IT AH List slovenskih delavcev v Ameriki. (The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.) Štev. 55. Velika odkupnina. Ameriški milijonar v oblasti Yaqui Indijancev. KI Paso, Texas, G. maja. V Sonori. Mexico, so Vat i it i Indijanci vjeli ameriškega polkovnika in večkratne ga milijonarja Martin Kricksona in ,(KH) in bi toraj nesrečnim Indijancem lahko odstopil pol milijona za nabavo novega orožja. t mor na Cherry St. Xa Cherry ulici, Manhattan Borough, v Now Yorku izvršil se je dne 5. maja zvečer zopet umor, tako da .je kronika umorov na Cherry ulici zopet bogateja. Morilcev naravno niso dobili, tin s i ravno so bili tamkaj policaji. T "morili so William McMa-hona. Morile.- je baje 2llotni Paddy Shea, o čemur je na Cherry ulici vsakdo prepričan. Vendar pa policija ne more nikogar najti, da bi za« mogel direktno t rili t i, tla je Shea morilec. MeMahon je baje že dopolnilne vedel, tla ga bodo tekom dneva umorili, kajti svojim tovarišem je že zjutraj dejal: ..Predno bode večer, bode moje srce probodeno. Ako vidite, dy me kedo zasleduje, me opo zorite." Ob 4. uri popoludne sta se umorjeni in njegov morilec sestala, se pričela prepirati in metati. Shea je med bojem McMahona ustrelil v vrat in neznano kam ušel. Policaj Malone je videl, kako je morilec zginil v hišo štev. :il Cherry Street, od kjer je po zatrdilu stanovnikov ušel preko strehe. Umorjeni in morilec sta bila. člana necega atletičnega kluba. Zlato v jezeru Champlain. Glen Falls, X. V.. G. maja. Del win S. Potter in njegov sin Malcolm S. Potter dobila sta od vojnega tajnika [ieota dovoljenje iz jezera Champ-lain vzdigniti potopljene lad i je. Obn Pot terja nameravata vzdigniti angleške ladije, ktere so se potopile v dobi vstaje in v vojski leta 1812. V lad i juh je baje mnogo zlata. STEW YORK, 7. maja 1903. Nesreča na morju. Parnik „Sagiiiawnesvestila. V drugem delu mesta zgorela je tovarna Planet Picture Frame Co. Skoda znaša $75.000. Vojne priprave. Victoria, B, C., G. maja. Potniki iz Vokob ame došlega parnika "Olym-pia" poročajo, da japonski časopis 'Inomiuri'' naznanja, da se je v Nju ( hwangu, Port Arthuru, TalienWa-aiu, bati bojev med Rusi in Japonci in da je vsaki dan pričakovati očit-lih sovražtev. < asopis "Hochi" naznanja, da so rezervni častniki in vojaki dobili polje, takoj se pripraviti na mobili« /.i ra nje. Japonske in angležke ladije so dobile povelje nemudoma odpljuti k ustju reke Yalu. Rusija je svoje vojaštvo v Mandžuriji pomnožila. Duhoven VValzer zopet prost. Lorrain, Ohio, 6. maja. Coroner je včeraj izpustil katoliškega duhovna Ferdinanda Walzerja, kterega so zaprli ker je bil na sumu, da je umoril gospodično Agato Reiclilinovo. Razne obtežljive okoliščine sicer značijo la je on morilec, toda coroner se ni upal duhovna pridržati v zaporu, ker nima direktnih dokazov. Linčani zamorec všel. Mobile, Ala., 6. maja. Povodom linčanja zamorcev R~n Bryanta in Tom Mor risa, ktera sta umorila posestnika nasadov II. W. Legga, linear ji niso postopali „po predpisu" Vrv, na kterej je visel Tom Morris, se je namreč utrgala in zamorec je padel v reko, ne da bi se linčarji zanj zmenili. Kasneje so pronašli, da je bila voda na onem mestu, kamor je padel linčani zamorec, zelo plitka. Zamorec, kterega vrat ni bil zlom- srečnika vspeha. Krvna osveta. Na kentnekijskih krvavih tleli. Lexington, Ky., 7. maja. V Jaek-sonu, K.y., kjer je bil bivši sodnik Marcum minoli ponedeljek iz osvete umorjen, zavladali so grozni časi. Celo javnih uradnikov se je polastil smrtni strah, tako da se nihče ne upa iskati morilca, kterega tudi ne bodo našli. V Jacksonu vlada nekak čuden mir. Nihče izmed mnozih prič, ktere so umoru prisostovale, se ne upa o zločinu govoriti in dopisnik, kteri je poslal to vest v svet, moral je s prvim vlakom Jackson ostaviti. Marcum je bil ustreljen in njegov morilec je stal kraj njega, ko je izstrelil zadnji strel. Ker se boje krvne osvete, neče nihče o umoru govoriti. Deputy šerif Even, kteri je stal kraj Marcuma, ko je slednjega dohitela krogi j a, je izjavil, da je takoj po prvem strelu bežal, tako da morilca ni mogel videti. Neki meščan pa trdi, da mu je Even naznanil, da je morilea dobro videl, in da ga natančno pozna, da se pa ne upa imenovati njegovega imena. Umorjenega so včeraj pokopali. Pogreba se je udeležilo mnogo žen toda le malo možkih. Umorili bančnega čuvaja. Charlotte, Mich., 7. maja. Včeraj po uradnih urah je nekdo dvakrat streljal na nočnega Čuvaja Phineas Ballarda od prve nacijonalne banke in ga smrtno ranil. Ropanje ni bilo povod napadu, kajti napadalec jo ušel brez plena. Vstreiili štiri zamorce. Wilmington, Del., 6. maja. V boju med belimi in zamorci, kteri se je vršil v Bridgeville, bil je zamorec George Jones ustreljen in trije drugi zamorci smrtno ranjeni. Na zamorce je streljal bivši šerifov pomoč ni k George Griffith. On trdi. da so ga zamorci napadli, da se osvetijo umoru zamorca William Polka, kterega je šerifov pomočnik ustrelil. Raje v smrt, nego v Rusijo. Scranton, Pa., 6. maja. Rus Ivan Safo, kteri je všel iz nekega ruskega zapora in prišel v Zjedinjene države, je bil radi postopanja aretiran. Nesrečnik se je pa bal, da ga ne po šljejo nazaj v Rusijo in si je radi tega v ječi prereza! vrat. Ko so ga par ur nato našli, je še živel. Rano so mu zašili ter bode najbrže okreval. Safo je star 40 let. Iz delavskih krogov. Bosi in delavci. Denver, Colo., G. maja. Tukaj so pričeli štrajkati peki, kteri zahtevajo povišanje plače in skrajšanje dnevnega dela. V resnici se pa v tem boju škuša novo vstanovljena Citi zens Alliance in organizirano delavstvo. K "Alliance" spadajo deloda jalei, kteri hočejo uniji po možnosti škodovati. „Jnst a little trouble a V stanovanju gospe Ele Paigejeve. še mlade zamorke, ktera stanuje v hiši štev. 14 Jay Street, Paterson. N. J., ustrelil je včeraj zjutraj zamorec Frank Howard svojega polt-nega rojaka Aleksandra Adamsa. Po storjenem krvavem činu odšel je morilec mirno na policijsko postajo, kjer se je dal zapreti z opazko: „Pve had a little trouble with Alex Adams and came here to give myself up." Nato je mirno in ravnodušno pripovedoval policajem o dogodku ter jim izročil velik revolver in pet nabojev. „Revolver je sedaj prazen" dejal je Howard, „kajti kroglje, ktere so bile preje v njem, so sedaj v truplu mojega nasprotnika Adamsa". „Little trouble" se je vršil sle deče: Adams je prišel šiloma v stanovanje Paigejeve, in sicer skozi okno. On je vedel, da je Howard v sobi njegove Dulcineje, radi česar se je hotel osvetiti. Ko se je Adams prikazal na oknu. je Howard vstal, in ne da bi kaj spregovoril, ustrelil petkrat na nasprotnika, kteri je mrtev padel v so* bo. Nato je Howard nekaj časa ogledoval truplo mrtvega tekmeca, se oblekel in odšel na policijsko postajo. Kasneje so aretirali vdovo Paige jevo, gospo Sophie Dunkerley in Jessie Burlingham. Nova podmorska brzojavna zveza • „„„ i , , .-----.----- -------repuuiiKansKi clam mestnega iznova Wi, toda brez glavmea imenovane družbe znaša odbora so zborovali v stranskej dTo- $5,000.000. Boj do konca. Omaha, Nebr., G. maja. V tukajšnjem mestu štrajkajo delavci raz ličnih strok, tako, da je stanje postalo pereče. V mestu je bilo včeraj zelo živahno, Štrajkarji so priredili po glavnih ulicah parado. Lincoln, Nebr., G. maja. Governer Mickey je svojega generalnega po-bočnika brzojavno pozval iz St. Louisa in odredil mobilizacijo milice da hode "posredovala" v Omahi. O štrajkn stavbenilTdelavcev. Portsmouth, N. H., G. maja. Dva pogodbenika sta včeraj privolila v zahteve svojih delavcev, kteri so pri-eli dne 1. maja štrajkati. Delavci so danes pričeli z delom. Boston, Mass., G. maja. Tukajšnji tesarji so svojim štrajkom zelo zadovoljni, kajti kar so zahtevali, so ve-inoma dobili ter pričeli deloma danes z delom. Wilkesbarre, Pa., G. maja. Štraj-kujoči delavci ]>ri gradnji novih via dinih poslopjih, so danes pričeli zopet z del om, ker so dobili, kar so za htevali. Strajk pralcev v Chfcagi. Chicago, 111., 6. maja. Od IGO tukajšnjih parnih pralnic je le še 5 odi prtih, kajti ,'1500 delavcev štrajka. Strajkarjem so se pridružili sedaj tudi mašinisti in kurilei in vozniki v skupnem številu 1500. V hotelih in restavrantih nimajo več perila. Konec štrajka pri gradnji razna Chicago, 111., 7. maja. Radi veli-cega štrajka pralcev rastejo v tukaj ;njem mestu kitajske pralnice, kakor gobe po (ležju. Mongolci priha-t jajo iz raznih krajev in prično prati, flip Lung, ..kralj v Chinatownu" v San Franciscu, Cal„ poslal je semkaj vse polno kulijev na razpolago Sam Lee ju, kteri ima tukaj 27 ural-uic. Hoteli in restavranti pošiljajo umazano perilo v St. Louis. Konec štrajka pri gradnji new-yorskega prodora. Delavci pri gradnji newyorskega prodora ali poduliene železnice, kteri so pričeli dne 1. maja štrajkati, so pričeli dne 5. t. m zopet delati. Delodajalci in delavci so sklenili kom-promis Predsednik Schwab zopet izvoljen. Trust za jeklo ali United Steel Corporation je dne 5. t. m. izvolil zopet Charles M. Schwaba predsedni kom korporacije. Tudi ostali uradniki so bili zopet izvoljeni. k Boj med štrajkarji in policijo. Chicago, III., 5. maja. Med štrajkarji Deering Harvesters Company in policijo prišlo je včeraj do boja. ko so skušali štrajkarji poljske skabe iz tovarne prepoditi. Tvrdkino vodstvo pozvalo je telefonično policijo na pomoč, na kar je prišlo 25 policajev na lice mesta. Tu se je pričel pretep, v kterem je naravno zmagala polieija. Socijalisti v Anaeondi. Turčija in Bolgarska. Turška spomenica. Helena, Mont., 6. maja. Municipals uradniki v Anaeondi se brani :o svoja mesta odstopiti svojim z ogromno večino glasov izvoljenim socijalističnim naslednikom. Dosedanji uradniki so republikanci. Ko so hoteii socijalisti z mayorjem Frincke na čelu nastopiti svoje uradovanje. North jim republikanci niso hoteli izročiti Seattle, Wash., 7. maja. American Telegraph & Cable Com pany, ktero so včeraj tukaj inkorpo _ lien, je prišel srečno iz vode, slekel rirali, namerava položiti kabel med cijalisti zasedli mestno dvorano in čevlje .u« kam ušel Kakor Seattle in Valdes, Alaska, ter od tam pričeli z re^anj^mes^Tdev hitro se je to zv^elo, pneeh so ne- v Vladivostok, Sibi, U^an ovna Bivši republikanski č"esTnta tu^T^Cštvo Zbdo j^TaZ rani. Carigrad, 6. maja. Turška vlada je priposlala bolgarskej vladi spomenico z ozirom na dogodke v Solunu. Turčija trdi v svojej spomenici, da je Bolgarska odgovorna za dinamitni napad v Solunu, kajti ona dopušča da prihajajo preko turške meje oborožene bolgarske čete v Macedonijo. Bolgarska vladp spomenice ni for-melno sprejela. Angležki, francoski in italijanski poslaniki zahtevajo od porte odškodnino za škodo, ktero so napravile vstaške bombe v Solunu na tamoš-njih angležkih, francoskih in italii ionskih poslopjih. Skadar, Albanija, 6. maja. Položaj Albaniji je zopet zelo zamotan. 25 čet Skipetarov je obkolilo Djakovo. Carigrad, G. maja. V Macedoniji ima sedaj Turčija 156 batalijonov pešcev po 700 osob, 37 škadron konjiče in 78 baterij to' ničarjev. Vojaštvo vilajetov Solun m Edirne še ni mobilizirano. Solun, 6. maja. V bojih med turškim vojaštvom in vstaši pri Ohridi* kteri se je vršil dne 2. maja, je bilo 70 vstašev vsmrtenih in 21 ranjenih, dočim so Turki zgubili 100 mrtvih in IG ranjenih. V Solunu straži vojaštvo vse banke in konzulate. Filipopolj, 6. maja. Bolgarska vlada je izdala nove strožje odredbe gle de čuvanja bolgarske meje. Petnajst častnikov tukajšnje posadke prestopilo je k vstašem. Skadar, 6. maja. Škipetari so v Skopi ju umorili turškega generala. Vest še ni potrjena. Sultan je izdal posebno irado, ktera določa takojšnjo zgraditev vojnih koč ob bolgarskej meji po vzgledu Angležev v burskej vojski. Carigrad, 6. maja. Za časa dina-mitnega napada v Solunu so turški vojki usmrtili 400 Macedoncev, kteri so se protivili aretiranju. Turški veliki vezir poslal bode bolgarskej vladi radi podpiranja vstašev ultimatum, kteri bode naravno brezvspeŠen. Carigrad, 7. maja. Ogorčenje proti Bolgarskej v turških uradnih krogih neprestano raste in je postalo že akutno. Porta očita Bolgarskej, da zamore j o tamkaj macedonski agitatorji postopati, kakor se jim poljubi. Vlada je ukazala mobilizirati drugi in tretji voj v Edirne in Solunu. V Carigradu so aretirali 60 Bolgarov in preiskave stanovanj so na dnevnem redu. Med drugim so pre. iskali tudi stanovanje bolgarskega diplomatičnega agenta, kjer so zaplenili razne listine. Štambulsko policijo so izdatno pomnožili. Solun, 7. maja. Kljub temu, da so tukaj aretirali na stotine Bolgarov, vrše se tamkaj še neprestano poulični boji, kterih se udeležujejo tudi žene in dekleta. Splošno se zatrjuje, da imajo po vsej Macedoniji pripravljene bombe. V Skoplju so v raznih hišah našli bombe. Tamošnje turško občinstvo je v velikem strahu. Dunaj, 7. maja. Vojska raed Tur-čijo in Bolgarijo nikakor ni izključena. Da do tega že dosedaj n; prišlo zahvaliti se imamo edino le n <*ko-avstrijskemu vpljivu v Turčiji. Ker je pa v novejšem času pričela Nem-"ija Turčijo podpirati, vojska nikakor ni izključena. Sarajevo, Bosna, 7. maja. Vest, da je bilo v sandžaku Novi (Yeni) Ba-zaru \ismrtenih 9000 kristijanov, ni resnična. Vest so razširili razni nemški časopisi. Povsem sandžaku vlado mir. Solun, 7. maja. V vasi Vanici prišlo je med turškim vojaštvom in vstaši do boja, v kterem je bilo po turškem zatrdilu 60 Bolgarov, vštevši njihovega vodjo Delčeva, usmrtenih. Turki so imeli le 4 mrtve in 3 ranjene. Turki so požgali v Vanici 30 hiš. Tudi pri Petrovu in Krapesici so se vršili boji. Carigrad, 7. maja. V Prizrendu Albanija, aretirali so 12 škipetarskib glavarjev, kteri se proti vi j o uvedbi reform. Sultanova komfeija je še vedno v •J . IV, --------------wui.uuuio 1W1J_LXD1Ja jc vtJUIlO V uradovanja trdeč da so bile volitve Ipeku, kamor je vlada odposlala svo-pomotljive . Kljub temu so pa so je čete, da razženo tamošnje Škipe tare. Washington, 7. maja. Tukajšnje Leto „Kulturonosci" v Afriki. Barbarski Belgijci. London , 6. maja. Rev. William Morrison iz Lexingtona, Virginia, član ameriškega misijona Presbite-rijancev, dospel je po šestletnem bi* vanju v državi Kongo, Afrika, semkaj Misijonar se je mudil večinoma ob reki Kasai, kacih 1200 milj daleč od obrežja v notranjih pokrajinah države Kongo. Misijonar je oblastim uprave države Kongo v Bruselju podal natančno poročilo o tamošnjem položaju, kterega je predložil tudi ameriškemu poslaniku ter angleškemu ministru inostranskih del Lord Lansdowneju. Po njegovem zatrdilu je monopol gumija uvedel v Kongo prisilno delo, kar pomenja pravo suženjstvo. Na svojem potu k obrežju se je misijonar vozil 800 milj daleč po reki Kasai, ob ktere bregovih je bilo preje vse polno cvetočih zamorskih yasi. Sedaj je pa na bregovih ls Še kacih 12 vasi. kajti domačini so bežali v gozdove, da so tako všli pred grozovitimi belimi. Domačinom nikakor ni mogoče pri oblastih dobiti pomoči ali pa celo odškodnine za Škodo, ktero so jim napravili beli. Mr. Morrison odpljuje dne 9. t. m s parnikom "Etruria" v New York Castro in Matos. Caracas, Venezuela, 6. maja. Tukaj se splošno zatrjuje, da so vsta-škega vodjo Matosa zvabili v Venezuelo. da izposluje sporazum med vstaškimi generali, kteri jeden drugemu škodujejo. General Matos dospel je dne l.maja v Barquisimiento. kjer sta vstaška vodja Penaloza in Jacinto Lara zbrala 2000 vstašev. Vlada spočetka ni hotela verjeti, da se je Matos vrnil v Venezuelo, kasneje. je pa zbirala svoje vojaštvo in skuša sedaj vstaše obkoliti. Podpredsednik Gomez napotil se je na čelu 2000 mož preko Tucacas in Duaea proti Barquisimiento; general Linaree prihaja čez San Felipe in Haritagua na čelu 1400 mož, general Gonzales Pareheco napadel bot de vstaše od mesta Gaidor s 1300 možmi in 900 mož pride semkaj preko Carache. Barquisimiento je dobro utrjeno, bode v par dnevih obkoljeno, na kar se bode vršila krvava bitka. Črvna bolezen. Berolin. 6. maja. Na Westfalskem kjer je tudi mnogo Slovencev, pri čela je razsajati med premogarji črvna bolezen, za ktero boluje nad 20.000 premogarjev. Organizacija premogarjev je že davno opozorila vlado na slabo zdravstveno stanje, toda vlada se zato dosedaj ni zmeni* la. Se le zdaj so pričeli graditi posebne barake za bolne delavce, kteri so dobili gliste radi slabe pitne vode. ktera je namešana z urinom. Premogarji, kteri so oboleli za to boleznijo, po več tednov za delo niso spo» sobni. Češka ogledala. Ze v starodavnih časih imeli so ljudje ogledala napravljena iz kovanih ogla j enih ploščic in so v njih ob* cudovali lepoto svojega obraza. Kasneje pa, ko so iznašli steklo, imeli so ravnotakšna ogledala, kakoršno -edaj skoraj v nobeni hiši ne manjka. Najbolj na glasu so češka ogledala zaradi svoje čistosti in narav« nega kazanja obraza. Ogledalo je najboljši prijatelj človeka, ker ono nam vse telesne napake na obrazu pokaže in marsikterega pretrese, ko v jutro svoj obraz vidi rumen, oko brez leska, temne proge pod očmi in noče verjeti, da je to zares njegov obraz nekdaj tako lepo rudeč, mehke gladke kože in bistrih oči. Ogledalo nam pove: Ti si bolan, pazi! In ono ima prav. Pijmo Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker samo ono očisti kri in teko celo telo. Obraz bode zopet lepo zdrav in oko bistro. Nasledek pitju tega vina je zdrava kri, zdravo, za delo sposobno telo, bistri um. Zakaj ? Zato, ker ni boljšega zdravila na svetu za čistenje krvi, kakor je Trinerjevo zdravilno grenko vino. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri prvemu ter edinemu izdelovatelju pravega zdravilnega grenkega vina ......akM^&^aiia poročilo iz Soluna, da tamkaj vlada Triie*r,T99 South^AshW popolni mir. _ Pilsen Station, Chicago, I1L »i iJm ■ ilSN-0 . ■ - Entered January H, 1902, as m- trdijo, da bi se zamorcem takoj po •ond-class matter, Post Office at New podelitvi svobode ne smela podati York, N. Y.„ Act of Congress of v Jilna pravica, temveč še le potem. March 3d, 1879. I ko bodo zamorci za izvrševanje dr- „Glas Naroda". List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAY VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City. Na leto velja list za Ameriko . .$3—, „ pol leta............1.50. Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50, m m „ pol leta . . gld. 3.75 „ četrt leta . gld. 1.80 ,V Evropo pošiljamo list skupno dv< številki. Dopisi. Evropejske in droge vesti. »Glas Narcda" izhaja vsak četrtek in soboto. torek ..GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. do 10 vrstic se plač podpisa in osobnosti P" Za oglase 30 centov. Dopisi brez Be ne natisnejo. Išenar naj se blagovoli poslati Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite1 naslov: *JhiiiJt' „GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, Cits — Telefon 3795 Cortlandt. — Zamorsko vprašanje. Zamorsko vprašanje še dolgo ne bode rešeno. Kakor se obličje vtop-ljenca vedno iznova pojavi na površju vodne gladine, pod ktero plavf ostalo truplo, tako se pojavlja tud zamorsko vprašanje na površju vedno žalostnejšim licem, ktero bodo sčasoma postalo povsem resno in končno celo preteče. Od zamorskega vprašanja je od vi sna bodoča osoda 8 milijonov ljudi — zamorcev naši južnih držav, njihova bodočnost ii njihovo blagostanje; vprašanje toraj velicega pomena, ktero ni mo goče rešiti le z navadnim zmajanjem ramen in ktero ne bode prenehal biti, ako ga prepustimo samemi sebi. Ne da bi upali, da bi bilo to vpra Sanje v seda njej kapitalističnej dob sploh kedaj mogoče pametno rešiti smo baš na tem mestu našega list že čestokrat razinotrivali o sredstvih potom k ter i h bi bilo končno kočljiv vprašanje vendar le mogoče rešiti ako bi na odločilnem mestu imeli 1 nekoliko dobre volje. Vse to bi s< dalo doseči z ustanovitvijo posebnil zamorskih držav na našem jugu. Toda predno bode javno mnenje \ toliko napredovalo, da bode deloval na končno rešitev zamorskega vpra Sanja, ktera rešitev bi naj bila dri gačna, nego odvzetje političnih pra vic zamorcem, je sploh neumestno tem razmotrivati. Vsekako pa smatramo umestnin zvedeti, v kolikor je zamorsko vpra sanje v krogih odločilnih slojev ii strank našega ljudstva napredoval In baš v tem oziru uvidimo, da se ji naslovne vprašanje zlasti tekom zud njih let precej hitro razvijalo. Se pred par leti je bil položaj do kaj jednostaven. Zamorci na jugu s< imeli postavno volilno pravico, kten pa niso zamogli izvrševati, kajti nji hovi beli someščani so jih raz volišči jednostavno s puškami in revolverji pregnali ali so pa volilne listine pi volitvah v svoj prid preinačili. D« mokratična stranka v severnih drža vah o takem postopanju svojih juž< nih političnih somišljenikov naravno niti govoriti neče, dočim republikanci zamorsko stvar izkoriščajo le • ▼ svoje reklame, ne da bi na ta na čin zamorcem zamogli kaj pomagati Z govori o dogodkih na jugu ščuvajo le proti demokratom, ne da bi imeli zamorci od tega kake koristi Toda v novejšem času so v večini južnih držav zamorcem ..praktično1' c3. polno pravni državljani — kar pa naravno niso bili. Le te vrste zamorci s tem nimajo ničesar opraviti. Sedaj se je pa javno mnenje, v ko likor je odvisno od starih strank, povsem spremenilo. Sedaj trdijo tudi republikanci, da je bila 15. točka ustave velika politična napaka; tudi drpffe inače liberalne osobe, ktere so se mogoče nekdaj celo takozvanega »bolicijskega vprašanja udeležile, /:avljanskih pravic „dozoreli". Tega mnenja so vsi zagovorniki zamorske s vari, od zamorskega prvoboritelja Hooker Washingtona do zadnjega republikanskega ali demokratičnega 1 leelerja". Vsi namreč trdijo, da je li-eba zamorce najpreje vzgojiti in >e le potem jim dati politične pravi-e Ne da bi o tem natančneje razpravljali, naj ki-avimo le jedno vprašanje, namreč, kako je bilo mogoče. <1 t zamorci v 40 letih, pred kterim <"■ isorn so zadobili svobodo, pa vse do današnjega dne še vedno niso vzgojeni l i Na jugu sta vladali menjaje s ■ republikanska in demokratična s ranka, toda kljub temu so današnji južni zamorci še vedno na istej kulturnej stopinji, kakor so bili ne-kdaj — pred štiridesetimi leti v dobi r ibstva. Medtem ko smo v navedenem delu članka z ozirom na zamorsko vpraša-i je prišli do ravnokar navedenega zaključka, preidemo povsem logično do vprašanja o preklicu 15. točke ali <'olo<~be našo ustave. Ilazni ameriški listi, bodisi na severu ali jugu, zahtevajo dandanašnji •no, kar bi pred jednim edinim de-et let jem veljalo za veleizdajstvo: dprava volilne pravice, ktera je bila tosedaj zamorcem jameena. Ta za-iteva je pa postala v gotovih krogih <>Iiko bolj popularna, ker bi se z njo :.ijedno rešilo še drugo važno vpra-anje, ktero že danes prouzroča na-im državnikom velike skrbi. Nekoč »ode brezdvomno napočil dan, ko »>de tudi Filipinsko otočje uvrščeno ned naše države. Naj li potem naši •ujavi bratje, po našej zaslugi ,osvobodeni" Filipinei, ktere do te-laj gotovo ne bodo do zadnjega po« dali, tudi volijo in pošiljajo svoje zastopnike v kongres { To vprašanje bi bilo toraj zajedno ^ zamorskim rešeno: toraj je točka 15. naše ustave velicega pomena in >aš radi tega jo morajo zopet prekli-*ati. Ako pa pride do tega, da zamorci le le praktično, temveč tudi postav- 10 zgube svoje politične pravice tastalo bode med republikanci te> lemokrati novo sporno vprašanje; i am reč radi ustavnopravnega zastopstva pojedinili držav v kongresu 11 elcktoralnem zboru, kteri vol predsednika republike. Republikanci lamreč zahtevajo, da se vsled po nanjšanja volilnih glasov na jugu i udi zastopstvo južnih demokratičnih držav v kongresu zmanjša. Toda o tem bodemo razpravljali kasneje. Za danes naj zadošča, ako pribijemo, da imajo naši južni zamorci sedaj, po 40 letih njihovt osvoboditve, 38 let po državljanske,i vojski in 35 let po podelitvi volilnih pravic zamorcem, še manj pravic nego so jih imeli popreje, ko so bil nesrečni sužnji. Izseljevanje v Ameriko. Gospodarski odsek avst. drž. zbor: je sprejel naslednje predloge glede izseljevanja v Ameriko: I. Vlada se znova in nujno poživlja, da predloži '•ixn preje načrt zakona o izseljevanju v ustavno razpravljanje. Temu zakonskemu načrtu naj bodo vodilne misli: a) pri varovanju svobode izseljevanja naj ima zakon primerne prisilne odredbe, ki bodo odredile podjetja in pogodbe izseljevanja, pojasnile agenture, skrbele za varstvo izselnikov v pravnem in gmotnem oziru ter odgovarjale vsem drugim predpogojem o modernem razvoju izseljevanja. b) Ustanovi naj se posebno državno mesto, kteremu se od-kaže izvršitev izselniškega zakona in kontrolo nad izseljevanjem sploh Braddoek, Pa., 4. maja. Rim t». maja. Kralj Viktor Emanuel in cesar Viljem sta včeraj s -vojim spremstvom obiskala znani samostan benediktincev v Cassino. Portsmouth, Anglija. G. maja. Se nekoliko v pojasnilo članom J. S. Iv. Jednote. V glasih) dohajajo raznovrstni dopisi, kako bi se pospešilo blagostanje Jednote. Jedni pri r ,, , poročajo tako. drugi zopet drugače. , - -J 7,i , Jt' V'""er:,J Nekteri govore in pišejo, da naj bi J 12 herJ*>«r*f- ^ trdnjavah so samci plačevali sami za sebe, a tako f\P°zdrilvlh z ^<*>i'»nn streli- Ta" govore preko glave, kakor Anglež jj^ ,,at° 86 Je kralj odpeljal v L<,n-pravi. Vprašam pa: koliko plačajo. • . ,r. samci za oženjene in koliko oženjem! T^' - Mllustcrski Prt'd' za samce. Jaz pa menim, da smo vsi f Combes je v pogovoru z ne. jednaki, jednake doneske plačujemo«k'm dejal, da bode takoj pri otvoritvi parlamenta zahteval in jedil ako podporo dobivamo. Ako kteri samec misli, da kaj plačuje za »ženjene, se jako moti, kajti ako meni žena umrje, mi Jednota plača $300 in to iz moje podpore, ker meni potem ostane le še $500 in za pogreb $100; oni pa, ki je sani, pa dobe nje-govi dediči vseh $900. Toraj niso nična škodi, in če bi tudi mal|> bili, kedo je pa kriv, da so samci, naj se pa oženijo, potem jim bode pa vsega dovolj. Vem pa, da se samci nič ne je 'jo, po mojem mnenju le oženjem' to •. prašanje razpravljajo; dosedaj se ni e oglasil nijeden samec zaradi tega vprašanja. G. Perko je mnenja, da bi se napravilo šest razredov, a moja zdrava .»amet mi veli,, da tudi to ne bode led not i prineslo blagostan, potem »ode le še zavarovalna družba (Insurance Co.), ne pa Jednota. Za tako lapravo nas je tudi premalo in Jed-lota ne bi imela nič bolj trdnega sta* išča, kajti ako bi veliko ljudi umrlo, cako bi se pa plačevala 'smrtnina iko bi bilo določeno, toliko plačamo la mesec in ne več, na tak način nora postati vsak zavod bankrot Moje mnenje je, da ostanemo zvesti •ratje, kakor smo bili do sedaj, samo issessment naj bi se povišal od 50 ct, ia 75 ct. Ako nas bela smrt bolj po *osto obišče pri društvih, potem pa .josezimo malo bolj globoko v žep .adar bode pa nas neizprosna smr'j vzela, bodo pa drugi za nas plačali Zakaj naj bi javkali ako plačamo na .nesec $2. Dokler je človek zdrav tudi lahko plača, kadar je pa bolan, dobi pa sigurno podporo. Bratje, le lepo složni bodimo, kakor pravi možje, v slogi je moč, v neslogi pa razkropitev; bodimo vsi za jedi lega, in jeden za vse; Vsegamo-gočnega pa prosimo, da članom s smrtjo nekoliko prizanaša. Gg. dele-gatje, na svidenje pri glavnem zbot rovanju, tam se pa še kaj več dogovorimo. Pozdrav članom J. S. K. Jednote. John Germ, član J S. K. Jednote. Pittsburg, i»a., 3. maja, Gospod urednik, prosim, da priob čite teh par vrstic v odgovor dopi miku g. Perkotu, v Štev. od 27. apri la. G. Perko, jaz nisem ukazoval, ravno tako mora biti, izrazil sem pa le svoje mnenje, kakor ste vi svoje. Zel im pa objednem, da bi se še več rojakov oglasilo v Jednotinih zadevah, ker sedaj je čas, • zborovanje je pred durmi. Nisem trdil, da oženjeni več za samce plačujemo, kakor oni za naše žene, rekel sem le, da tako mislim, in kadar dobim dokaz, se bodem oglasil. JSikogar nisem nazival s "zelenci", kakor vi navajate, vse kar je prav, kar sem pisal vem in se mi ni treba v tem nič motiti. V mesecih je plačal vsak Jednotin član J. S. K. J. $19.75, potem pa zraČunajte po koliko pride, ako meni ne vrjamete in obrnite se na Jednotin urad. S pozdravom. Josip Gorišek. Claridge, Pa., 3. maja. loči tev cerkve od države, kar pome-nja za Evropo zopet korak naprej. London, G. maja. Nemški Lloydov parnik „Preussen" se je na potu iz Hamburga na Kitajsko zadel ob parnik »Marquette". Oba parnika sta izdatno poškodovana in so ju do-vedli semkaj v svrho poprave. Paris, G. maja. Knez Ferdinand bolgarski, kteri potuje incognito, dospel je včeraj s svojo materjo in otroci princama Boris ter Kiril in princezinjama Evdoksija ter Nadež-da semkaj. London, G. maja. Kralj Edward namerava po leti obiskati čara Nikolaja v Petrogradu. Petrograd, G. maja. Z ozirom na klanje Zidov v Ivišinevu povdarja tamošnji list „Besarabijee'\ da je za izgrede odgovoren petrogradski list _„N ovoje V rem j a" in drugo časopisje, ktero vedno ščuva proti Židom. Aden, Arabija. G. maja. Semkaj se poroča, da je Hadži Mohamed Abdu-lah (Mulah) ponovno napadel An-gleže pri Geladi, v deželi Somali. Angleži so baje napad odbili, toda angleške zgube so velikanske. t Yokohama, Japonska, G. maja. Vsaka pošta iz Mandžurije donaša nove vesti, ktere potrjujejo ruske vojne priprave ob reki Valu in v ostidej Mandžuriji. V pokrajinal Shing King in Kirin v Mandžuriji je Rusija Japonsko popolnoma spod-rinila. Madrid, 7. maja. Iz Melille se hrzojavlja tukajšnjemu ,Jmparzia-Iu"* Je 1>i] PrtJternlent v svojem talwiri-ču v Zelonanu umorjen. Melbourne, 7. maja. Vlada države ietoria naznanja, da bodo dne 12 maja vsi organizirani delavci odslov-Ijeni, ako se do tedaj ne poslove od voje unije. Železničarji morajo v slučaju, tla štrajkajo drugi delavci t tali strajkati v znamenje sočustva in baš to hoče sedaj vlada preprečiti. Dunaj, 7. maja. Tukajšnje mini-sterstvo inostranskih del. je danes ameriškemu poslaništvu uradoma na znanilo. da je avstrijska vlada sklei nila, svetovne razstave v St. Louisu se ne udeležiti, ker jej celo za najpotrebnejše nabave primanjkuje de« na rja. Stockholm, Švedska, 7. maja. Via da je v državnem zboru predlagali dovolitev zneska $50.000 za nabavo ladije, s kter- bodo odšli iskati Nor denskoeldovo severno ekspedicijo, < kterej že dolgo časa ni bilo ničesar slišati. Nordenskjoeldova ekspedieija je otlpotovala v Severno ledeno mor je dne 1. oktobra 1901's parnikom "Antaretic" Berolin, 7. maja. Vlada ni izgnala vseh mormonskih misijonarjev iz Nemčije, temveč le nektere, kteri niso postopali po zakonu. Paris, 7. maja. Iz Bastia, Corsica, se poroča, da je policija zajedno z vojaštvom šiloma izgnala tamoš.,je ka pucine, kteri radi obleganja že dva dni niso ničesar jedli. Končno so samostanska vrata s sekirami razbil , in kapueine aretirali. Klerikalci s< hoteli prirediti demonstracije, toda vojaštvo jih je takoj razkropilo. Rim, 7. maja. Cesar Viljem je včeraj o tavil Rim in odpotoval v Nem. čijo. ( Vsa rja je spremil na kolodvor kralj Viktor Emanuel. Kralja sta se iskreno poslovila. Ljudstvo je navdušeno klicalo Viljemu pozdrave. Kranjsko slovensko katoliško podporno drantvo sv* Barbare v Forest City........Pennsylvania. Inkorporirano 31. januarja 1902 t PennsylvaiiijL Odborniki: v Jonx ŽNiDAHsir', predsednik. Martin Kastelic, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, II. tajnik. AIartin Muhič, blagajnik. Gospodarski in računski odbor: Anton Ger-movšek, Martin Gerčman, Josip Gorenj, Josn» Zai.au. Bopisi naj se pošiljajo T. tajniku: J. Tell>an? I'.ox 007, Forest Pennsylvania. It ur/. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 een-tiov za poštnino, ker mora biti de tarnn ]>o«iljatev registrinina. Društvo V. sv. Mihaela št. 61, K. S. K. J., priredi v ponedeljek, dne 15. maja v Bur Garden dvorani, Jefferson S(.. Voungstownu, Ohio VELIKO VESELICO, h kterej vljudno vabimo vse Slovence in Hrvate, člane in nečlane. S viral a bode izvrstna mestna £od-ba. — Vstopnina za nečlane 25 ct. Za dobro »postrežbo skrbel bode ___ ODBOR. KJE JEŽ JOSIP .1 AXrAR; v Ameriko je ( i«rišel pred leti. Doma je iz Puta-vrlia na Dolenjskem. Ako kedo roja-j kov ve za njegov naslov, um j Ida- | frovoli naznaniti: ..Olas Naroda" Ki'.> Greenwich Street, New York. ___ ( Kimaj) NA PiiODAJ. BANKA, potniška pisarna in trpro-vina za vse potrebščine je na protlaj v zelo živahnem premo^arskem kraju v West Virffiniji; tam se nahaja 1000 evropskih delavcev. Proda se zalo. ker je sedanji posestnik v družili kupčijah zelo zaposlen. Izvrsten prostor za pravega moža. Več pove: Box 455, Fairmont, \Y. Va. ClOmj.) Peter Sanford. Math. Grill, 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja izvrstna vina. Rudeče vino po 45 c+ -al., belo po (i."> et. fjalon. Najboljši domači d rožnik štiri pa h »ne za 811. Za Ohio, Pennsvlvanijo in Illinois plačam prevozile stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste ter pa imam skupa j v sodih po 12(H) galun. Pošljem ga ne manj kot 25 galon. ^ Naročilom je priložiti denar. KJE JE? JOSIP K()X("1XA, doma iz Velike Stanke pri Litiji. Za njegov na-slov hi rada zvedela njegova sestra: Rozalija Ivončina (Kastelic), Adah, Pa. (timaj) NAZNANILO. SI ovensko podporno društvo sv. Alojzija št. '31. j: S. K. J. v Brad-docku, Pa., ima svoje r- 4 Clierry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. iajnikom, 11(.)4 Cherry Alley, Brad-doek. Pa.; Anton Sotler, Box 142, II iajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor- i 't,;t.1,;r. maja iz Genove s 1)90 pot. ' Krouprinz Wilhelin 5. maja iz Bremena s 1315 pot. Koenigin I.uise 5. maja iz Brt-mena s 1(J44 pot. maja iz liotterdama z land 5. maja iz Antwerpena s maja iz Liverpoola. Dospeti imajo: ^ --------— UU.jU . I roha, Ivan Martinič in Jos. Zefran, ^ n -ti Opombo. Tem potom se društveni- "g?™"' « H«raburKa. !d društva sv. Alojzija opominjajo IT>iS.maf,'kt,lz opominj aj la v najkrajšem času poravnajo svoj lolj?, ali pa da se pismeno obrnejo do i. iajnika, da se jim podaljša obrok .:er inače jih mora društvo suspen lirat:. * Društvcuiki a^ltirajte v prid društva! OD BOB 4 apr 04 odhoda v staro vsem rojakom v onim v West in mojemu bratu Bla- Oenjenim rojakom naznanjanL, i da so HARMONIKA Iz našega kraja nimam nič veselega poročati, pač pa, žalibog, o nesreči, ktera je obiskala člana liašeg;. mladega društva sv. Mihaela Arhan liavno tako naj se pri deželnih' via- «ela št. 44, brata Frank Jerina. Ome-lah onih dežel, v kterih je izšel jeva-1 nj(.'ni due 2S- aPrila tielal v rovu. nje močno razvito, nastavijo krajev. I^ P^P0™. to delo je vsacemu ni strokovni referentje in krajevni I Prem°ffarju znano, a osoda je hotela brambni odbori, da vodijo in nadzo-|da se Je str°P nanJ udrl in mu levo! O priliki mojega rujejo izseljevanje, c) Sistematično nu"° zlomil° iu P° životu zelo po- domovino klicem je podpirati vse blagotvorne uredbe ^k0;'- ^Ijenialei zadovoljni. za statistično sestavo o avstrijskem društva in tudi nad leto dni _ Matija Smr-du. Naj topleje 8« prijioroča izseljevanju, in sicer tako glede iz- ('lan Pittsburg Sick and Benevolent] ~ " " -----^ C« 1 T- seljeneev. ki so se že naselili v tujini. Society, ter bode sedaj zanj dobro' 1 ovodom odhoda v staro dom/.vi- >**OJiS» VrOlO Dj kakor tudi o začasnem izseljevanju skrbljeno. Dragi rojaki, pristopite kI!fi2 Bridge St., Joliot, Illinois, kmetijskih delavcev iz Avstrij^ Ta ve kadar smo zdravi in delamo, gospodarske razmere. 2. Vlada naj utrpimo mesečne doneske, a krbi, da se potovanje izseljencev v v ,)olezui in nesreči nam podpora kaj prekmorske pokrajine uravna preko 0t*-bno članom J. S. K. Jednote in trebno za preskrbo izseljevanja, po- "Glas. Naroda", kteri nam ebno, da se podpirajo parobrodnt donaša toliko zanimivih novic. Amerike ZDRAVO! New York, T. maja 1003. Mih s družbe, ki se posvetijo takemu prometu. 3. Spremenijo naj se ustavnim potom času primerna določila glede zseljevanja vojnih obvezancev. 4. Naj se ukrenejo odločna sredstva za odpravo trgovanja z dekleti iz Avstrije. 5. Konzularne oblasti se mo rajo intenzivno zavzemati vseh zadev izseljevanja, posebno glede pravnega varstva izseljencev. "SI. Nar." Z Bogom. Frank Matko. Obsojena premogarja. Wilkesbarre, Pa., 6. maja. Bivša premogarja John Smith in Mihael Vuskis, ktera sta bila obdolžena umora čuvaja Sweeneya, bila sta spozna na krivim in obsojena v 201etno ječo. vo piti, vsake vrste smotke kaditi, Pošilja denarje v staro domovino' t,?bro1 d?mače Piti, več vrst žga-hitro in zanesljivo po dnevnem kur- JUJ01. Jerus piti; kdor zna dobro zu, preskrbi parobrodne listke (šif< ;,f?ljatl' mu ni treba Plačati, keglji-karte) v staro domovino in obratno i riC° Je n°VO' po izvirnih cenah. Se priporoča. Odpljuli so: New York C. maja v Sauthampton. -Soordam G. maja v Rotterdam. Neckar 7. maja v liremen. ktere j oz izdelujem v Washm^tonn ?h^n!cia' Uv°Tpo°l patentirane za Ameriko. Delo je D ^ ' izvrstno in solidno. Cene so ma?aTlWe ^ Odpljuli bodo: Cymric 8, maja v Liverpool. Kroonland 9. maja v Antwerpen. Ivoenig Albert 0. maja v Genovo. Umbria 9. maja v Liverpool. Pretoria 9. maja v Hamburg. L' Aquitaine 9. maja v Havre. Ivronprinz Wilhelm 12. maja v Bremen. Teutonic 13. maja v Liverpool. Rotterdam 13. maja v Rotterdam Philadelphia 13. maja v Southamp- NAZNANTLO. j Dobro izvežbanih delavcev. Sloven-eov, Hrvatov in tudi druzih narodno CVnač. sti se ne branim, potrebujem. Delo _ _ B "i težavno, je stalno dokler je kaj ft yB TaSSCfti, isi tilt} se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. <>. Uox 26<», K Iv, Mirni., j k > svojem zastopniku in nobenem drugem. 1 >i-n i tin* pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. P.ov 10."», Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Za ustvo ilštvn list V«l Društv i?laviiegii NAZNANILO. i]mikov krajevnih društev pri glavnem zborovanju: Cleveland. O., Joe Perko. t. 10, Johnstown, Pa., Fran Gabrenja. tu Franei<*o, Cal., Ivan Stariha. . Janeza Krstni k; . t 'irilu in Metoda . Jožefa štev. 23, . Jo/efa štev. '{(), ChMioltu, Minn., Ivan Koeevar. . Jožefa štev. 20, Sjuiita, Miuu., Josip Keru. iitlko line Jezus štev. 25, Eveleth, Minn., Ivan Primožič, mi spadajoeini J. S. Iv. Jednote naznanjam, da se bliža zborovanja, zato na j društva meseca aprila izvolijo od-iii naznanijo odboru .lednote, da imena odposlancev prisilil. idanje dne 5, julija v < »mahi, Neb.! Josip Agnič, I. tajnik Drobnosti. V st iro don rov in o so se podali: Ivan 7 tl.-znik ar Sopras.se, Colo. v Suhi dol; I van \ a šteli.* iz Tower M iim., v Zužc nbcrj Marija Žlindr; iz lin m »klvua. \ V., v Ljubljano Fran Kriiui J iz Sv vainpton. Ky.. \ Ziiti.n. >; Fra n M rhar iz Primero C 1ol.»., v Prig orieo ; Ivan Mižur iz iK'iiver ( 'oIt) v Li ize; Jurij Švab iz Kast T ol.ilo < ^bio. v Košice na Ogr skt ni; Anton Kr mjic z rodbino i?. Ki'iutiu •rt r. \V v o., \ Essen, Nemčija; (hna r Avdag ič i/ Arispe, Soiiora . v Kal iandt >le, l'iir<'-ij;i; Mar 111 v i rebnj e, Fran Šteklasa v Prelt oil a iz Clevelanda, Ohio; Ivan Mikolič 1 v an Košir, Josip Lavrič t* J» lip .avrič 11., Frai. Stritol' v A p. »tok, vsi iz Mem pbis. 1 cEKll.; Jako > Špeli iz Barber ton. t >1 uo. v 1> OZ 1 ran Likar iz Lees vil U s 1 a., v I! a v no soro; Marko Zle U-čič i i M i jo ZU-i K'cie, oba iz Pir krt S'l \V. Va v Luž. nico, llrvat ska; U r i, neš ] 7. Memphis. Temi v S r. -i i njo vat ; Ai idrej Turk iz lm p. rial. Pa., v ZevŠ. pri Cirkniei; Ig nar M si nas i Pu« blo, (ilo., v Siru-ii i/ Shreveporta g. ■: A La„ v at.-v/. Arž; 1,< vro 1 ^ržon od ravnotan' v Prt/. d; Alo j/.ij 1 ra-ovee v Uušnjt vas in Ivan (. icrši' v Suhor pri Me ba iz fc ^f t-vll m. Pa.; Kazimii Struiri' la iu 1 klilia Kopčak. oba iz Fort S vde. P» i., v Brobljak p. Cena tr. 1'olj ska Fran Conta z rod bi no i / Fvi-let h. M mi., v Št. Jernej; Fran Mikolič z rini bi no iz Fly, Minn v Z«*l» nI je pr Igu ; Anton Štebljaj 7. rodli no iz h i!y, N inn., v Grosuplje; Marija Toni azin v 1 'roles je. Josip 1 [ribat v Zrl inljc. Ivan Vesel v So- draži.-- .. Ivai i I).-. ak v Dolenjo va? l>ri lii latiji Lo/ar v Ribnico Fran Vrko v Dol. njo vas pri Ribni- ci, M sirko K ure 1 • Nemško Loko in Marko IVpič v Črnomelj, vsi iz Ely. Miuu. Mark« . Ma r ko vie iz Fveletha Minil... V liojl no v is pri Metliki; Fr Dolina r iz I ;iy. Minn., v Cerklje; Mat. I iabič iz Sun ny Side, Utah, v Draga tuš pri ( rn mil ju; Anton Me- har iz Meni p 1 lis. 'I eim., v Ret je; J a. kob P irk.lj i z F r« »nt on a e, Kansas, v Mirno Josip Peček iz Elyria < 'olo.. v V el k e P>l oko pri Rakeku; Ivan 'atoriu -t iz (iloboville, Colo. v Top >lj; I\ an \nzolc iz El.vria Colo.. v Volk e Bl< >ke; Peter Ost res iz Ely ria, C Jo., v Kresnice; Fran Pojer iz Mar a na. Ark.. v Cabar; Jo in Ivan Možina iz Hackett, Pa., v Rakitnik; Matija Smerdu iz West Winfielda, Pa., v Petelinje; Marko Hukovač iz Phoenix, Mich., v Za-iiozdac; Anto?. Končan in Andrej Končan iz Pittsburga, Pa., v Sv. Barbs iro pri Skofji loki; Matevž Marinčič iz Braddock, Pa., v Ljubljano. ip Pni Ko Stefan ci. oba iz Atloč iz 1 Rakeku; . Rakeku, Rakeku, zero in vsi iz J" vančic i; Cirkniei t own a. Ol n'inske volitve v Ljubljani. — Tretji razred je volil dne 20. aprila Izvoljeni so kandidat je narodno-na-prodne stranke, protikandidatov ploh ni bilo. S ;ke nestniki ; ;er jim '.ali tov od ivka zdravnikov. Člani kranj-zdravniške zbornice in jih na« o odložili svoje mandate delokrog' stavi premnogo strani vlade, ali skoro ni- cakih pravic. Prijet tat. 24. aprila zaprli so Blu-tiauerjevega hlapca Janeza Zvokelj la iz Podsmreke. občina Dobrova Dne 2± aprila zvečer utihotapil se je stanovanje J. Zinnauerja, zastop-nika_ pivovarne Reininghaus v Spod nji Šiški, vzel v kuhinji ključ od pisarne in šel v pisarno iskat denar Ker denarja ni dobil, vzel je seboj revolver in tri steklenice žganja. Ko s" prijeli, je tajil, da je bil sploh Šiški, ali ko so preiskali njegove efekte in našli ukradeni revolver in steklenico žganja, se je udal. Našli na so pri njem tudi nemški denar, kteri izhaja najbrže iz tatvine pri Z oi •manu in falzifikate po 20 vinar-ev. Tudi ima. Zvokelj dve uri in več love obleke, ktero si je najbrže na->avil z ukradenim denarjem. V Ameriko se je odpeljalo dne 23. aprila ponoči z južnega kolodvora 30 osob. Policija je prijela nekega fanta, ki jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Dne 24. aprila ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani 35 osob v Ameriko. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri ljubljanskem deželnem sodišču: Jožef Levar, učenec ljudske šole v Ljubljani je meseca svečana vzel iz stanovanja Jcipine Kos bankovec za 100 K. Kos je hranila svoj denar v pisalni mizi in ko je 14. sve čana denar preštela, zapazila je, da ji manjka 100 K v papirju; takoj je obrnila sum na obtoženca, kterega mati je pri nji kot postrežnica sluz bovala. Levar se je izgovarjal,. da j« bankovec našel na vogalu hiše, kar Se je izkazalo za laž. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. Iz Mokronoga se piše "SI. Nar.": Mraz zadnjih dnij in zadnjih noČij je pri nas napravil mnogo škode. Trta in sadje je večinoma vničeno. tako da mora kmet res obupati. Nezgoda. Jakob Majdič, 5 let star kajžarjev sin pri Sv. Jakobu igrai se je dne 22. aprila doma na podu s slamoreznico. Stroj ga je zgrabil in mu odrezal kazalec na levi roki. Ustrelil se je v Dobrim pri Rogatcu posestnik Matija Peklič vsled neke neozdravljive bolezni. To je prvi slučaj v tej fari, da se je kdo ustrelil. Izpred sodnije. Pred sodniki v Gorici je stal Avgust Fabro iz Pod-gore, rojen leta 1874, obtožen goljufije. Ta Fabro je bil v Trstu ter je pridobil Aleksandra Griona iz Pod gore za to, da mu bo pošiljal kavo po 1.50 K kg. Nekega dne mu brzo javi iz Trsta, naj mu pošlje 320 K, da plača kavo, ktero ima že na raz polago. Grion pa ni hotel poslati tega denarja, marveč je šel sam v Trst, kjer pa mu je Fabro povedal, da je dosel prepozno, češ, da iz stra hu pred financo ni mogel imeti pri sebi dalje časa kave. Zahteval je naj mu da na roke 50 kron, da mu more v drugem slučaju postreči. Cez par dni je dobil Grion zopet jednako brzojavko, odšel v Trst, ali kave ni bilo. Fabro se je opraviče val, kakor navadno, ter rekel, da mu pošlje čez čas kave za 100 kron, nr da mu pošlje poprej denar. Grion ji šel domov, Fabro je pa odslej molčal. Slednjič ga je naznanil sodni ji Pred sodniki je rekel Fabro, da je imel kavo pripravljeno, ali ko jo je hotel spraviti na varno, mu jo je odvzela finauca. Sodnija mu je prisodila 2 meseca trde ječe s postom vsaki mesec. Slabo vreme in slana. Dež in mraz sta obiskala v poslednjih dneli prav pridno tudi Goriško in tamoš nje rojake presadila iz že tople ter ljubke pomladi v zimo. Mraz pa je prinesel tudi slano. Dne 19. in 20 aprila so imeli hudo slano po Vipav skem, po Brdih in po goriški okolici Slana je storila premnogo škode na polju in drevju, in dasi so ljudje ka dili ter žgali, ni pomagalo nič ali bore malo. Iz Mengša. Dne 10. aprila povo-lom službenega opravila — revizije iiesa in vina — v Trzinu, poizvedel fe poslovodja deželnega daca Jakob "v'ličar, službujoč v Mengšu, da je Franca Rak iz Ihana, 26 let stara dužkinja pri Alojziju ' Podobniku Trzinu povila otroka moškega spola in istega 3. aprila ob 4. uri zjutraj umorila, v cunje zavila in v svojo skrinjo v spalni sobi pod tako imenovani "ladelc" skrila Istega dne okoli 4. ure popoludne prišel je zgoraj imenovani službenim potom k stranki Alojziju Podobniku, se prepričal in tudi videl umorjenega otroka, kateri i<- že 1 rohnel in na več mestih plesniv bil. Morilko so zaprli. v Ljubno pri Celju in k v Zg. Sulior pri Vini-Diamontlville, Wyo.; Fran Latrobe, Pa., v Stari trg pri Jernej Bavč v Stari trg pri Ivan Kebe v Jezero pri Fran P i rman v Dolenje Ju-Kran Korošec v Borovnico >linstowna, Pa.; Jernej Ju-Ashtola, Pa., v Begunje pri ; Valentin Modic iz Johns-Pa., na Unč pri Rakeku; Blaž Sprin loko; 3ubic gs. W Miha in Martin Rak iz Rock v Poljane nad Skofjo Černič iz Oakmount, Pa. Oče in sin. Sedemdesetletni Anton Prinčič in njegov sin Mohor Kozani živita v nekem družinskem sporu že dolgo časa. Te dni je dobil sin očeta v neki gostilni, kjer sta se zopet sporekala. Oče je nato izšel drugemu sinu ter se je vračal domov pozno v noči. Tu pa ga je nekdo ustavil, prijel, vrgel ob tla ter pretepel in natolkeb da je stari mož obležal na cesti. Cez čas so ga našli ter spravili domov. Sumijo, da bi bil oni Smrtna kosa. V Belaju pri Cerov Ijah v Istri je umrl Adolf Kuerner oskrbnik na posestvu kneza Auer sperga. Pokojni Kuerner je bil dobra poznat v Gorici, kjer se je mudil št pred kratkim. Poskusen samomor. Dne 21. apr v jutro okoli 8. ure se je zaprl v sobo goriški „Piccolov" dopisnik, Anton Petris, med tem ko je bila njegova žena v kuhinji. V sobi je ustrelil nase iz revolverja, ali se ni zadel smrtno. PrenesK so ga v goriško bol nišnico. Na mizi je bil pustil v ku vertu pismo, ktero pa je zopet zavito ter stoji na njem napis, da je odpreti po njegove j smrti. HISA NA PRODAJ. V Kandiji pri Novem Mestu je poleg novega železnega mosta n a r o d a j hiša. Primerna je za go-tilno, mesarijo ali kako drugo pro-lajalnico, ker se lahko zida. Pro-tora je 113 štirjaških čevljev in ta b cesti. Hiša je lesena, obseza štiri obe, poleg nje je velik vrt. Več po-c-sta: Avgust in Marija Knafelc. Kandija tiri Novem Mestu, Kranj« ko, Austria. (9mj) SLUŽBO IŠČETA lSletni mladenič . njegova 20letna sestra. Oba sta vt"ča slovenščine in nemščine. Služila bi najraje skupaj. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na: Marija Breznik, Kangley, 111. Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem otvoril nov s a i« o o ar, 422, 18th street, Chicago, III. kterem bodem vedno točil sveže i v o, izrstna vina in whiskey ter prodajal fine s m o t k e. Za obilen obisk se priporoča S pošto van jem LENARD PUH, 422—ISth St., Chicago, 111. 12 jn. S kamenjem so ga potolkli. Dvaj setosemletni mizar Josip Kovačič se je vračal zvečer mirno domov v Koj ako. Ko je bil že blizu doma, je sre* čal nekaj fantov, ki so ga pa začeli preganjati. Zbežal je v neko hišo čez čas pa je šel zopet proti domu. In tu so ga napadli s kamenjem ter pobili tako, da je moral v goriško bolnišnico. Tako se poroča, čudno pa s nam vendar zdi, da bi napadali ljudi kar tako brez vsakega povoda! Proti cesarski himni. V praškem mestnem svetu je predlagal odborniii Vaniček, naj godba oborožene meščanske garde mesto cesarske himne pri slovesnih prilikah igra le češko narodno himno „Kde domov mu j" Predlog se je izročil posebni komi siji. Novice. Ne samo v Ljubljani, tudi v Gradcu se je goveje meso podražilo od 64 na 68 kr. za kilogram ter se po draži Še za 10 kr. — V Katrinovem napadalec sin Mohor. Starca so pre-1 pri Opavi je umrl župnik in bivši de-peljali v goriško bolnišnico. Po drm želni poslanec Gruda. Pri reviziji se gem poročilu pa je udaril sin očeta je izkazalo, da manjka v cerkveni po noči, ko je spal, po glavi. blagajni do 20,000 K. Občina se bra- ni primanjkljaj pokriti. —Vsled prepovedanega ljudskega shoda se je zbralo ljudstvo pred stanovanjem va-raždinskega župana in vel. župana ter razbilo okna. Poklicali so vojaštvo, oba župana sta bežala iz mesta. — Protižidovski izgredi so se primerili v I Ti lovu na Gališkem. Pri tej priliki je nastal požar, ki je uničil 40 hiš. — Strašne viharje so imeli te | dni v Quenslandu. Mesto Townville j deloma v razvalinah. Mnogo ljudi' je ubitih. Porušila se je tudi bolniš-! niča ter podsula vse bolnike. — Afera j nadškofa tir. Kolina. Kaplan Hofer. ki je pisal znane člane proti nadškofu, je prestopil v starokatoiiško cer* kev. — A* Zagrebu je premogovnika v Ivonjščini, rudnika za živo srebro ter predsednik Dalmatinske banke, Peter conte Dumičič. star 63 let. — Nove puške uvedejo za poskušnjo pri avstrijski pehoti. Puške so mnogo lažje od sedanjih Man4 licher ter nesejo veliko dalje. —Naj-} starejši avstrijski učitelj, 95letni vpokojeni nadučitelj, Jos. Filz, jo umrl v Dunajskem novem mestu. — V Leleszu, v zeinpliuskem komitatu je zgorelo 50 hiš. Y Grodeku je zgorelo 60 poslopij. V Lanczynu je zgo* relo 450 poslopij in neka žena. —« Zaradi ponarejanja denarja sta bila v Ljubnem obsojena delavec Gregor Bobek in njegova žena v 13. oziroma 5 mesečno ječo. — Obsojeni rnoha-medanski pesnik Mehmed Dželalu-din Kurt, ki je izdal "Hrvatske narodne ženske pjesme muslimske" je bil obsojen na 200 kron globe zaradi pesmi, ki končava "Nek se Madjar IjutiP Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstva je vsak razumen Jlovek preprint!. VeJ bolezni je, ktere mora zdrav nik od blizo pregledati, ker jih ie nemogoče drugače ozdraviti. KatonsRO cer* | viti vsll'n^it!*^ ^ fP' S°ben Za jeUno vrsto bol"ni' alteri vedno točim izvrstno pivo .' i ti vina in whiskey, prodajam tu domače in importirane smodke L)alje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem Ion skupaj. Naročilom spod 50 Kalon v N*w Yorku; rojake tudi rad poje potreba ie posebej pridejati $2.00 st.r^m 7 druzih z?d*y&™ za posodo. Pošljem dobro belo vino 20 ?>lh hstkov' P05«**0 ako kdo žeh salonov za $14; staro belo ali črno 20 ko&a sera vzet"' ah PotuJe V staro salonov za $16 s posodo vred in plačam sam vožnino (freight) v vsaki kraj Zjed. držav. (4kr.) S spoštovanjem-ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co. Kadar podil j ad novce v staro domovino obrni se ixveatno na: FRANK SAKSER 109 Greenwich Bt. New York. domovino. Z velešt«.vanjem Ivan CJovže«! Vsem tistim, ki so pri meni imeli vsakdanjo hrano in stanovanje, a mi dosedaj še niso vsega poravnali ter so odšli na vse vetrove, naznanjam, da ako do 12. maja t. 1. ne poravnajo svoje dolžnosti, bodem vsacega navedel s polnim imenom. (7mj) Ignac Miklič, P. O. Box 582, Salida, Colo. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navij ak. Cena uram: Nikel nra........$ 6.00 Srebrna nra...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna nra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- /M? field" jamčene 20 let: [A|| 16 Size 7 kamnov $15.00 M 16 " 15 $18.00 hi 18 " 7 " $14.00 »S? 18 " 15 " $17.00 6 Size nra za dame \ • * kamnov........$14.00 VM' Opomba: Vse ure s r, najboljše delo Elgin ir. Waltham ter jamčene \|j glede kakovosti. ^ Za obile naročbe se priporočam. Jacob Sionicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. „To je zahvala!44 (Dalje.) V koči je zaslišala glasno govore-nje. „Povej mi, Ciril Vladimirovič" se je zasmejala teta, „kje si dobil kapo! Ali je tudi ta darilo za cerkev?" Nič odgovora. Potem je slišala, kako je Milica se enkrat vprašala, kakor bi se vzbudila njena radovednost. Tudi Na-dežda je pazljivejše poslušala. Stopila je bližje odprtega okna in sli šala je kratke, pretrgane stavke ktere je govoril Ciril, kakor prisi ljen. Toda polagoma je začel praviti gladkejše in čim dalje je govoril tem bolj se je nagibala Nadežda 1« oknu. Potem se je prijela za neko de sko, obraz jej je postal smrtno bled prsi so se ji burno vzdigovale, ven dar se je se vedno držala kviško — saj je morala vse, vse slišati, kar je starec tu notri grozovitega pripovedoval! Nato je videla, kako se je zgrudila teta z glasnim vzkrikoin izgovori vsi jedno samo, toda strašno besedo, na tla, ona sama pa je za kričala v divji obupnosti: ,,Pomoč, pomoč!" Planila je v kočo, objela je Milico ter jo močila s svojimi solzami, medtem ko je prihitelo nekaj kmetov. Ciril Vladimirovič je pa ležal^ na ležišču, kakor brez življenja. Cez nekaj časa je odprla majorjeva sestra oči ter pogledala okrog sebe — govoriti ni mogla. ..Vzdignite jo in nesite domov!" je zapovedala Nadežda vsa preplašena in skoraj nezavestna. Kmetje so storili, kakor jim je ukazala in počasi se je pomikal tihi sprevod proti majorjevem dvorcu kjer je Vazilij Petrovič še vedno ležal na divanu in spal. IV. V Vologdi so se začele porotiie obravnave. Že nekaj tednov se je g<> vorilo po celem mestu o veliki sodbi „Kadiš in tovariši". Za stotisoče j< bila država osleparjena in obdolžen ccm je žugalo prognanstvo za vs< življenje v Sibir v slučaju, da jim bo krivda dokazana. Prokurator Nikolaj Aleksandrovih je zdihoval pod težo mnogega dela sedaj pa se je veselil, da bode že vendar enkrat zadnja, končna prava. Vendar ni šlo tako hitro, kakor si je mislil: manjkala je namreč jedna glavnih prič in ta je bila — Stepan Jakovljcvič Kuzmin iz Gali-ča. Sicer so bili zapiski njegovih izjav, ktere je napravil pred mirovnim sodnikom v Galiču, že vsi v Vologdi med sodnijskimi spisi, toda k glav nej obravnavi je moral priti sam osobno. Pravočasno mu je poslale sodišče poziv k zadnji razpravi, toda njega ni bilo. Preostalo ni toraj druzega, nego zadevo za par dni preložiti ter pričo brzojavno poklicati. Brzojav mirovnemu sodišču v Galiču s poveljem, da mora priča Stei pan Kuzmin, trgovec, takoj odpotovati v Vologdo, so oddali. Po 24 urah so prejeli brzojavni odgovor. Proku rator je brzojav prebral, sprva po vršno, potem pa čedalje natančnejši! in pazljivejše. Odgovor se je glasil: „Stepan Jakovljevič Kuzmin, priča v sodbi „Kadiš in tovariši", je odpotoval že dne 10. decembra iz Galiča v Vologdo, da bi tam, kakor je rekel, pričal. Potem pa se je mislil peljati naravnost v Petrograd, da bi tam dobil pri carskej banki svoto dvesto-tisoč rubljev glavni dobitek. Ta dobitek pa je vzdignjen, kakor smo brzojavno zvedeli od banke, že 17. t. m., toraj pred določeno dobo za obravnavo; je li dobilec samega sprejel denar ali ne, iz odgovora ni raz-videti." Kuzmin, Kuzmin! Prokurator je premišljal. Ime se mu je zdelo tako znano, kje ga je neki slišal? A saj res — Milica Petrovna je o njem govorila ; to je bil oni trgovec, ki je prenočil na majorjevem posestvu in dal Vazilju Petroviču izgubljeno listnico s štiritisoč rublji nazaj, ne da bi hotel vzeti za to kako plačilo. H kupico vode. Nato je pričel hoditi z velikimi koraki po sobi gori in doli. Po glavi so mu krožile različne misli in mučna vprašanja. Spomnil se je prizora v gozdu, ko se je naenkrat pojavil stari mnžik Ciril Vladimirovič, kteri je imel kožuhovo ka po, zaznamovano z imenom „Stepan Kuzmin". Nato pa je odločno zmajal z glavo. Preprosti nabiralec darov za kadnikovsko cerkev ne stori gotovo nič žalega niti najmanjšemu čr» vičku, kaj še le kakemu človeku! Naenkrat mu je dozorel v glavi sklep in vsedel se je k pisalnej mizi. S tresočo roko je pričel pisati — uraden brzojav na carsko banko v Pe trograd. Prokurator carskega deželnega sodišča v Vologdi, dvorni sve tovalec Nikolaj Aleksandrovič Novi-kov prosi takoj brzojavnega odgovo ra, kakšen je bil mož, ki je 17. de' ceinbra dobil v banki flavni dobitek srečke v znesku 200.000 rubljev. — Drugi brzojav pa je odposlal v Ga iT- s prošnjo za natančen popis tr govca Stepana Kuzmina. Pogleda1 .i«1 na uro. Do poludne še lahko dobi odgovor. Ko je oddal brzojav, se je vsedel m. sani ter za povedal vozniku, naj pv pelje venkaj iz mesta po cesti, ki vo li v Kadnikovo. Bil je zelo razbur ten, toda mrzli zrak mu je hladil in imiril nemirne živce. Njegovo rav-liodušje, ktero je sicer vedno kazal, .ra je os t a vilo. Peljala sta se ob reki že več nego ledno uro. dokler nista dospela do nesta, kjer bi morala voditi še nedodelana cesta čez reko v Grjazovec Tukaj je bilo zbranih na bregu polno delavcev, ki so delali železen nost. Prišedši bližje, je zapazil prokurator med delavci inženerja. Takoj je ukazal ustaviti, stopil k njemu in ga pozdravil. Vladimir Pavlovič ■nu je začel razkladati, kako težavno ie delo in kako počasi napreduje. ,,Reka je tako deroča in potem si lahko mislite, kako sitno nam je, ako moramo iz nje dobiti, kar nam pade v vodo. To vzame mnoero truda in asa. Ob takih prilikah pridejo vča--ih čudovite stvari na dan. Tako smo lobili danes iz vode neki koveeg. [Jog zna, od kod je priplaval sem kaj." „Kovčeg?" Prokmratorjeve oči so se takorekoč kar zabodle v oblateno in premočeno stvar pr«d njegovimi nogami. Sam ni vedel, zakaj in kako, toda vleklo I "fl je z nepremagljivo silo k njej. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTinCO, P0DAGH0 itd. in razne reumatične neprilike. SAJIO; 2Set. tn 50ct. v vseh lekarnah ali pri F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. ^rif&iMn NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom iloveneem in Hrvatom, da imam ^voj lepo urejeni SALOON, 108 Corner 4th k Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: 31dc) John Puhek. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možr Z lupim kosu!u pečenke, kakoršno dobiš pri telefon kadar detp^f na ~rrk<~ n^aio t- York In ne kako pnti k K h. »akserjc. P« i... č; i,. :.r.o 3795 Oort1o"dt in ;z< v H «dc— Martin Geršiču, Generale Traiis^w'e. ______ 5 ^^S^EP^ 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. --Telefon: 439 Union. Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojak« in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastni Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil J. Radmelich priporoča Slovencem in Hrvatom voj 136 Watson Avenue, Butte, Mont. Vedno V,uem točil syeze pivo, Kteri bili temu uzroki? Nenad-1 fina kaliforniška vina, vsake vrste 1 bolezen, nesreča ? — Spomnil se Žganje, prodajal izvrstne smodke in ptnje^m postregel s tečnimi iedili. Za obilen poset se priporoča J. KADMEL1CH, i36 Watson Avenue, Butte, Mont. je srečke in visokega dobitka. Kuz-1 min je hotel v Petrograd, da bi pri tmmošmjej banki dobil svoto. Kdor je j srečko pokazal, dobil je dobitek iz- j plačan; izkaznice, da je dotižnik pravi Stepan Kuzmin, ni nihče zahteval in tako je dobil denar, kdor je imel srečko. Toda kedo ? Prokurator se ni upal izustiti Neumnost! On?! Mrzel pot denarje najceraje ka paš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. od gospoda J. Stublerja ir Duluth? ffiinn^ 217 W« Superior St, Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro ftomovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po .suni ah. llojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Dnlutb, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem Se spoštovanjem (Sij1 Josip Scharabon. Prodajamo, dajemo na posodo, Dopravljamo in zamenjamo pisalne stroje, (TYPEWRITERS) pripravljene tudi za slovanske jezike. Prodajamo priprave li strojem. Prodajamo posamezne dele. Preskrbimo stenografe in posloval ee na stroju." ALI V A 31 ZAM0REM0 POSTRECI? Remington Typewriter Company, 327 Broadway, New York, N. Y. Matija Pogorele prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, ^fiigpjw murčkov iz reškega zlata in drage zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. &JSF" ^sovi eeuik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ]>on\ Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $G.— 15 Jewels Waltliam $«).— Srebrne ure z enim pokrovom 812.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $1G.— in višje. Boss ease 20 let garancije : lf> Size 7 Jewels 815.— r, „ 15 „ 81S.- IIosm case 25 let garancije: IG Size 7 Jewels $25.— „ „17 „ 830.— O pom ba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago poši \jam po Express. Vse moje blago je garantirano. liazprodajaleem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig jo napraviti: M. P0G0RELC, Box 22(>, Wakefield, Mieh. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šil j a jo pod naslovom: TOT. Care of B- Schuette, 52 state st>j Chicago, 111. Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 cen tov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi. DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PAR!S-SVI?G ?M^f BF T UUSUf.fSA. POŠTNI PARNEKI SO: ,,La Lorraine", na dva vijak«...................jj.oco tos, 25.oco konjakih aoii. , La Savoie", ,, „ „ ..................................12.000 „ 25.000 ,, „ vLa Touraine'", ,, ,, ,, ..................................10.000 ,, 12.000 ,, jL'Aquitaine", „ ,, „ ..................................10.000 „ 16. . o „ ,,La Bretagne",.......................................................8.000 ,, 9/xx> ,, „ ,,La Champagne",.........................................8.000 ,, 9.-v.o „ ,, ,, La Gascogne"................................................................S.ooo „ 9,000 ,, „ jff Parniki odpljujcjo od sedaj naprej vedno ob četrtkih cb 10. j uri dopoludne. Parniki odpljujejc is pristanišča Stv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne 14. maja 1903. La Lorraine 1*. jnnija 190«> "La Lorraine 21. maja 190-i La riiampagne 25. junija li)03. La Champagne 2S. maja 1903. ..LaSa-oie' 2."julija 1903. *La Savoie 4- junija 190:i. La Tourainc 9. jtiiija 1903. La Bretagne ILjunija 1903. j La Lorraine IG. julija 1903. Izredna vožnja: JL'Aquitaine S), maja, ,,La Champagne'* 23 maja, samo za potnike 3. razreda. J^" Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. filavaa sgencija! 3Ž BROADWAY, NEW YORK. Holland »America Line (HOLLAND-AM miŠKA CBTA) vozi kraljevo nizozemsko n poeio Zjcdinjenih držav med NEW YORKOM in ROTTE8DAMON preko Boulogne-sor-Men NOORDAM, parnik z dvojnim vi.ja- STATENDAW, i»arnik z dvojnim kom, 12,500 ton. •• , .nfl , nUim.„ ., ' . . vi lakom, 10,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vtja- J ' kom. 12.500 ton. , POTSDAM, vamik v. dvojnim vija ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. j vijakom, 8300 ton. Najeeneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glej na pose! e j objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. 3RNO, 21 Krona. Parnik! od j, 1 ju j e j o: Jz ROTTE UP A3! A vsr.k četrtek in iz XKW VOBKA vsako sredo ...— —rr— ob 10. uri zjutraj. ----------------------- HOLLAND-AMERICA LINE, J9 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. / 1 j "S \ ■ .p j?.. (Pp.-komorska narobrodn.-.i družba„l?ui?eča zvezda"; posreduj3 redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, ^ > * * * * * + * * * Philaddphijo in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton.j KROONLAND..........127G0 ton. IEELANB >........... 11905ton.' FINNLAND-...........127GOton. Pri eenali za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra »irana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in na jpiijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pri morje Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. ' Iz NEW YORK A odpljujcjo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola fitev. 14 ob vznožju Fulton Street _ T/ PI1IL V DELPIll JE vsako d rngo sredo od pomola ol> vznožja Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na: Office, 23 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts., ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FliANCISCO, ali na njene zastopnike.