ovrednotenje in nadgradnja dobrih praks pa bo omogočila določanje strateških in prednostnih projektov ter boljše koriščenje evropskih sredstev; - uvajanje mladih strokovnih kadrov v gospodarske inštitucije v RS in sosednjih državah je nujen ukrep za zagotovitev človeških virov, ki se bodo sposobni soočiti z novimi razvojnimi izzivi in imeli možnosti zaposlitve v lastnem okolju. EVRO 1,3760 $ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 9.2. 8.2. ameriški dolar japonski jen 1,3760 123,40 9 3935 1,3675 122,07 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 41,7640 64,1970 9,3355 41,7060 64,0130 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti int" 7,4448 0 88040 7,4442 0 87610 L/1 1 LC11 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,1217 8 1520 Mfl/U IM 10,1616 81705 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 26,099 1 4659 26,168 1 4682 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 273,90 15,6466 27410 1 1 ICKJZ.C11 JIX1 1 II 1 L poljski zlot 4,1040 1 4680 4,0875 1 4698 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5729 1,9558 1,5765 1 9558 ICV romunski lev htnvcki litac 4,1280 3,4528 4,1370 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7092 2,5549 0,7088 2,5681 UIOLIMJIM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0800 290,00 2,0785 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3225 7,3225 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 9. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2284 0,25 0,3887 0,8462 LIBOR (EUR) 0,3843 0,5981 0,9193 1,2 LIBOR (CHF) 0,0966 0,25 0,3283 0,6283 EURIBOR (EUR) 0,421 0,661 0,966 1,227 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 25.093,43 € +335,89 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % borzna kotacija - prva kotacija GORENJE 13,83 +0,36 KRKA 64,90 -0,69 MERCATOR 23,80 168,27 -0,08 +0,74 TELEKOM SLOVENIJE 130,32 -0,33 +0,63 borzna kotacija - delnice ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 31,51 DELO PRODAJA - -2,69 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,17 -2,87 KOMPAS MTS - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 26,14 12,20 +1,20 -0,73 SAVA 452,00 238,17 +0,42 -1,89 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 88,50 24,01 +0,57 +0,13 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 9. februarja 2010 -0,56 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,26 78,4 +0,64 +0,36 BANCO POPOLARE 4,54 -0,06 +0,11 BCA POP MILANO 1,12 4,28 -0,27 -0,45 ENEL 1,01 3,73 +0,80 -0,86 FIAT 8,1 -0,27 -2,29 GENERALI 16,04 +0,27 -1,11 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,58 -2,17 LUXOTT1CA 17,98 +0,39 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,27 7,54 0,00 -0,40 PIRELLI e C 0,38 +0,28 +1,04 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,33 +0,31 +0,73 STMICROELECTRONICS 3,38 5,77 -0,44 -2,20 TENARIS TERNA 15,68 0,00 +1,75 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,87 0,16 -0,43 -2,86 UNICREDIT 1,91 -0,26 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 73,84 $ +0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. februarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % slovenija SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.091,78 988,68 +0,09 +0,06 trg jv evrope CROBEX, Zagreb 2.159,12 +0,55 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 297,83 1.745,53 +0,30 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.875,42 -0,36 drugi trgi Dow Jones, New York 10.084,41 1.756,58 +1,78 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.071,89 1.092,63 5.498,26 +1,43 -0,26 +0,24 CAC 40, Pariz 5.111,84 3.612,76 2.414,49 +0,38 +0,15 +0,28 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.111,6 2.668,43 +1,72 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.932,90 2.745,02 19.790,28 2.948,84 16.042,18 -0,19 +1,90 +1,22 +0,46 +0,67 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 10. februarja 2010 5 OGLEDALO Proslave, fojbe in duša roka Ace Mermolja Wf Po praznovanju dneva slovenske kulture, po Prešernovih proslavah in po nagrajevanju zaslužnih umetnikov bi napisal nekaj drobnih misli, ki ne bodo mogle več skaliti prazničnega ozračja. Že pred proslavami sem brskal po spletnih straneh in iskal osnovne zgodovinske podatke tako o Prešernovem dnevu kot o samih Prešernovih nagradah. Mnogo podatkov nisem vedel, med njimi je tudi ta, da so ob prvih kulturnih praznikih podeljevali nagrade znanstvenikom iz raznih disciplin. Leta 1961 pa je bil sprejet odlok, ki je omejil nagrade na umetniška dela. V sedanjih časih se mi zdi ponovno aktualno nagrajevati z najvišjim priznanjem in ob slovesnem dnevu ljudi, ki so nekaj pomembnega naredili na znanstvenem in še kakšnem področju. To, da se Slovenci kot narod utemeljujemo v jeziku in kulturi je le del resnice, posebno če gledamo na sedanjo stvarnost. Na vsakodnevni sceni nastopajo politika, gospodarstvo, sociala in različni problemi. Umetnost se v običajnih dnevih umakne v knjižnice, v razstavne salone ali med študijske klopi. Resnica je nadalje ta, da znanstveni dosežki in tehnološki napredki usmerjajo naše življenje kot še nikoli. Če ne pomenijo le denarja in volje do moči, so vredni pohvale in nagrade. Brez tehnike in znanja nek narod preprosto podleže. S tem seveda nočem odvzeti umetnikom dneva, ko so v ospredju javnosti. Enako pomembni za skupnost pa so tudi dosežki iz drugih panog. V tem smislu se mi zdi, da so bili ustanovitelji prvih Prešernovih nagrad daljnovidni, čeprav je danes v Sloveniji kopica nagrad in priznanj za vse, nobeno pa nima tolikšne teže. Ob prazniku in nagradah bi dodal še eno misel. Vsa čast naj gre prejemnikom nagrad, spomnim pa naj se še na tiste umetnike ali samo pisce, risarje, načrtovalce in okornejše godce, ki niso in ne bodo prejeli nagrad. Mednje sodim tudi sam: pred kakim letom mi je bilo žal, danes sprejemam dejstvo, da zaradi svojih pesmic ne bom dobitnik nobene nagrade. Tako je pač. Ni mi pa žal, da sem v mladosti prejel (dobesedno) v roke pero in pričel nizati v vrsto stihe. Niti mi ni žal, da sem z nemajhnim pričakovanjem pošiljal pesmice v objavo. Jezim se le, ko mi kak kritik pripisuje misli in hotenja, ki niso moja, kar se kaj rado zgodi. Drugače pa te pesnjenje po skoraj nevidni poti pelje do skrajnih miselnih in čustvenih robov. V pesmih nisem jaz, sem pa jaz, ki čutim, mislim in pišem. Marsikaj nastane kot čista in racionalno neopredeljiva intuicija. Zanimivo je, da neopredeljiva zaznava prehiteva celo tvoje življenje samo ali pa sega tako globoko, da odkriva DNK tvoje biti. Ko sem sam opravljal kratek izbor svojih pesmi za italijanski prevod (Daria Betocchi), sem najprej mislil, da bodo vrednejše tiste pesmi, ki sem jih napisal v zrelejših letih. Ob branju pa sem spoznal, da so nekatere pesmi iz mojih mladih let vsebovale čustva in misli, ki sem jih zavestneje napisal veliko let pozneje in to z več izkušnjami, z večjo izobrazbo itd. Svet »na robu«, iskra intuicije te »zalotijo« ko si še zelo mlad, naiven in neuk. To je v bistvu magija. Ne čudi me npr. ogromen Kosovelov opus, ki ga je opravil do 24. leta starosti. Ne vemo, kaj bi nastalo pozneje. Morda bi Kosovel obrnil kolo in zavil v kako social-realistično pesnje-nje. Ni morda avantgardistični Černigoj v določenem obdobju pričel slikati podobe iz narave ali pa take s socialnimi motivi? Podobno so storili Spacal in še kdo. Nato so se ponovno preusmerili v nova iskanja. Mladost je čas erosa in intuicije, iskanja in skrajnih robov, zato pa je mlado drevo zmožno roditi neverjetne sadove. To se v bistvu dogaja tudi znanstvenikom. Mnogi, začenši z Einsteinom, so prelomne intuicije realizirali , ko še niso imeli 30 let. Danes odkrivajo nove matematične formule ali pa tehnološke priprave dvajsetletni in mlajši Indijci, Kitajci, Rusi, Američani itd. Z zapisanim nisem hotel povedati, da se starejšemu moškemu v bistvu ne izplača več ukvarjati z umetnostjo. Nasprotno, labirinti duše in besede ostajajo privlačnejši od križank. Ostaja pa fascinantno to, da lahko prav s poezijo sežeš v najskrivnostnejši spomin, ki je ostal iz mladosti in preko tega spomina prideš do globin lastnega labirinta: tistega, ki prihaja k nekemu koncu. V »daljšem« in širšem času, ki ga nudi staranje, pa lahko odkrivaš klice, ki darujejo zelene liste drevesu, ki se suši, a nosi v sebi že vedno glas korenin in pričet-ka biti. Razvozlavanje labirinta morda ni niti več tako nujno objavljati. Lahko pa se v luči ve- čera in s časom, da lahko mirno zreš v obzorje, utrne iskra, ki je mladost ni zmogla ali imela časa zanjo. Pomembno ostaja misliti, čutiti in morda tudi upesnjevati. Pred obzorjem, ki ti (pre)ostaja, lahko brez obvez lezeš skozi živeto življenje k trenutkom, ki še prihajajo. Pesem pomaga, tudi ko je v njih manj erosa in manj intuicije ... Pa pustimo pesnjenje pesmim. Druga zadeva. Jože Pirjevec se gotovo ni čudil, ko je bral o polemikah v zvezi z njegovo knjigo »Fojbe. Italijanska zgodba«. V prejšnji Glosi je izrazil svoja stališča in postavil edino znanstveno veljavno metodo: odgovoriti na argumente s prav tako tehtnimi protiargu-menti, torej odgovarjati na knjigo s knjigo. Osebno pa me je alarmirala vest, ki se tiče kulturne konzulte Stranke Ljudstva svobode. V prostorih poslanske zbornice sta načelnik omenjene konzulte Fabio Gargagnani in njegova namestnica, poslanka Paola Frasinet-ti predlagala, da bi lahko dijakom v šolah predavali o fojbah in eksodusu le strokovnjaki pooblaščenih združenj in organizacij. Na predstavitvi tega predloga je sodeloval tudi predsednik ezulske zveze ANVGD Lucio Toth. Namesto Pirjevčeve knjige naj bi preprosto uporabili kak vladni dekret ali pa vsaj dovolilnico, ki bi jo predavateljem in piscem podeljevale begunske organizacije in desničarska združenja ter politiki, ki si lastijo resnico nad fojbami. Predlog spominja na diktaturo in na Mus-solinijev Ministero della cultura Popolare ali MinCulPop, ki ga je Ducejeva vlada ustanovila leta 1937. Tam so odločali, kaj lahko nekdo misli in piše. Da ne bom pristranski, naj omenim vsaj še Ždanova. Predlog bo verjetno šel v nekaj dnevih v pozabo, dokazuje pa, da so v italijanski desnici ljudje, ki se preprosto še niso spravili z italijansko ustavo in z demokratično ureditvijo. Želja, da bi v imenu »ljudstva« vladni politiki in njihovi pristaši ignorirali italijansko ustavo se kaže v veliko pomembnejših zadevah. Berlusconijevi napadi na sodstvo, na njemu neljubi tisk in celo na cerkvene može dokazuje, da nekdo ne tolerira tistih, ki mislijo drugače. To, da se parlament in senat v vrtincu gospodarske in socialne krize ukvarjata s sodstvom in posredno s sodnimi problemi premiera, dokazuje, kako neka večina predpostavlja partikularne interese vodje in njegovih prijateljev pred splošnimi interesi države. Že sama misel, da lahko od ljudstva izvoljeni predstavniki odločajo o vsem in sprejemajo katerekoli zakone, je osnova vsake to-talitaristične misli. Diktature so vedno nastale v imenu nekoga: boga, naroda, proletaria-ta, ljudstva itd. V imenu te višje sile pa so pre-gazile vsak pravni in demokratični red, kjer obstajajo neka osnovna pravila, na katera pristajajo vsi. V demokraciji pravila ščitijo najprej tiste, ki so manjši, šibkejši ali pa drugače misleči. V Italiji so to ustava, predsednik republike kot njen varuh, zakoni in vsi organi, ki so postavljeni za to, da uveljavljajo zakone, ki ne smejo biti v nasprotju s temeljno državno listino, to je z ustavo. Le kdor vse to ignorira in mu je demokracija odveč, lahko misli , kako bodo vladni možje delili dovoljenja tistim, ki se lahko v javnosti izražajo o fojbah, o splavu, o zarodkih, o evtanaziji,o genetskih raziskavah in drugih občutljivih problemih. Nad temi idejami moramo biti zaskrbljeni, saj bomo prve žrtve mi, ki smo tako ali drugače v manjšini. Prejšnji teden so se mediji intenzivno ukvarjali z izjavami pevca in glasbenika Morgana, ki je v intervjuju priznal, da dnevno uživa kokain. Izključili so ga iz Sanrema, bolj učeni časopisi so zadevo »povlekli« vse do Hei-deggra. Nato se je pričel Morgan izmikati. Želel sem le zapisati, da ima rok od vedno svojo temno dušo. Tu mislim na rok, ki ga tržišče ni udomačilo. Rok ni le glasba, je tudi pesem, slikarstvo, gledališče. Med Slovenci je imel nemajhen pomen. Rok pa hrani v sebi sa-mouničujoče energije in obenem norost. Ba-saglia je napisal: »Norost je človeško stanje. V nas biva norost kot biva razum. Problem je v tem, da bi morala družba, ki želi biti omikana, sprejemati tako razum kot norost. Namesto tega poverja nalogo znanosti, konkretno psihiatriji, da spreminja norost v bolezen, z namenom, da jo zabriše. V tem ima smisel norišnica, ki ima nalogo, da naredi iz iracionalnega racionalno. Ko je nekdo nor in vstopi v norišnico, preneha biti nor in postane bolnik. S tem je racionalno opredeljiv, saj je le bolnik.« (Confe-renze Basagliane, 1979). Rok uprizarja omenjeno dvojnost in jo namesto zapiranja v norišnice odpira v glasu umetnosti. pisma uredništvu Obveznosti ali špekulacije Opravičujemo se, da na pismo gospoda Borisa Kureta, objavljenega v Primorskem dnevniku 7.1. letos odgovarjamo s tolikšno zamudo. Nismo imeli namena začeti s kakršnokoli polemiko, vendar je bilo v njem sklicevanje na prejšnje predsednike, tako da smo prisiljeni kot nekdanji upravitelji Konzorcija Obrtnikov Dolina 2 pojasniti zakaj ni prišlo do prodaje zemljišča družini Laurica. V različnih obdobjih, v katerih smo bili podpisani člani Upravnega Odbora ni prišlo do prodaje družini Laurica zato ker niso bila zaključena urbanistična dela. Res pa je, da so dobili tehniki Konzorcija geometer Igor Tul in knjigovodja Boris Kuret nalogo novembra2007 (tako izhaja iz zapisnikov Upravnega Odbora), da pripravijo vso potrebno dokumentacijo in jo izročijo zadolženemu pravniku, da pripravi vse potrebno za prodajo. Ni nam znano, da bi pravnik prejel to dokumentacijo. Radi bi spomnili gospoda Kureta, da je bil kot zadolženi knjigovodja skupaj z Upravnim Odborom Konzorcija na srečanju na dolinskem županstvu, kjer mu je bila tudi poverjena naloga, da se zadevo Laurica čimprej reši. Zato ne drži trditev, da je bil prvi predsednik, ki se je zavzel za rešitev. Ne vemo tudi zakaj je bilo potrebno, da predsednik Kuret predlaga družini Laurica kompromis (beri: višjo prodajno ceno) in po čigavem nalogu je to storil, saj ni družina Laurica storila ničesar, da bi spravila v dvom svojo pravnomočno pogodbo. Radi bi pa zvedeli od gospoda predsednika Kureta (ker smo tudi člani Konzorcija Doli-na2) kako je mogel v obdobju ko je bilo omenjeno zemljišče že zaseženo s strani sodišča in namenjeno prisilni prodaji (junij 2009) podpisati predkupno pogodbo za 2000 kv m istega zemljišča s podjetjem Mo-cor (za čedno vsoto 180.000,00 €), čeprav je bila pogodba z družino Laurica še vedno pravnomočna. Čudno je tudi, da priznani profesionalec podpiše pogodbo v imenu Konzorcija, ne samo za prodajo že zasežene zemlje do 31.12.2009, temveč tudi z obvezo, da bo menjal urbanistično namembnost za parkirišče, kljub temu, da za to območje velja po-drobnostni načrt Občine Dolina, ki predvideva zeleni pas, ne pa parkirišča. Na dražbi je kupil zemljišče dolgoletni odbornik Konzorcija Zoran Parovel, oče sedanje odbornice Konzorcija Elene Parovel. Predsednik Kuret seveda ni mogel vedeti kdo bo zemljišče kupil in če bo slednji spoštoval obveznosti, ki jih je sprejel Konzorcij. Kako je torej mogel podpisati takšno pogodbo in čigavi obljubi je verjel, da bo Občina Dolina spremenila podrobnostni načrt? Predsednik Kuret trdi, da so za težave Konzorcija krivi člani, ki niso poravnali svojih obveznosti. Pozablja pa, da so v teku dve sodni preiskavi nad delovanjem Konzorcija, ena v zvezi z ambientalno škodo, druga zaradi previsokih gradbenih stroškov, ter da je Sodišče razveljavilo bilanco Konzorcija za leto 2007, ki jo je sam sestavil. Prepričani smo, da bi bilo bolje, če bi Konzorcij korektno opravil svojo nalogo, ne pa iskal rešitve v špekulacijah z zemljišči. Bivša predsednika: Zobec Miran, Roiaz Dario Bivši upravitelj: Mauri Ezio Nadutež v farmerkah Med svojimi večdesetletnimi javno družbenimi dejavnostmi mi je bila ponujena priložnost le trikrat, da srečam italijanske politike iz samega državnega vrha. Ob tisočletnici Gorice so mi dovolili, da sem na pločniku pred goriškim Ljudskim vrtom izročil Rutelliju reprezentančno knjigo o Gorici, ki sem jo uredil po naročilu občinske Konzulte za manjšinska vprašanja. Odtujeno srečanje. Nekaj let prej so me povabili, da sem prav tako v sestavi iste Konzulte pozdravil Predsednika Cos-sigo na obisku v mestu. Pavšalno srečanje. Še precej let prej je Socialistična stranka Italije na tržaškem trgu Zedinjenja priredila shod, na katerem je bil predviden Craxijev govor. Socialistični (?) voditelj je tedaj bil v špici dogajanja in uspešnosti. Za manjšino se je obetal običajni ritual prošnje za sprejem, izpostavitev stanja in zahtev (to besedo uporabljamo le v tisku - nikoli na dejanskem srečanju, ko se vselej cedita le med in mleko), nato pa poročanje predmejskih medijev o konstruktivnem vzdušju in o tem, da sosedni državi nikakor ne moreta obstajati brez posredovalnih storitev manjšin. A srž tega prispevka je nekje drugje. Posredovati želim občutek osramotitve, ki sem ga tedaj doživel, ko sem po ne vem kakšnem ključu (verjetno je kdo drugi bil nepričakovano zadržan) postal član delegacije SKGZ, ki je zaprosila za sprejem. Do slednjega je prišlo v imenitni kavarni Caffe degli Specchi na sto korakov od odra, s katerega je nato Craxi govoril množici (sicer šibka socialistična (?) stranka je tedaj bila v ideološki navezi z »melonarji«, ki so se pojavili po Osimskem sporazumu ne toliko zaradi nasprotovanja manjšinsko zaščitnim zagotovilom - saj so vedeli, da iz zaščitnih klavzul ne bo nič nastalo -, temveč zaradi fra-mazonsko lobijevskega strahu pred Prosto cono na Krasu, ki bi srednje visokim tržaškim slojem odvzela monopolni položaj v gospodarstvu na splošno in v financah še posebej). No, za SKGZ smo bili v treh ali štirih - raje v treh, kajti zame ni bilo predvideno, da spregovorim. Nlfi Še bolje, sem si mislil - se bom pa posvetil dogajanju in specifično dinamikam govorice teles. Po bežnem stisku rok med našim predsednikom in Craxijem, ostali smo statirali, smo vsi sedli. Predsednik je predstavil delegacijo in našo organizacijo, nato pa se je začel »ples«. Craxi je z očmi begal pod naočniki v vse smeri razen v smer, od koder je izvirala razlaga stanja manjšine, vsakih pet sekund se je ozrl k vratom in z očmi ali prstom nekaj namignil kakšnemu pribočniku, dvakrat v času sedmih minut je prišel k njemu nekdo od prirediteljev shoda in mu prišepetal sporočilo na uho, enkrat je Craxi v srajci z razpetim ovratnikom in v farmarkah kar vstal in se razpoložljivo rokoval s prišlekom, ki so ga spustili v tistem popoldnevu ekskluzivno kavarniško sobo, nato je sedel, prisluhnil dva stavka v zatikajoči se predsednikovi italijanščini, iztegnil še pred zaključkom odstavka svojo veliko šapo in odjadral. Ostali smo v sobi, nekaj mencali z rokama in nato odšli nekam drugam na kavo. Craxi je tedaj imel dokaj odmeven govor, ki ni v ničemer upošteval tistega duha, ki mu ga je naša delegacija posredovala. Prav obratno in nasprotno. Sicer pa, ali smo si morda delali kakšne utvare? Kakor kdo! Celo tisti, ki si jih niso, pa so v pisanju za Primorski dnevnik zamolčali trikoloristično vihranje zastav na tistem shodu (priznanje o zamolčanju je prišlo januarja 2010). Ko sem med srebanjem čaja povprašal, kako sta se ostalim zdela sprejem in srečanje, so bili maloda-ne vzhičeni. Na moje pripombe v duhu opažanj iz gornjega odstavka pa sem prejel v odgovor obrazne maske, ki so mi sporočale, naj se ne vtikam. Kdo je v resnici bil Craxi? Nadutež v far-markah. Na shodu v Trstu si jih je nadel iz popu-listične vneme, saj je sam pri sebi vedel, da je bila edina delavska simbolika, ki jo je še premogel, vse ostalo je bilo v duhu odpiranja tiste politične prakse, ki je odprla vrata Berlusconiju. Menda je vsem znano, kako se je sedanji vladni predsednik dokopal do TV imperija. Ko sem nekaj let kasneje in tudi januarja 2010 gledal in poslušal intervju, ki ga je s Craxijem (že na begu zaradi sodnih preiskav) imel novinar Bruno Ve-spa v Severni Afriki, sem se spomnil njegove telesne govorice iz kavarne Cafle degli Specchi. Telo ne laže in ni mogoče ne sporočati tistega, kar je v njem. Bil je še vedno nadutež v farmarkah. Enako nadutost si je dovolil »moderator« Ve-spa (in seveda njegovi mandatarji, ki bodo za vsako ceno Craxija rehabilitirali, saj želijo na ta način vnaprej oprostiti vseh obtožb in obsodb Berlusconija -v tem grmu namreč tiči zajec!) med oddajo, posvečeno bivšemu socialističnemu (?) voditelju, ko je med razpravljavce vrinil tudi Craxijevega sina. To je kot, če bi jaz ali kar nekaj ostalih kolegov v šolstvu med polletno ali končno ocenjevalno sejo ostali pri mizi v sejni sobi in bi bilo na vrsti naštevanje redov in opisnih ocen naših sinov in hčera. Farmarke smo res nekoč nosili, takšne nadutosti pa si nismo nikoli privoščili. Aldo Rupel in še čem Ker je gospod Stefano Ukmar v pismu, objavljenem v Primorskem dnevniku 22. 1. 2010 postavil nekaj presenetljivih trditev, sem ga pozval (PD 26. 1. 2010), naj jih utemelji. V odgovoru, objavljenem v tem časopisu 2. 2. 2010, razlaga odpravo dvojnikov z besedami: "Vsakdo lahko razume, da ko bi zre-ducirali število primarnih ustanov, teh je dvajset, bi ostale imele več denarja na razpolago......" Bi to pomenilo tudi rešitev finančnih težav? Poglejmo recimo Slovensko stalno gledališče in Primorski dnevnik (Prae): nimata dvojnikov, sta pa dve izmed tistih primarnih ustanov, kamor se iztekajo najvišji prispevki iz zaščitnega zakona (to lahko vsakdo preveri, če si pregleda vsakoletno objavo porazdelitve podpor); temu navkljub kolikokrat smo že brali v kako hudih finančnih težavah se nahajata? To je živ dokaz tega, da več denarja na razpolago še zdaleč ne zagotavlja uspešne uprave. Na ostala vprašanja pa gospod Ukmar ne odgovori in utemeljuje "... ker so moja stališča vedno zelo jasna in se na tem mestu ne maram ponavljati.........". Pričakovati bi bilo, toliko bolj, ker je imenovani pisec občinski svetovalec, torej izvoljeni predstavnik, da vsaj pove, kje lahko zasledimo ta stališča. Drugo polovico pisma izrabi gospod Ukmar za netenje polemike med Slovenci v Demokratski stranki in med tistimi v Slovenski skupnosti s tem, da si izmišlja nemogoče razlike med enimi in drugimi ne da bi navedel enega samega dokaza v podporo svojih tez. V prazno polemiko se ne bom spuščal. Mislim, da naša manjšina potrebuje v tem trenutku ljudi, ki postavljajo stvarne in dobro utemeljene predloge kako iz krize (seveda ne samo finančne). Pripravljeni pa morajo biti tudi na konstruktivno soočanje in s prepričljivostjo argumentov iskati čim širši konsens. Vedno novih natolcevanj, si ne moremo privoščiti Albert Devetak 6 Sreda, 10. februarja 2010 ITALIJA / iran - Pripadniki milice Basidž vzklikali gesla proti Italiji in Berlusconiju V Teheranu poskus napada na italijansko veleposlaništvo Policija ustavila protestnike - Zunanji minister Frattini obsodil dogodek RIM/TEHERAN - Okoli sto pripadnikov iranske milice Basidž, zveste iranskemu predsedniku Mahmudu Ah-madinedžadu, je včeraj v Teheranu sodelovalo na protiitalijanskem shodu. Pri tem so skušali napasti italijansko veleposlaništvo, je sporočil vodja italijanske diplomacije Franco Frattini. Protesti so potekali tudi pred drugimi veleposlaništvi v Teheranu. Frattini je na zasedanju senata v Rimu povedal, da so protestniki v Teheranu med drugim vzklikali »Smrt Italiji, smrt Berlusconiju«. Po besedah tiskovnega predstavnika italijanskega zunanjega ministrstva »je proti veleposlaništvu letelo kamenje«. Kot je še povedal Frat-tini, je proti množici posredovala iranska policija in tako »preprečila pravi napad na italijansko veleposlaništvo«. Veleposlaništvo sicer ni utrpelo večje gmotne škode. Zaradi dogodka italijanski veleposlanik v Iranu ne bo sodeloval na slovesnostih, ki jih v Teheranu pripravljajo 11. februarja ob obletnici islamske revolucije, je še povedal Frattini. Italijanski premier Silvio Berlusconi je minulo sredo med obiskom v Izraelu, med katerim je judovski državi izrazil neomajno podporo, pozval k »učinkovitim sankcijam« proti Iranu, ki ga Zahod sumi, da skuša skrivaj pridobiti jedrsko orožje. Po izjavah v Jeruzalemu je iranska televizija Berlusconija označila za lakaja »izraelskih gospodarjev«, obsodila pa je tudi »hudo vmešavanje v iranske notranje zadeve«. Iransko zunanje ministrstvo pa je povabilo italijanskega veleposlanika v Teheranu na razgovor, da bi mu izrazilo protest tudi zato, ker je Berlusconi v Jeruzalemu podprl iransko opozicijo. Frattini je sicer včeraj dejal, da so podobni protesti kot pred italijanskim potekali tudi pred francoskim in nizozemskim veleposlaništvom v Teheranu. Evropski diplomati v iranski prestolnici pa so medtem sporočili, da so protesti potekali še pred veleposlaništvi Francije in Nemčije. Tudi pred nemškim in francoskim veleposlaništvom naj bi protestniki vzklikali slogane proti Berlinu in Parizu. vlada - Minister Scajola Letos ne bo spodbud za nakup avtomobilov SAN SEBASTIAN - Letošnje vladne spodbude za oživitev široke potrošnje ne bodo zadevale avtomobilov, ampak se bodo osredotočile na druge sektorje, ki v večji meri potrebujejo pomoč. Vlada bo po vsej verjetnosti letos pomagala avtomobilski industriji le s podporami za pospeševanje inovativnosti in raziskovanja. Tako je povedal minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola ob robu včerajšnjega neformalnega srečanja ministrov za industrijo EU v San Sebastianu v Španiji. Scajola je pojasnil, da je to stališče prišlo do izraza prav na ministrskem srečanju. O zadevi bo minister vsekakor poročal na današnji seji vlade, ki bo sprejela dokončno odločitev. Očitno v vladi prevladuje mnenje, da je treba Fiat v kaki obliki »kaznovati«, ker kljub pritisku vlade in sindikatov ni v ničemer spremenil pred časom napovedane odločitve, po kateri naj bi do leta 2012 zaprl to- Claudio Scajola ansa varno v Termini Imereseju na Siciliji. Po Scajolovih besedah je bil o tem govor tudi na srečanju v San Seba-stianu. Evropski ministri so podprli idejo, da bi v tej tovarni po Fiatovem umiku lahko proizvajali eletrične avtomobile, za kar se sicer ogreva deželna vlada Sicilije. Njen predsednik Raffaele Lombardo je včeraj potrdil, da je pripravljen finančno in drugače pomagati razvoju tega načrta. Sicer pa se za to zanimajo tudi nekatera kitajska in indijska podjetja. ansa Protestniki pred italijanskim veleposlaništvom v Teheranu vatikan - Ostra nota za tisk Sveti sedež demantira rekonstrukcije zadeve Boffb VATIKAN - V teku je »obrekovalna gonja proti Sv. sedežu«, ki vpleta »celo papeža Benedikta XVI«. Tako piše v sporočilu za javnost, ki ga je včeraj objavilo vatikansko državno tajništvo, »na zahtevo samega papeža«, kot je poudaril vatikanski dnevnik LOsservatore Romano. Sporočilo se nanaša na najnovejše časnikarske rekonstrukcije ozadja, ki naj bi lanskega 3. februarja privedlo Dina Boffa do odstopa z mesta direktorja dnevnika italijanskih škofov L'Avvenire. Kot znano, je Boffo odtopil, potem ko ga je 28. avgusta lani direktor Berlusconi-jevega dnevnika Il Giornale Vittorio Feltri napadel, češ da je bil svojčas obsojen zaradi spolnega nadlegovanja s homoseksualnim ozadjem. Pozneje se je izkazalo, da je Feltri pri svojem napadu uporabil ponarejen dokument. Najnovejše časnikarske rekonstrukcije so zatrjevale, da je ponarejeni dokument Feltriju podtaknil direktor valikanskega glasila L'Osservatore Romano Giovanni Maria Vian po nalogu vatikanskega državnega tajnika kardinala Tar-cisia Bertoneja, in sicer zato, da bi prek Bof- fa napadel predsednika italijanske škofovske konference kardinala Angela Bagnas-ca. Prav to pa včerajšnje tiskovno sporočilo vatikanskega državnega tajništva najodločneje demantira. V njem je jasno rečeno, da gre za »laži«. »Sveti oče, ki je bil o zadevi stalno obveščen,«piše še v noti za tisk, »obsoja te krivične in nesramne napade, potrjuje svojim sodelavcem zaupanje in moli, da kdor ima resnično pri srcu Cerkev naredi vse, kar je v njegovi moči, da bi se uveljavili resnica in pravičnost,« se zaključuje vatikansko sporočilo. Svet ZN za človekove pravice kritičen do Italije ŽENEVA - Italija je bila na včerajšnjem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice tarča kritik zaradi svojega ravnanja s priseljenci in pripadniki manjšin ter v zvezi z neodvisnostjo sodstva. Italija je bila namreč včeraj »na tapeti« Sveta ZN za človekove pravice v okviru mehanizma t. i. univerzalne periodične ocene, v skladu s katerim svet na vsaka štiri leta preuči spoštovanje človekovih pravic v vsaki državi članici ZN. Svet za človekove pravice med drugim preučuje nasilne in rasistične napade na priseljence in pripadnike manjšin v Italiji, vključno z Romi in Sinti. Sporen je tudi sporazum, ki ga je Italija sklenila z Libijo, po katerem lahko italijanska mornarica priseljence, ki jih zajame na morju, vrne nazaj v Libijo, ne da bi jim dala možnost, da zaprosijo za azil v Italiji. Odprta do bila tudi vprašanja glede neodvisnosti medijev ter sodstva v Italiji. Namestnik italijanskega zunanjega ministra Vincenzo Scotti je v Ženevi med drugim zatrdil, da so oblasti v Italiji zavezane boju proti rasizmu in kse-nofobiji ter stigmatizaciji določenih etničnih in socialnih skupin. Priznal je, da se je v državi razrasla siva ekonomija, ki je v največji meri kriva za izkoriščanje priseljencev, saj ti nimajo legalne zaposlitve, ampak delajo na Duhovnik prodajal lažna dovoljenja za bivanje SIRACUSA - V Siracusi so včeraj na osnovi odredbe sodnika za predhodne preiskave iz Catanie aretirali duhovnika Carla DAntonija pod obtožbo, da je prodajal priseljencem ponarejena oziroma lažna dovoljenja za bivanje. DAntoni naj bi bil na čelu prave organizacije, na katero so se obračali priseljenci iz domala vse Italije, med temi pa so bili pretežno Kitajci in Nigerijci. Poleg DAntonija, ki je v hišnem priporu, so aretirali še dva njegova sodelavca. Skupno so aretirali devet oseb. Duhovnik je v preteklosti že večkrat javno pozval institucije, naj pomagajo priseljencem, kot tudi prijavil je tožilstvu neznosne pogoje, v katerih živijo priseljenci v Siracusi. Umor Raciti: Speziale obsojen na 14 let zapora CATANIA - Sodišče za mladoletne iz Cantanie je včeraj obsodilo na 14 let zapora Antonia Spezialeja zaradil umora policijskega inšpektorja Filip-pa Racitija. Speziale je namreč 2. februarja 2007, ko je bil star 17 let, med izgredi pred stadionom, kjer se je odigrala tekma med Catanio in Paler-mom, silovito udaril v trebuh policista, ki je kmalu potem umrl. firence - V palači Medici Riccardi do 14. t. m. Na razstavi WCstoli stranišče kot - umetnina FIRENCE - V palači Medici Riccardi v Firencah so pripravili neobičajno razstavo, posvečeno raziskovanju stranišča kot umetniške oblike. Razstava je navdih našla v Duchampovem ikoničnem delu Fontana iz leta 1917. Marcel Duc-hamp je namreč pod tem naslovom v muzej postavil čisto navaden pi-soar. S to potezo je odprl vrata konceptualni umetnosti. Organizatorji razstave WCsto-li, ta je na ogled le do 14. februarja, so povabili 20 umetnikov in oblikovalcev, da ustvarijo lastne fantastične interpretacije stranišča. V končnih izdelkih, ki so predstavljeni na razstavi, je vidna pestra paleta različnih rešitev. Nekateri so stranišče spremenili v objekt, namenjen popolnoma drugačnim rabam, spet drugi so stranišče "vzeli" iz kopalnice in ga postavili v zanj neobičajno okolje. Fiona Corsini denimo ponuja bu-količno vizijo stranišča v svoji Za- prti škatli (Scatola Chiusa), v kateri je v središču stranišče, obdajajo ga stene, poslikane z gigantskimi arti-čokami in majhnimi drevesi, ki se upogibajo v vetru. Gregorio Konstantopoulos je v delu z naslovom Mali princ straniščno školjko vkomponiral v udoben naslonjač. Zanimiva je rešitev Ginevre De Renzis, ki je upodobljena tudi na razstavnem posterju. Straniščno školjko je namreč vkomponirala v svetlo zeleno vrtno klopco, ki jo obrašča bršljan. V naravi je navdih iskala tudi Giulia Leoni, ki je straniščno školjko okrasila s cvetnimi listi marjetice, delo pa naslovila Ljubi me, ne ljubi me. Na razstavi je med drugim mogoče videti tudi oblazinjeno straniščno školjko v barvah italijanske zastave, školjko, ki je prevzela vlogo hladilnika, postavitev pa dopolnjujejo še steklenica šampanjca in kozarci ter stranišče, spremenjeno otroško zibelko. rim - Berlusconi sprožil novo polemiko Premier obžaluje Eluanino smrt RIM - Silvio Berlusconi obžaluje, da javne institucije niso preprečile smrti Eluane Englaro. »Če bi jo videl, gotovo ne bi danes tako govoril,« je ministrskemu predsedniku takoj odvrnil Beppino Englaro, oče nesrečnega dekleta, ki je po 17-letni komi pred enim letom umrlo v Vidmu. Predsednik vlade je v pismu redovnicam, ki so dolgo let skrbele za Eluano, priznal, da mu je smrt dekleta povzročila tudi veliko osebno bolečino. Skrb, ki so jo redovnice namenile Eluani, naj bo zgled za vso Italijo, je v pismu napisal še Berlusconi. Predsednikove besede so grenko presenetile Beppina Englara. »Večkrat sem povabil predsednika vlade, da obišče Eluano. Če bi videl, v kakšnem stanju je bila, bi gotovo ne napisal tega pisma,« je izjavil Beppi-no Englaro, ki v teh dneh predstavlja po Italiji novoustanovljeno Združenje za Eluano. Berlusconijeve besede (z njimi Eluana Englaro ansa ne soglaša niti predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini) so po pričakovanju takoj sprožile politično polemiko. V Demokratski stranki in v stranki Italija vrednot menijo, da bi moral predsednik vlade molčati in ne ponovno odpirati nezaceljene rane. Namesto pisma redovnicam bi moral Berlusconi pisati senatorjem in poslancem desne sredine ter jih pozvati, naj sodelujejo pri oblikovanju pravičnega zakona o biološki oporoki, pravijo v levosredinski opoziciji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 10. februarja 2010 "J APrimorski ~ dnevnik občina trst - Sinoči predstavitev občinskega proračuna Na Zahodnem Krasu bo Občina letos opravila le tri javna dela »Investirala« bo milijon 295 tisoč evrov, to je le 0,9 odstotka (!) vseh investicij za javna dela Tri! Tržaška občina bo v letošnjem letu opravila na območju Zahodnega Krasa vsega tri javna dela. Tako izhaja iz seznama javnih del za leto 2010, ki ga je mestna uprava odobrila pred nekaj tedni skupaj s proračunom. Prvi poseg zadeva ureditev stopnišča, ki vodi z Obalne ceste, v bližini restavracije Tenda Rossa, do kriškega por-tiča. Delo bo stalo 75 tisoč evrov. Drugi poseg bo v Križu: popravilo cerkvice sv. Roka, za kar je mestna uprava namenila 470 tisoč evrov. Tretje javno delo zadeva »športno območje pri Proseku«. Občina se je odločila za »izredno vzdrževanje«, za kar naj bi porabila 750 tisoč evrov. V prejšnjih letih je desnosredinska občinska uprava vključila v triletni načrt javnih del še številne druge posege, ki so bili predvideni za letošnje leto. Veliko večino jih je preložila na naslednja leta (2011 in 2012) ali pa so sploh izginili iz seznama (na primer tlakovanje in obnova Ul. Pucino pod Križem ter ureditev parkirišča ob avstroogrskem pokopališču pri Proseku). V letošnjem letu namerava mestna uprava s tremi omenjenimi posegi »investirati« za javna dela na Zahodnem Krasu skupno milijon 295 tisoč evrov. To je le 0,9 odstotka od vseh predvidenih javnih del (143 milijonov 195 tisoč evrov). Investicija je dokaj skromna ob upoštevanju dejstva, da je zahodnokra-ški rajon po obsegu drugi največji (za Vzhodnim Krasom). Večji delež letošnje »investicije« obsega »izredno vzdrževanje športnih objektov pri Proseku«. Temu delu je občinska uprava namenila 750 tisoč evrov. Prav toliko pa je že pred leti deželna uprava namenila proseškemu jusu, in sicer v isti namen (športni objekti pri Proseku). Na seznamu občinskih javnih del za leto 2010 je omenjeno, da bo mestna uprava opravila ta poseg z deželnim prispevkom. Ali gre za ista, deželna sredstva? Ko bi tako bilo, bi pomenilo, da bo letos Di-piazzova uprava iz lastnega žepa investirala na Zahodnem Krasu le 545 milijonov. Kar bi znašalo pičlega, sramotnega Popravilo cerkvice sv. Roka v Križu, eno od treh javnih del na Zahodnem Krasu kroma 0,26 odstotka (!) proračuna, namenjenega javnim delom. O občinskih posegih na Zahodnem Krasu je bil govor na sinočnji seji za-hodnokraškega rajonskega sveta, ki se je je udeležil tudi občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravida (in o kateri bomo še poročali). Mestni upravitelj je prispel na Prosek, da bi svetnikom orisal letošnji proračun. Rajonski svet bi moral nato v roku desetih dni izreči svoje mnenje o finančnem dokumentu. Prav tolikšna hitrica pa ni šla v račun rajonskim svetnikom. Navadno morajo izreči svoja mnenja (na primer o gradbenih dovoljenjih ali o manj pomembnih zadevah) v roku 20 dni. Za proračun, najbolj pomemben občinski dokument, pa jim je občinska uprava odmerila polovico manj časa. V tako omejenem roku je povsem nemogoče, da bi se rajonski svetniki seznanili z vsebino finančnega dokumenta in z vsemi njegovimi postavkami, saj bi se tudi poklicno izurjen strokovnjak v nekaj dneh težko prebil skozi 1.174 strani obsežen dokument, poln postavk, številk, razpredelnic. Tudi to dejstvo kaže na omalovažujoč odnos mestne uprave do ra- jonskih svetov. Dovolj bi bilo, ko bi občinski uradi pripravili proračunski dokument nekaj tednov prej (navsezadnje zadeva letošnje leto, ki se je začelo pred več kot mesecem dni!), pa bi imeli izvoljeni predstavniki v posameznih rajonih dovolj časa za pregled in oceno pomembnega dokumenta. M.K. Zahodni Kras: dela v letu 2010 Obnova stopnišča z Obalne ceste do kriškega portiča 75.000 evrov Popravilo cerkvice sv. Roka v Križu 470.000 evrov Območje pri Proseku: izredno vzdrževanje 750.000 evrov SKUPNO 1.295.000 evrov Zahodni Kras: preložena dela Obnova nižje srednje šole na Proseku 1.000.000 evrov (Od leta 2010 na 2011) Razlastitev zemljišča za novo pokopališče na Proseku 60.000 evrov (od leta 2009 na 2011) Razširitev prostorov nogometnega igrišča Vesne v Križu 210.000 evrov (od leta 2009 na 2012) Ureditev ceste in pločnikov v Naselju S. Nazario Ureditev kanalizacije v Križu Izredno vzdrževanje pešpoti s Kontovela na Miramar Izredno vzdrževanje razglednega stolpa na Vejni Razširitev proseškega pokopališča 500.000 evrov (od leta 2010 na 2012) 2.220.800 evrov (od leta 2010 na 2012) 250.000 evrov (od leta 2010 na 2012) 200.000 evrov (od leta 2010 na 2012) 950.000 evrov (od leta 2011 na 2012) SKUPNO 1.295.000 evrov fojbe-eksodus Danes pri šohtu osrednja svečanost Pri bazovskem šohtu bo danes ob 10. uri osrednja svečanost ob dnevu spomina na fojbe in eksodus, ki ga je pred šestimi leti s posebnim zakonom uvedel italijanski parlament v spomin na povojne poboje in odhod pretežno italijanskih prebivalcev iz krajev, ki so po drugi svetovni vojni pripadli Jugoslaviji, danes pa se nahajajo v Sloveniji in na Hrvaškem. Ob počastitvi spomina na umrle, maši nadškofa msgr. Giam-paola Crepaldija in branju posebne molitve za žrtve pobojev bodo na sporedu tudi posegi predstavnikov oblasti, sledil pa bo tudi obisk jame Bršljanovce. Malo prej, ob 9.50, pa bodo v dokumentacijskem centru pri bazovski fojbi izročili Občini Trst lesno skulpturo, poimenovano Krik molka, ki jo je izdelal v Argentini živeči umetnik istrskega porekla Gia-cinto Giobbe. Ob 12. uri pa bo na tržaški prefekturi svojcem žrtev tržaški prefekt Alessandro Giacchetti izročil spominska priznanja predsednika republike. Današnja svečanost bo predstavljala vrhunec niza pobud ob 10. februarju, ki potekajo od 5. februarja dalje. Naj omenimo, da je bila v ponedeljek na sedežu Unije Istranov na sporedu podelitev nagrade Hi-stria Terra, včerajšnji spored pa je obsegal polaganje vencev k obeležjem, ki v Trstu spominjajo na povojne poboje in eksodus. Tej temi je bila posvečena tudi priljubljena radijska oddaja Radio anch'io, ki je na sporedu vsak dopoldan na valovih prve radijske mreže RAI. Tokrat je neposredno oddajala iz prostorov bivše ribarnice na tržaškem nabrežju, med gosti pa so bili zgodovinar Giuseppe Parlato, novinarka Anna Maria Mori, tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, predsednik Italijanske unije (krovne organizacije italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem) Maurizio Tremul ter nekatere priče medvojnega in povojnega časa. azbest Danes in v soboto dva posveta Na Pomorski postaji bosta danes in v soboto v dvorani Oceania kar dva srečanja, posvečena ljudem, ki so bili še posebej na delovnem mestu izpostavljeni azbestu. Danes bo ob 10. uri 4. deželna konferenca o azbestu v deželi Furlaniji-julijski krajini, katere namen bo po besedah deželnega odbornika za zdravje Vladimira Ko-sica soočanje s patronati in združenji obolelih za čim bolj učinkovito sodelovanje v prihodnosti. Srečanja se bosta poleg Kosica udeležila še deželna odbornika za delo Alessia Rosolen in za okolje Elio De Anna, medtem ko bo konferenco ob 15.45 sklenil predsednik deželne komisije za azbest Mauro Melato. V soboto bo od 9. ure do 13.30 mednarodni posvet, ki ga prireja neprofitno združenje EARA. V ospredju bodo »azbest, okolje in zdravje«, na zasedanju pa bodo govorili ugledni strokovnjaki z obeh strani meje. Posvet bo potekal v italijanskem in slovenskem jeziku. srečanje s pisateljem - Boris Pahor nastopil v zborni dvorani liceja Dante O »podarjenem konju« in fašizmu Srečanje je priredil spontani odbor, ki je Pahorju podelil nagrado Trst kultura omike - Mladi naj se ne zadovoljijo samo z eno knjigo ali časopisom »Če bi mi bil daroval konja, bi ga bil sprejel.« S temi besedami, ki so v dvorani povzročile smeh in aplavz, je včeraj popoldne pisatelj Boris Pahor ironično pokomentiral stališče tržaškega župana Roberta Dipiazze glede pogojev, ki jih je postavil glede podelitve zaslužnega meščanstva, češ da se podarjenemu konju ne gleda v zobe. Na srečanju, ki ga je v zborni dvorani liceja Dante priredil spontani odbor, ki se je bil osnoval pred poldrugim letom kot reakcija na poimenovanje ulice po fašističnem propa-gandistu Mariu Granbassiju in je pred kratkim pisatelju zaradi afere z zaslužnim meščanstvom podelil nagrado Trst kultura omike. Na srečanju, kjer sta se s Pahorjem pogovarjala Claudio Cossu in Claudio Venza (na sliki KROMA), je pisatelj še enkrat obrazložil zgodbo. V pismu županu se je bil sicer zahvalil za predlog, sočasno pa tudi postavil pogoj, naj se v obrazložitvi ne omenja samo nacistično taborišče, v katerem je bil zaprt, ampak tudi fašizem: to ne toliko zaradi trpljenja Slovencev pod fašizmom, ampak predvsem zaradi samega sebe, saj mu je fašizem v bistvu ukradel mladost. O fašizmu, njegovi raznarodovalni politiki, italijanski zasedbi Ljubljane leta 1941, Mussolinijevem govoru v Gorici leta 1942, ko je dejal, da je treba pobiti vse slovenske moške, streljanju talcev nihče ne govori, medtem ko se govori o fojbah, je dejal Pahor, ki sta ga sogovornika iz- zvala tudi glede na današnji dan spomina na fojbe in eksodus: »Dokler bom pri zavesti, ne bom odnehal,« je dejal pisatelj, saj kot humanist ne more dela mrtvih spraviti na stranski tir. Tako je treba upoštevati vso zgodovino, je povedal Pahor v teku srečanja, tudi s pomočjo branja odlomkov iz Grmade v pristanu in Ne-kropole, ki so jih podali tako avtor sam kot recitatorja Eleonora Cedaro in Enrico Bergamasco. Pisatelj je tudi v Trstu, tako kot pred nedavnim v Firencah, mladim svetoval, naj se tudi sami dodatno zanimajo in izobražujejo ter naj ne ostajajo samo pri eni knjigi ali časopisu. Na srečanju pa ni bilo govora le o fašizmu in nacizmu, ampak tudi o težavah, ki jih je Boris Pahor imel z jugoslovanskim komunističnim režimom, ko je leta 1975 izšel intervju z Edvardom Kocbekom v knjižici, ki sta jo uredila z Alojzom Rebulo, kjer je Kocbek, vodja krščanskih socialistov v Osvobodilni fronti, ki so ga po vojni odstranili, prvič spregovoril o povojnem poboju vrnjenih slovenskih domobrancev. Pahor pa je tudi širše spregovoril o Kocbekovem liku in njegovem problematičnem odnosu s takratno institucijo Cerkve na Slovenskem, npr. ob objavi članka Premišljevanje o Španiji v času španske državljanske vojne, katerega popoln italijanski prevod bo prvič objavljen v prihodnji številki revije Qua-lestoria. (iž) 8 Sreda, 10. februarja 2010 ŠPORT / železarna - V okviru preiskave na državni ravni o nezakonitem ravnanju s posebnimi odpadki Aretirali direktorja železarne Francesca Rosata Preiskovan tudi Stenio Marcegaglia - Rosato v hišnem priporu - Lucchini zavrača vse obtožbe Karabinjerji posebnega oddelka NOE iz Vidma so včeraj aretirali dolgoletnega direktorja škedenjske železarne Francesca Rosata. Aretacija je v okviru preiskave na državni ravni o ravnanju s posebnimi oz. strupenimi odpadki, ki jo je pred meseci sprožilo javno tožilstvo iz Grosseta. Skupaj z Rosatom so aretirali tudi vodjo oddelka za ekologijo in okolje Vincenza DAurio. Oba sta v hišnem priporu. Preiskava se je začela po smrti delavca v nekem obratu v toskanskem kraju Scar-lino (med Piombinom in Grossetom). Delavec je umrl po eksploziji približno 100 ton majhnih jeklenk, s katerimi so ravnali nepravilno. Preiskovalci so tako odkrili pravo organizacijo, ki se je ukvarjala z nezakonitim ravnanjem s posebnimi odpadki in s katero je v mreži sodelovalo okrog 20 podjetij. Ta so ravnala s posebnimi odpadki nezakonito in jih odvažala na navadna odlagališča v več italijanskih deželah, od Toska-ne do Emilije-Romagne, I /V ¿? VIDEM o HSr -1/4 O PORDENON 0/3 ČEDAD O 0/3 EIIILJ CELOVEC O -4/-2 O TRŽIČ "M -4/-1 O KRANJ o GRADEC -3/-1 cib bü 0-4/-1 S. GRADEC CELJE -1/0 O MARIBOR O -2/-1 PTUJ O M. SOBOTA O-2/0 cp GORICA O 2/4 O N. GORICA 1/8 LJUBLJANA -2/0 POSTOJNA jy o -3/-1 KOČEVJE N. MESTO -1/0 O ___ 5u3wu3 ZAGREB -1/0 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Povsod bo oblačno z v glavnem rahlim sneženjem. Lahko sneži do nižin. Pihala bo močna burja. Na Trbiškem in v zahodni Karniji bodo verjetno snežne padavine nekoliko močnejše. Jutri in v petek bo pretežno oblačno, v notranjosti države bo občasno še snežilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. avtomobili - Zaradi ugotovljenih težav z zavorami Toyota uradno napovedala odpoklic več kot 400 tisoč priusov Michael Bloomberg ansa TOKIO - Japonski avtomobilski koncern Toyota je včeraj uradno napovedal, da bo zaradi ugotovljenih težav z zavorami po vsem svetu odpoklical več kot400.000 vozil na hibridni pogon, med katerimi je najbolj znan prius. To predstavlja nov udarec za podjetje, ki je bilo v zadnjem času zaradi težav s pedali za plin primorano v odpoklic že več milijonov vozil. Toyota, ki se v Severni Ameriki zaradi omenjenih težav že sooča z vrsto tožb, ob tem poskuša voznike toyot prepričati, da tekom svoje hitre globalne širitve v zadnjih letih ni zanemarila nadzora nad kakovostjo proizvodov in tako žrtvovala svojega ugleda proizvajalca visoko kakovostnih in zanesljivih avtomobilov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V podjetju so včeraj napovedali odpoklic skupno 437.000 priusov in drugih toyot na hibridni pogon, ki jim bodo brezplačno odpravili ugotovljeno serijsko napako v zavornem sistemu. Skupno število v zadnjem času odpo- klicanih toyot po vsem svetu je s tem naraslo na 8,7 milijona, kar je več od lanske Toyotine celoletne prodaje vozil, ki je znašala 7,8 milijona. Predsednik Toyote Akio Tojoda je povedal, da bodo težave odpravili v sodelovanju z dobavitelji in prodajalci ter ob tem poskusili storiti vse, da si povrnejo zaupanje strank. Prvi mož Toyote je hkrati napovedal obisk v ZDA z namenom pojasniti težave z varnostjo vozil. Toyotin predsednik sicer zanika, da bi podjetje tekom globalne širitve, ko je prehitelo ameriško družbo General Motors na mestu največjega proizvajalca vozil na svetu, pozabilo na kakovost. Po njegovih besedah so sproti odpravljali ugotovljene napake ali pomanjkljivosti in bodo to počeli tudi v prihodnje. Prvi mož Toyote je bil sicer deležen graje s strani japonskega ministra za promet Seidžija Maehare, češ da se družba ni dovolj hitro odločila za odpoklic in je omenjene težave očitno jemala premalo resno. Hkrati pa je minister za danes napovedal sestanek z ameriškim vele- Delavec Toyote kontrolira nove primerke priusov ob koncu proizvodne verige ansa poslanikom, ko bo sicer o tej temi govora tudi v ameriškem kongresu. Na Toyoto se je v primeru priusov vsul plaz omenjenih kritik, ker je obelodanila, da je ugotovljeno napako že pretekli mesec odpravila pri proizvodnji najnovejših priusov, ni pa o njej obvestila voznikov že kupljenih priusov. V Toyoti sicer zanikajo, da bi bili prepozni pri odzivanju na ugotovljena varnostna tveganja. Najnovejši odpoklic zadeva okrog 223.000 hibridnih vozil na Japonskem in 147.500 vozil v ZDA, v manjšem obsegu pa tudi vozila, prodana v Evropi in na nekaterih drugih trgih. Nanaša se na modele prius, sai in lexus HS250h. Prius sicer velja za najbolj priljubljen hibridni model na svetu, prodanih jih je bilo že okrog 1,5 milijona v 40 različnih državah. Mednarodna bonitetna hiša Moody's je ob vseh teh težavah Toyote napovedala, da družbi grozi znižanje bonitetne ocene, saj zaradi odpoklicev tvega izgubo ugleda in zaupanja potrošnikov oziroma upad prodaje. (STA) filantropiJa - Michael Bloomberg Newyorški župan lani v dobrodelne namene dal 254 milijonov dolarjev NEW YORK - Župan mesta New York Michael Bloomberg je lani v dobrodelne namene nakazal 254 milijonov dolarjev, s čimer se je uvrstil na četrto mesto lestvice 50 najbolj darežljivih bogatašev revije Chronicle of Philanthropy. Skupina 50 najbolj darežljivih je lani za dobrodelne namene skupaj porabila 4,1 milijarde dolarjev, kar je precej manj od 15,1 milijarde leta 2008, ko finančna kriza ni bila tako huda. Bloomberg je sicer lani nakazal za osem odstotkov več kot leta 2008. Denar je razdelil 1358 različnim organizacijam ali skupinam po svetu. Na vrhu lestvice sta tokrat newyorška bogataša Stanley in Fiona Druckenmiller, ki sta se lani prvič uvrstila na lestvico. V dobrodelne namene sta plačala 705 milijonov dolarjev. Sledi sklad pokojnega vlagatelja Johna Templetona, ki je nakazal 573 milijonov dolarjev, na tretjem mestu pa sta ustanovitelj Microsofta Bill in njegova soproga Melinda Gates, ki sta nakazala 350 milijonov dolarjev. Voznik sredi Londona ustavil avtobus in molil LONDON - Potniki na enem izmed londonskih mestnih avtobusov so prejšnji ponedeljek doživeli prav posebno vožnjo, ki je vključevala tudi verski obred. Voznik arabskega porekla je namreč ne ozirajoč se na potnike kar na lepem ustavil vozilo, na tla položil molitveno preprogo, se sezul, obraz usmeril proti Meki in v arabskem jeziku začel moliti. Potniki so nenavadno potezo voznika avtobusa sprejeli z velikim začudenjem in osuplostjo, kar nekaj med njimi pa jih je bilo dobesedno šo-kiranih. Voznik se kljub vsemu zanje ni zmenil in je po navedbah ene izmed potnic obred opravil do konca, nato pa brez besed pospravil pripomočke, se obul in nadaljeval z vožnjo. Pristojni za londonski javni promet so se potnikom za neprijeten dogodek včeraj že opravičili. Poudarili so, da sicer spoštujejo verske navade osebja, da pa so jih kljub vsemu zaprosili, naj se v službenem času izognejo podobnim situacijam in z obredi nekoliko počakajo ter jih opravijo v prostem času. Američani vse bolj utrujeni od valentinovega NEW YORK - Le 39 odstotkov Američanov meni, da je praznik zaljubljencev valentinovo pomemben za razmerje s partnerjem, je pokazala anketa instituta Ipsos. Za 35 odstotkov Američanov je valentinovo le navaden dan, 53 odstotkov Američank pa ima raje dober spanec kot dobre spolne odnose. Moški so se v tem primeru v 48 odstotkih odločili za seks, v 38 odstotkih pa za spanec. Sicer pa 87 odstotkov udeležencev ankete meni, da je dober spanec tudi dober za dobre odnose s partnerjem. 16 odstotkov se jih je pritožilo, da zaradi partnerja ne morejo dobro spati. Od tega jih 35 odstotkov kot vzrok navaja smrčanje, devet odstotkov klepetanje, osem odstotkov gledanje televizije, le dva odstotka pa seks. Anketa je bila izvedena med tisoč Američani, upoštevani pa so bili le rezultati treh četrtin udeležencev, ki imajo razmerje. Valentinovo kot praznik je pomemben za dobro razmerje s partnerjem za 68 odstotkov temnopoltih Američanov in za 58 odstotkih revnih oziroma tistih, ki zaslužijo do 20.000 dolarjev na leto. (STA)