PHIM0HSK1 DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev. 134
.. roc\ Požtnina Plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, četrtek 22. junija 1950
Cena 15 lir
Rižarna
Za tržaško demokratično ljudstvo je rižarna simbol njegove štiriletne borbe za svobodo in za utelešenje marksistič-no-leninističnih načel ljudske demokracije v miru. Pomnik je fašističnega in nacističnega nasilja, ki se je v času osvobodilne vojne stopnjevalo do strahotnih zločinov. V rižarni sami so se. pričeli z dnem, ko so v njej sežgali prvih 40 žrtev, in ko se je ogenj v visoki tovarniški peči kuril z živimi človeškimi telesi, ki so narastla v tisoče.
Na tržaških ulicah so pobi-r*U ljudi, v predmestju in po Primorskih in istrskih vaseh. Vsi pa so imeli eno samo krivdo- da so ljubili svobodo; tedaj, ko bo prišla ne bo več fašističnega suženjstva in ne bo več vzrokov, ki ustvarjajo nove vojne, delovno ljudstvo se bo oddahnilo na svoji zemlji in zaživelo v miru in svobodi. s to idejo v duši so šli
Partizani včlanjeni v Zvezi Partizanov Tržaškega ozemlja z ogorčenjem obsojajo pred vso demokratično javnostjo kriminalni napad proti sindikalistu tovarišu Bortolu Pe-troniu s strani kominformi-stičnih škvadristov. Obsojajo Politiko in politično prakso kominformističnih voditeljev v Trstu, ki se poslužujejo tudi zldčina iz strahu, da bi ljudje kakor Bortolo Petronio odkrui 'klavskemu razredu tisto resico, ki jo oni zaman že dve *eti prikrivajo.
Tov. Bortolu Petroniu želijo partizani čimprejšnjega o-krevanja, da bi mogel tudi v bodočnosti, kot doslej, voditi dosledno borbo za pravice delavskega razreda, za zmago resnice in za načela enakopravnosti med narodi.
Smrt fašizmu!
Svoboda narodu!
GLAVNI ODBOH ZVEZE PARTIZANOV STO-ja
j4« o svoji" usodi in si graditi ‘viJenje po svoji volji v svo-®m lastnem domu.
KONFERENCA SESTIH V PARIZU
se je pričela včeraj z Monnetovim poročilom
Deljena mnenja v Veliki Britaniji predstavljajo - še zlasti po predlogu konservativcev in liberalcev za udeležbo Anglije pri pariških razgovorih- resno nevarnost za laburistično vlado - Sumljivo zadovoljstvo v ZDA
PARIZ, 21. — Po prvem zasedanju konference šestih pod predsedstvom Jeana Monneta je bila izdano naslednje poročilo;
V referatu, ki je trajal več kot dve uri, je Monnet omenil izvor francoskega predloga ter podal obenem njegov glavni obris. Naznačil je glavna vprašanja, ki se bodo postavljala med razgovori ter obenem pojasnil, v kakšnem smislu namerava francoska vlada predložiti praktične rešitve. Sklenilo se je, da bodo jutri popoldne na ožjem zasedanju šefi posameznih delegacij jasno povedali svoja prva mnenja k današnjemu poročilu ter svoje glavne pomisleke kakor tudi težave, ki jih bo treba po njihovem mnenju premostiti. Tako se bo olajšala metoda dela, ki obstaja v tem, da se skupno poiščejo konstruktivne rešitve za sestavo pogodbe, ki
r.aj izvede francoski predlog v dejanje. Francoska delegacija bo upoštevala pripombe v naslednjih pogovorih, tako da bo mogoče v nekaj dnevih sestaviti dokument za olajšanje poznejših pogajanj.
Monnetovo poročilo se je dotikalo raznih točk francoskega predloga, ki predstavlja pravzaprav že pravi predlog pogodbe. Vendar na konferenci tega predloga niso čitali, temveč ga bodo tu ali tam spremenili po pripombah, ki jih bodo na jutrišnjem zasedanju postavili šefi posameznih delegacij. Monnet je prišel z istimi pojasnili, ki so bila že podana v Londonu ter kanclerju Adenauerju navedel razloge, ki so dovedli fron-cosko vlado do pobude za ta načrt. Ustanavljanje neke evropske skupnosti, ki naj bi pomenila izdaten prispevek k miru, zahteva baje uporabo popolnoma novih metod. Sredi-
šče tega sistema bi bil vrhovni organizem, ki ga omenja že francoska izjava iz 9. maja. Ta najvišji organizem naj bi bil ustanovljen iz neodvisnih članov,. imel bi mednaroden značaj in izvršilno oblast, vendar ne bi bil diktatorski. Odgovoren naj bi bil nekemu višie-jnu forumu, na pr. kaki skupni medparlamentarni skupščini, ki bi bila sestavljena iz parlamentarcev raznih držav ki bi sodelovale pri tern načrtu. S tem naj b; bila zajamčena kolektivna odgovornost. V zadnjem delu svojega poročila je Monnet omenil potrebo, da se ustvari eno samo tržišče, da se poenoti cena premoga in jekla in da se izboljša življenj-ski položaj v šestih državali kar ni mogoče brez sporazuma med vsemi državami, ki delalo sedaj vsaka zase. Po poročilu so se dogovoril; samo o uradnih poročilih Za tisk, Sklenili
zavestno v smrt v tržaški rižarni, v Dachauu, Mathausnu in drugih taboriščih, s to idejo so padali, kot partizani v spopadih s sovražnikom.
Leta so minula, toda spomin na vse, ki so se za svobodo žrtvovali ni niti za trenutek ugasnil. Trepeta v nas kot večno živ plamen čimbolj se v svetu ideja svobode in miru skuša teptati in izpreminjati v njuno diametralno nasprotje. T0 se dogaja s strani anglo-ameriških imperialistov in njihovih priveskov, pa skoraj že dve leti in popolnoma odkrito tudi s strani vlade Sovjetske zveze. S svojo politiko Komin-forma je zapustila idejo neodvisnosti narodov in narodne enakopravnosti, zaradi katere je moralo naše ljudstvo tudi skozi tržaško rižarno v smrt. K°t imperialisti predpostavlja *udi ona v praksi ideji človeških pravic in svobode naro-dov njihovo politično in ekonomsko odvisnost ter tako v stvari ogroža, kot ogrožajo imperialisti, same temelje miru. Zato so tudi podpisne akcije proti atomskemu orožju, ki jih izvajajo kominformisti v raznih deželah brezpredmetne in nimajo prave moralne osnove, travno in samo po sebi um-'hvo je, da Jih ljudstvo podpisuje. Kdo bi pač za mir ne ^*1 svojega podpisa. Konkretnega učinka na mir pa ti pod-Pisi ne bodo imeli, ker mir pač ni odvisen le od hotenja ljudi, °d želje milijonov. Za mir so Potrebni tudi taki pogoji, ki ustrezajo mirnemu sožitju med narodi. Mir je odvisen pred-vsem od rešitve vprašanja, ali se spoštuje ali ne marksistično načelo enakopravnosti narodov njihove neodvisnosti in svobodnega razvoja. Kjer se to načelo ne spoštuje ni tudi odkrite resnične volje po miru. To voljo prevladuje neka dru-Sa volja, s katero si hočejo Podjarmiti narode in jim vzeti Prostost, ki so si jo priborili,
In prav za to prostost so se žrtvovali naši mučeniki v rižarni.
Tako postaja vprašanje enakopravnosti narodov, ki ga Titova Jugoslavija odkrito in odločno postavlja, preizkusni ka-n?en za vsakega demokrata, ko-'ko je v njem iskrene želje Po miru. Prerašča v vprašaje, tj daleč presega meje jugoslovanske države, ker je nje-®ova rešitev temeljna podlaga ®'ru in demokracije.
. °b šesti obletnici rižarne se «°mo vsem njenim žrtvam in \Setn žrtvam narodno-osvobo-fli>ne borbe najlepše in naj-!;astnejše poklonili z borbo za ^nlco, ki jo kominformizem ?a čelu s Sovjetsko zvezo tali0 težko skruni, z borbo za jjoveške pravice in za pravice '»rodov, da smejo sami odlo-
Konec vojnega stanja
med zapadnimi velesilami in Nemčijo?
Francija namerava pozvati Veliko Britanijo in Ameriko, da bi podale skupno izjavo o ukinitvi vojnega stanja z Nemčijo - .'Škandal .generalov« v Franciji še ni končan
PARIZ 21.	-	Predstavnik	I	veljstev, kar bi sicer še lahko
dosegla, če bi bila normalno
‘e če bomo tako postopali bo-ših 'ahk0 Kutovi, da žrtve na-l juučencev v rižarni niso bi-e *»mant
francoskega ministrstva za zunanje zadeve je danes razodel, da bo Francija pozvala ZDA in Veliko Britanijo, naj bi dali skupno tristransko izjavo o ukinitvi vojnega stanja z Nemčijo. Predlog je v spomenici, ki jo bodo izročili na sestanku sfl-hodnih strokovnjakov, ki bo v Londonu 3. julija. Predlog bodo predložili tudi belgijski, holandski in luksemburški vladi.
Kakor poročajo, bo francoska spomenica predlagala, naj ne sklepajo ločene mirovne pogodbe z razdeljeno Nemčijo, pač pa po pozvala zahodne sile, naj ,izdajo skupno izjavo o ukinitvi vojnega stanja z Nemčijo. Kdaj bi stopila ukinitev vojnega stanja v veljavo, pa bi se. kasneje pomenili. Predstavnik zunanjega ministrstva je pozval, naj bi se nameravana izjava nanašala na vso Nemčijo in ne samo na zahodni del. Francoski memorandum vsebuje celo vrsto pravnih tez, ki skušajo utrditi upravičenost predloga o ukinitvi vojnega stanja. Francoska spomenica trdi namreč med drugim, da se vojno stanje lahko začne z enostransko izjavo in da zaradi tega nihče ne more preprečiti, da bi se. to zaključilo s podobno izjavo namesto z enostransko uradno mirovno pogodbo.
Memorandum zaključuje na podlagi spojih argumentov, da je prav Zaradi tega juridično mogoče, da lahko zahodne sile z navadno izjavo napravijo konec vojnemu stanju med nji' mi in Nemčijo in da nemške državljane ne bodo smatrali več za sovražnike.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je omenil, da francoski predlog ne prinaša nobene spremembe sedanjega okupacijskega statuta niti ne ustavnega položaju nemške vlade v Bonnu. Predlog francoske vlade je predvsem ta, da napravi konec položaju, ki ovi-ra bodisi zasebno, kakor tudi trgovinsko delavnost nemških državljanov, ki jih sedaj zakonito smatrajo za sovražnike. Predstavnik je dodal, da se bodo londonski razgovori, ki bodo prihodnji mesec, nanašali predvsem na izjavo o ukinitvi vojnega stanja, drugič pa na morebitno revizijo okupacijskega statuta. Na konferenci bodo sodelovali samo funkcionarji in strokovnjaki.
Ministrski svet je danes popoldne zaključil poglavje dogodkov, ki so znani pod imenom «škandal generalov». SkleD ministra Za državno o-brambo Beni Plevena, katere-„a je soglasno odobril ministrski svet da se načelnik glavnega stana oboroženih sil general George Bevers m armadni general Charles Emanuel Mast uradno upokojita, ie zaključil zadevo z vojaške strani.
General Mast je sicer vrsti svojo nalogo kot rezervist. General Revers pa bi moral se službovati nekaj let. O obeh generalih bo sklepalo še ministrstvo za bivše bojevnike, ki bo uredilo vprašanje likvidacije njunih pokojnin. Na podlagi sklepa ministra za dr žavno obrambo ne bosta mogla več generala dobiti nobenih uradnih nalog, niti ne v prt meru vojne imeti vojaških, po■
upokojena in postavljena v rezervo. Seveda pa zadeva zaenkrat ni še popolnoma zaključena, kajti parlamentarna preiskovalna komisija nadaljuje s svojim delom. Zgodi se lahko, da . generala spravijo lahko -še pred sodišče, če bi komisija dobila dokaze o njuni krivdi.
Oba generala sta odločno protestirala proti temu sklepu. General Mast je izjavil, da je bil ta sklep sprejet ne zaradi tega, ker je tako hotel višji vojaški svet, pač pa zaradi političnih vzrokov. Izjavil je, da je sicer ministrski svet objavil svoj sklep, vendar pa da niso sporočili javnosti mnenja vrhovnega vojaškega sveta.
r na tristranska Izjavo o Bližnjem vzltodu
KAIRO, 21. — Egiptovski minister za zunanje zadeve Mohamed Šalah je danes zjutraj izročil p planikam zahodnih sil v Kairu skupen odgovor vseh arabskih držav na nedavno tristransko izjavo o Bližnjem vzhodu. V tej noti pravijo arabske države, da bodo je naprej prosile za orožje pri treh zahodnih silah in morda tudi v drugih državah, vendar pa dodajajo, da utrditev njihovih vojsk ne sme vzbuditi nobenega suma o njihovih miroljubnih namenih.
Nota odklanja trditve izraelske vlade, da b; se orožje namenjeno arabskim državam uporabilo proti Izraelu. Potem ko nota izključuje možnost delitve arabskih držav na razne vplivne sfere zaradi nakupa orožja v raznih državah, poudarja, da se kljub želji po miru arabske države ne bodo uklonile sklepom, s katerimi b; hoteli kršiti njihovo suverenost in neodvisnost.
Japonski komunisti pod
policijskim nadzorstvom
TOKIO, 21. — Predstavnik ministrstva za sodstvo je izjavil, da bo 41 funkcionarjev ja. ponske KP> katere so ePurirali na podlagi Mac Arthurjevega ukaza, podvrženih strogemu policijskemu nadzorstvu. Epu. rirancem je prepovedana vsakršna politična dejavnost. Poleg tega pa so na ministrstvu izjavili, da ni izključeno, da bi v primeru potrebe sledila tudi prepoved komunizma.
Formoza v načrtih ZDA
WASHINGION, 21. — V zve-zi z novicami ki prihajajo iz Tokia, češ da je vprašanje Formoze glavno vprašanje na razgovorih med ameriškim državnim tajnikom za obrambo Louis Johnsonom in Mac Ar-thurjem, so sinoči izjavili v Washingtonu, da bi ZDA bile ipripravljene pregledati svojo dosedanjo politiko do Formoze, in bi tako preprečile, da bi otok zasedle čete kitajske ljudske vojske. Z drugimi beseda, mi povedano mislijo ZDA vključiti otok v sistem svojih strateških oporišč. Nekateri parlamentarni krogi so baje potrdili, da ie Dean Busk, do.
datni državni tajnik za zadeve Daljnega vzhoda zagotovil, da bo ameriška politika spremenjena in da bo upoštevala dejstva ki služijo ameriški obrambi. Po svojem govoru na otvoritveni seji na kongresu guvernerjev, je A-cheson več kot dve uri odgovarjal na vprašanja guvernerjev. Večina teh vprašanj je bila v zvezi z notranjo politiko, vendar pa so se nekatera nanašala tudi na Daljni vzhod. Acheson se ni hotel poglobiti v vprašanje, ki je predmet raz. govorov v Tokiu. Acheson je samo zagotovil guvernerju Kansasa, da ZDA ne nameravajo zapustili Filipinov niti po podpisu mirovne pogodbe z Japonsko.
PEKING, 21. — Vlada LR Kitajske je imenovala generala Huangčena za poslanika na Madžarskem.
Mer Dete prisDei v Tokio
TOKIO, 21. — Ameriški republikanski svetovalec na de. partmanu za zunanje zadeve Foster Dulles je danes zjutraj prispel V Tokio iz Seula Na letališču ga, je sprejel general Mac Arthur, s katerim bo Dulles imel razgovore med svojim osemdnevnim bivanjem v To. kiu.
Kdaj se Mo polisi« otroci v Nemi vrnili domov?
BERLIN. M. — Predsednik ministrskega sveta nemške demokratične republike Otto Gro.. tevvohl je na slavnostni otvoritvi poljske mladinske razstave izjavil, da so med zadnjo svetovno vojno deportirsli v Nemčijo 200 tisoč poljskih o-trok, od teh se je do danes vr-nilo domov samo 22 tisoč. «Ce zvezna republika zahteva ujetnike«. je dodal Grotevvohl, za. kaj se pa Adenauer in knmpa. njoni ne brigajo za povratek poljskih otrok na svoie damo. ve?«
Kratke vesti
VVASHINGTON. 21. Depart-man za trgovino ie včeraj sporočil, da je število zaposlenih oseb narastlo v mese. cu maju na 59 milijonov 700 tisoč. Brezposelnih pa je bilo v tem času 3 milijone.
♦
MOSKVA. 21. — Vrhovni sovjet ruske zvezne socialistične republike je bil sklican za 4. julij.
♦
PARIZ, 21. — Ministrski svet ie na današnji seji sklonil upokojiti generala Nasta in Reversa. znanega iz nedavne generalske afere.
•
DUNAJ, 21. — Včeraj so začeli stavkati koroški kovinarji. Stavkajoči zahtevajo, da jim delodajalci izenačijo plače1 z delavci gradbene stroke. Povišanje plač pa zahtevajo za šest mesecev nazaj.
♦
ANKARA, 21. — Turški minister za zunanje zadeve Fuad Keuprulu je danes parlamentarni skupini demokratske stranke izjavil, da se med zahodnimi silami pojavila močna skupina, ki želi, da Turčija in Grčija pristopita v atlantski pakt.
so, da bodo šefi delegacij skupaj sprejemali novinarje dvakrat tedensko.
Britanski ministrski predsednik Clement Attlee ie danes sklical parlamentarno skupino laburistov, da bi jim razložil stališče vlade do Schumanovega načrta. Sklicanje tega sestanka je sledilo takoj po pozivu kon. servativcev in liberalcev, ki so sinoči od Attlceja zahtevali, naj Anglija sodeluje na pariški konferenci p Schumanovem načrtu.
Predlog, ki sta ga podpisala v imenu konservativcev Win. ston Churchill, liberalcev pa Clement Davies, bodo obravnavali y ponedeljek. Laburistična vlada bo verjetno morala prestati ’ najhujšo parlamentarno preizkušnjo. Gotovo je namreč da je precejšnje število laburističnih poslancev v negoto. vosti, kako naj glasuje o predlogu konservativcev in liberalcev. Zaradi tega mislijo, da bo Attlee zahteval železno disci. plino v krogih laburistične stranke. Pravijo, da bosta Attlee in Podpredsednik viade Herbert Morrison prepovedala laburističnim poslancem, ki Imajo bolj internacionalistične težnje, glasovati proti vladi ali pa, da bi se vzdržali glasovanja o Churchillovem predlogu. Vladna večina v spodnji zbornici znaša komaj 6 glasov. Zato politični opazovalci mislijo, da bi morebitni «upor» laburistov, odpadnikov lahko spravil vlado pri glasovanju 0 Churchillovem predlogu y manjšino.
Prav zaradi tega je Attlee sklical današnji sestanek, da bi poslancem predočil resnost položaja. Ce bi Attlee uvidel, da n« morg računati na popolno podporo stranke, potem je možno, da bi vlada sprejela predlog opozicije, četudi s kakim popravkom, samo da bi se rešila. Toda to bi pomenilo ter žek udarec prestižu socializma v Veliki Britaniji in spioh ni resno računati na tako rešitev.
Vsekakor pa bo laburistična vlada v zvezi s tem problemom postavila vprašanje zaupnico. Tekst vladnega predloga bo sestavljen na vladni seji y četrtek in bo izražal odobravanje dosedanjega dela vlade ter njenega stališča eie(je Schumannovega načrta.
V britanskih industrijskih krogih se opaža, da pridobiva tla mnenje, da naj Velika Britanija sodeluje pri Schumannovem načrtu, medtem ko je visoka financa opozicije »e nekako hladna. Ze večkrat se je opazilo, da ie britanska zveza za železo in jekl0 naklonjena zamisli o združitvi premogovnih in železnih rezerv zapadne Evrope, a čimer bi se doseglo znižanje cen ter razširitev tržišča, ki je sedaj ogroženo zaradi nadprodukcije. Baroni jekla upajo, da bi angleške jeklarno lahko ušle podržavljenju, ča bi Velika Britanija pristopili k «poolu». Vsekakor pa Sg vodijo v britanskem časopisu P°' lemike o tem, ali bi bil pristop Anglije k Schumannovemu načrtu koristen ali škodljiv.
V Washingtonu je -niso podali nikakega uradnega komentarja k Monnetovemu poročilu, vendar se v poluradnih krogih izraža splošno zadovoljstvo s predlogom za medparlamentarno skupščino kot vrhovnim organom, ki bi odgovarjal za poslovanje «poola» premoga in jekla.
Razpust južnoafriške KP
LONDON, 21. — iz Londona poročajo, da je južnoafriška KP sklenila, da se partija razpusti. Do tega sklepa je prišlo takoj potem, ko' je parlament sprejel zakonski načrt o Pr0‘ povedi komunizma v Južnoafriški uniji.
Zakon u zatiranju kojnuniz-ma je včeraj spodnja zbornica odobrila z 69 glasovi, proti je je bilo 49 glasov. Konservativci pa predvidevajo, da bo ta zakon senat odklonil, kajti nacionalistična strank«, ki ima skromno večino v senatu, je izgubila še enega senatorja. Indijski poglavarji so razglasil' stavko vseh indijskih delavcev in sicer v znak protesta proti rasistični politiki vlade Južnoafriške unije. Med zadnjim po licijskim napadom na indijska demonstrante je bilo namreč ubitih 18 Indijcev.
Voditelji stavke so Izjavili, da je ta stavka tudi protest proti nedavnemu zakonu, ki deli belce od drugorodcev ter protikomunističnemu zakonu, s katerima bi vlada dobila tako oblast, da bi se ne ozirala ye0 na zakone.
Likvidatorji OZN
morajo računati na odpor
narodov vsega sveta, ki žele mednarodno sodelovanje v okviru OZN - Ugodne izjave indijskega državnika o Jugoslaviji
BEOGRAD, 21. — Današnja »Borba« objavlja članek svojega dopisnika iz Lake Successa, ki pravi, da ie odkrit poizkus bivšega predsednika ZDA Herberta Hooverja, da bi uničil Organizacijo združenih narodov, doživel popoln polom. — «Borba» misli pri tem na Hooverjev govor na glavnem zasedanju ameriških združenj časopisnih založb, kjer je zahteval izgon Sovjetske zveze ter držav Vzhodne Evrope iz. OZN ter nato ustanovitev druge mednarodne organizacije, ki bi združevala samo države kapitalističnega sistema. Dopisnik «Borbe» pravi, dg se je takoj po Hooverjevem govoru jasno pokazalo, da zahteva po likvidaciji OZN ni naletela na podporo ne med ameriškim ljudstvom in tudi ne pri narodih drugih držav. Potem ko podčrtava odklonilno reakcijo stalnih delegatov pri OZN na Hooverjev govor, dostavlja ((Borba«, da so očitno skrajni reakcionarji, ko so odkrito zahtevali likvidacijo OZN. slabo ocenili sedanjo svetovno situacijo ter niso upoštevali dejstva, da vsi narodi sveta žele mednarodno sodelovanje v okviru Organizacije združenih narodov.
Svetnik ministrskega predsednika indijske republike Sa-hai, ki je pravkar na potovanju po Jugoslaviji, je danes izjavil na tiskovni konferenci, da si je silno želel obiskat; Jugoslavijo, ker vod; Jugoslavija neodvisno zunanjo politiko. Sa-hai je dejal, da tudi Indija odklanja, da bi se pridružila k enemu izmed obeh blokov", in da bi se med obema državama morali razvijati dobri odnosi, ki bi predstavljali prispevek za mir in demokracijo. Govornik je potem izjavil, da je bil prijetno presenečen nad vsem, kar je videi v Jugoslaviji. Na koncu je še Sahai izjavil, da je hija Indija prva, ki je priznala, Kitajsko ljudsko republiko, kajti ta je plod ljudskega gibanja, ki ga Je treba priznati.
Delegacija italijanskih delavcev, ki je na obisku v Jugoslaviji na povabilo jugoslovanskih sindikatov, je danes obiskala gradilišče univerzitetnega mesta y Zagrebu. Italijanski gostje so obiskali tudi neko kmečko delovno zadrugo blizu Zagreba ier sedež nekega delavskega kulturnega društva v mestu. Jutri b0 delegacija italijanskih delavcev odpotovala v Slovenijo, od koder bo še po obisku Reke in Postojne odpotovala v domovino.
Jugoslovanska zvezna vlada je predložila ljudski skupščini v proučevanje zakonski načrt o upravi državnih gospodarskih
podjetij in najvažnejših družb po delavskih odborih. Namen tega zakona bo izvesti |e nadaljnjo demokratizacijo uprave gospodarskih podjetij s širšo udeležbo delavskih odborov pri upravi. Brvi koraki so bili storjeni že z ustanovitvijo delavskih svetov v podjetjih.
Švedski zdravniki v Zagrebu
ZAGREB, 21. — V Zagreb je prispela skupina švedskih zdravnikov, katere vodi znani kardiolog prof. Carford Gcstje se bodo ustavili v Jugoslaviji dva tedna. Obiskali bodo neka. tere zdravstvene ustanove, pregledali bodo bolnike,, prof. Car. ford pa bo napravil tudi nekaj operacij.
Prepoved iztejsnja glasile KP za Porenje ie
KOBLENC, 21. — Francoske okupacijske oblasti so do nadaljnjega prepovedale izhaja, nje glasila KP za Porenje in Palatinat «Neues Leben«. O-blasti so prepovedale izhajanje časopisa, ker je Pod naslovom »Kljub temu bomo šli« objavil poziv odbora za mir, ki je vabil ljudstvo, naj se kljub prepovedi francoskega komisarja udeleži zborovanja pristašev
miru, ki bi moralo biti 25. m. na pečinah «Lorelej».
BEOGRAD. 21. — Do sedaj je v letošnji turistični sezoni obiskalo Dubrovnik 30 tisoč jugoslovanskih in tujih turistov. Povečanje števila turistov je treba pripisati večji kapaciteti sedanjih hotelov.
Za popolno enakopravnost
slovenskega jezika z italijanskim!
Prve delegacije Osvobodilne fronte na glavnem štabu Vojaške uprave - Protestna pisma antifašističnih žen III. mestnega okraja, Sv. Ivana in Podlonjerja ter pismo Prosvetnega društva „Vojka Smuč" šolskemu uradu Vojaške uprave
Ogorčenje našega ljudstva zaradi sramotilnega in poniževalnega phsma predsednika cone o zapostavljanju slovenskega jezika je včeraj dobilo nov izraz. P.ri generalnem ravnatelju za civilne zadeve anglo-ameriške vojaške uprave gen. Eddlemanu so sg. začele zglaša-ti prve delegacije Osvobodilne fronte s protesti in z zahtevami za popolno enakopravnost slovenskega jezika v coni A Tržaškega ozemlja.
Kot je bilo sklenjeno na zadnji seji izvršilnega odbora O-svobodilne fronte, se je okrog 11 ure zglasila na sedežu glavnega stana Vojaške uprave petčlanska delegacija lQOF. Kot se ob takih prilikah redno dogaja, ko delegacije našega ljudstva terjajo pravico in protestirajo proti krivicam, tudi včerajšnja delegacija ni bilo sprejeta. Službujoči uradniki so delegaciji povedali, da mora napraviti najprej prošnjo za sprejem in ko bo prošnja rešena jih bo general Eddleman šele lahko sprejel. Nato je delegacija obe protestni resoluciji, ki smo jih že objavili p predzadnji številki našega dnevnika v posebni kuverti izročila službujočemu uradniku Uradnik pa ni hotel podpisati prejema pisma, češ da je naslov pisan v slovenščini .ter pripomnil, da je na ta način postopal tudi z delegacijo, ki se je istega dneva prej zglasila in iz istih razlogov.
Ta je bila delegacija Osvobodilne fronte 11. mestnega okraja. Seveda tudi te delegacije gen. Eddleman ni sprejel in so z njo postopali na isti način kot z delegacijo izvršilnega odbora OF. Tudi ta delegacija jp oddala le pismeno protestno resolucijo službujočemu uradniku. V tej resoluciji protestira okrajni odbor OF V- okraja proti ukazu št. 183 in proti pi--smu predsednika cone in zahteva. da ZV.U razveljavi vse fašistične raznarodovalne zakone ter končno preneha z diskriminacijsko politiko proti Slovencem, ki so si tl težki narodnoosvobodilni borbi proti fašizmu priborili, narodnostno enakopravnost, katem jim se-
danja vojaška uprava z uveljavljanjem fašističnin zakonov in s svojo diskriminacijsko zakonodajo krati.
Antifašistične žene III■ mestnega okraja so na svojem sestanku sprejele protestno resolucijo, v kateri prav tako obsojajo diskriminacijsko politiko Vojaške uprave proti slovenskemu življu ter zahtevajo takojšnjo ukinitev ukaza št. 183 in popolno enakopravnost slovenskega jezika.
Prosvetno društvo »VOJKA SMUCs pa je poslalo snlskcmu uradu vojaške uprave V Trstu sledeče pismo:
«Clar.i Prosvetnega društva »Vojka Smucs zbrani na svojem rednem občnem zboru smo ugotovili, da je šolsko poslopje v Ul. sv. Frančiška, v katero hodijo naši otroci, popravljeno.
Zato zahtevamo, dn se vsi razredi slovenske šole v tej ulici vrnejo še pred zaključkom letošnjega šolskega leta v to poslopje, iz katerega so bili umaknjeni samo začasno zaradi popravil, kakor je staršem učencev zagotovila šolska oblast■
Zahtevamo tudi, da se v istem poslopju določijo prostori za slovenski otroški V.rtec.
Antifašistične žene °d Sv. Ivana in Podlonjerja v Trstu so s svojega sestanka poslale predsedniku cone dir. Paluta-nu sledeče pismo:
a Antifašistične iene Sv. Ivana in Podlonjerja v Trstu zbrane na svojem sestanku ogorčeno protestiramo proti ukazu VU št. 183 in proti vašemu pismu, ki ste ga poslali U. maja t. I. tržaškim okoliškim občinam in v katerem omejujete do skrajnih mej uporabo slovenskega jezika. S svojo borbo za pravice teptanega slovenskega naroda smo že v ilegali in v času osvobodilne bor. bc za uničenje fašizma dali krvave žrtve in s tem izpričali svojo politično iti kulturno zrelost.
Zahtevamo, da se ukinejo vsi
ukrepi, ki so fašistični in rasistični!
Zahtevamo popolno enakopravnost slovenskega jezika Z italijanskim na vsem ozemlju cone A Tržaškega o zemljah
n c»
MO IMS ZVEZI MIMSUENE MLADINE
Zahtevamo preklic prepovedi
in takojšnje dovoljenje za kongres ZAM-a!
Hkrati pa protestiramo proti temu najnovejšemu protiljudskemu in protidemokratičnemu ukrepu demokristjanskih oblastnikov na predsedstvu cone
Pred nekaj dneyi je Zveza antifašistične mladine za Trža-| ško ozemlje zaprosila predsedstvo cone, naj bi ji izdalo dovoljenje za kongres Zveze, ki naj bi se vršil 25. t. m. v Trstu. Predstavniki ZAM-a so bili popolnoma prepričani, da gre zgolj za formalnost, saj sta vendar Zveza naše mladine in njeno članstvo prispevala ogromne
:. kp
na
mirovne pogodbe z Avstrijo
DUNAJ, 21. — Centralni organ avstrijske KP »Oesterrei-chische Volksstimme« komentira noto, ki so jo nedavno tega zapadne velesile izročile Sovjetski zvezi glede tržaškega vprašanja ter piše, da je ta nota popolnoma razkrila namene Američanov v Avstriji. ((Američani, piše list, so jasno pokazali, da nimajo nikakega namena, da bi svoje čete umaknili iz Trsta ter spoštovali obveze, ki so lih prevzeli z mirovno pogodbo z Italijo, y kolikor se ta tiče Tržaškega ozemlja«.
Potem trdi nadalje ta list. da med zasedbo Trsta in sklenitvijo mirovne pogodbe z Avstrijo ni nikakšne zveze in da torej ameriška nola potrjuje pravilnost stališča Zarubina, ki le razkril namere zapadnih velesil glede Trsta. Ni pa glasilo avstrijske KP prav nič napisalo o namerah Sovjetske zveze glede Dunaja. Te namere so namreč precej slične z ameriškimi glede Trsta in Sovjetska zveza ne kaže prav nič več volje da bi zapustila Avstrijo, kakor se angloameriškim četam ne mudi iz Trsta. Ce bi hotel, razmišljati, kdo bi raje kje o-stal ali Angloamericani v Trstu
Sesiaook izvršilnega odbora Evropske ho
STRASBOURG. 21. — Sestal se je izvršilni odbor Evropskega sveta, ki se bo pečal s pripravljalnimi deli za glavno skupščino sveta. Izvršilni odbor je razpravljal o manifestu angleške laburistične stranke proti evropski enotnosti. V svojem govoru je predstavnik Franci-jp priporočal tesnejšo zvezo med evropskimi državami in predlagal, naj bi svet razpravljal tudi o vprašanjih obrambe.
ali Rusi v Avstriji, potem bi se izkazalo, da so pri Rusih boleča točka vse ostale vzhodne države, kjer sp nahajajo sovjetske čete. katerih bivanje v teh državah bi s sklenitvijo mirovne pogodbe izgubilo vsak opravičujoč razlog. Zato bi «Oester-relchische Volksstimme« lahko izrazila svojo ogorčenost nele proti Angloameričanom temveč tudi proti tistim, katerih navzočnost pač mnogo bolj neposredno čuti, t. j. Rusov.
Vesli« mini pogodbi med SZ bi Vžliodoo Nemčijo
FRANKFURT. 21. — Krožijo vesti o sklenitvi mirovne pogodbe med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. V zavezniških krogih v Frankfurtu verjamejo v to možnost. Nekatere informacije pravijo namreč, da je v tem smislu prišlo v Moskvi do stikov s predstavniki Vzhodne Nemčije. In sicer med nedavnim obiskom Wilhelma Piecka, Otto Grottewohla in Walterja Ulbrichta u Moskvi. Kot pripravo za sklenitev ločene mirovne pogodbe omenjajo sporazum, sklenjen med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo glede nemških reparacij. Dalje nemško priznanje meja na Odri in Niži in pa sovjetsko izjavo, da v Sovjetski zvezi ni več nemških ujetnikov.
Nasprotno pa ^e general Bourne, angleški poveljnik v Berlinu dopisniku agencije DPA izjavil, da so vse vesti o ločeni mirovni pogodbi med SZ in Vzhodno Nemčijo brez vsake podlage. Dodal je, da bi sicer tudi v primeru če bi res do te pogodbe prišlo, ne pomenilo še, da se Sovjeti ne zanimajo več zs gnotno Nemčijo.
žrtve v borbi za zmago nad fašizmom.
Vendar je predstavnik Zveze dožive. včeraj veliko presenečenje. Ko je namreč odšel v urade predsedstva cone, da bi v prošnji spremenil datum kongresa, ki je odložen na 2. julija t. l., so mu tam povedali, da spremembe sploh ne morejo sprejeti, ker da je že prošnja ZAM-a enostavno odbita. Ko je predstavnik ZAM-a vprašal o vzrokih takega samovoljnega in protidemokratičnega postopanja, so se izgovarjali, da je ukrep storjen po »navodilih višjih organov«. Kakšni razlogi so te »višje organe« pri tem protidemokratičnem ukrepu vodili. seveda na predsedstvu cone niso vedeli ničesar povedati, kajti takšnih razlogov sploh ni in jih tudi ne more biti. Zato so predstavniku ZAM-a rekli, naj se vrne ponovno danes, ko mu bodo dali še ostala pojasnila.
Očitno gre za nov diskriminacijski ukrep predsedstva cone, kateremu je okupacijska vojaška uprava dala v roke zadnje čase tudi ’ izdajanje dovoljenj za razne javne sestanke, zborovanja in kongrese. Predsedstvo cone, kjer vedrijo in oblačijo šovinistični klerofaši-šistični demokristjanski prvaki, pa se hoče proti našim demokratičnim organizacijam še prav posebej ((izkazati« in s podobnimi diskriminacijskimi u-krepi ovirati in onemogočati njihovo delovanje pač po zgledu svoje klerofašistične centrale iz Rima, ki zna tako demokratično postopati s Slovenci v Italiji, da ji predsednik rimske vlade noče priznati niti njihovega golega narodnostnega obstoja, medtem ko so ti klerofa-šisti glavni organizatorji besne gonje laži in obrekovanja proti ljudski oblasti Istrskega okrožja, kjer je prav ta ljudska o-blast vsako diskriminacijo za vedno odpravila z vso fašistično zakonodajo vred.
Resnično smo radovedni, kako bodo na predsedstvu cone razložili, kakšni so tisti vzroki, zaradi katerih so demokrščan-ski oblastniki, ki jim je na predsedstvu cone dala oblast imperialistična okupacijska vojaška uprava, dejansko preprečili in prepovedali kongres naše mladinske organizacije!
Hkrati pa proti najnovejšemu protiljudskemu in protidemokratičnemu dejanju predsedstva cone najodločneje protestiramo in zahtevamo, da se sklep predsedstva cone prekliče in Zvezi antifašistične mladine izda do-[ vol jen je za njen kongres!
Namesto oviranja delovanja te naše organizacije pa naj se predsedstvo cone rajši pobriga, da njegova administrativna policija «della Venezia Giulia« končno poskrbi za to, da ne bo. do več vpričo nje prosluli fašisti, kot je Almerigogna, Javno napadali našega predstavni-
ka v občinskem svetu, ter da predsedstvo cone že končno z omenjeno policijo poišče in najde krivce za bombne atentate na naše sedeže in da najde Vse razbojniške nočne zločinske napadalce na voditelje Ljudske fronte tovariša Laurentija in Petronia!
Poplave v Kanadi
VANCOUVER, 21. — Iz doline reke Frazer poročajo, da je reka zrušila dva jezova. Drugi pa so v nevarnosti, ker imajo odprtine še od prejšnje poplave. V Harrison Mills 55 milj vzhodno od Vancouvera so proglasili obsedno stanje zaradi nevarnosti poplav. Reka je namreč že predrla neki nasip. Dvesto prostovoljcev in vojakov skuša popraviti jez. Drug veliki jez v bližin; jezera Pitt so predrle narastle vode, ki ao obenem preplavile 6500 akrov polja, 20 milj vzhodno od Vancouvera. V britanski Kolumbiji je narastlo več rek. Več kot 1500 oseb dela noč in dan, da bi utrdilo jezove in preprečilo poplave.
PEKING. 21. — V prestolnico LR Kitajske je prispel prvi danski poslanik pri kitajski ljudski vladi. Poslanika A. Morcha in njegovega tajnika Ernesta Meinstorpa so na železniški postaji v Pekingu sprejeli šef protokola na ministrstvu za zunanje zadeve in diplomatski predstavniki drugih držav.
Športne vesti
BEOGRAD, 21. —• Nogometno moštvo Mejtalao> je. na Danskem zmagalo nad moštvom «Orhus», ki je v danskem nogometnem prvenstvu zasedlo tretje mesto, z rezultatom 3:1.
* ♦ *
BEOGRAD, 21. — Košarkarji (moški in ženske) uCrvetie zvezde» jz Beograda bodo v kratkem odpotovali v. Belgijo in Švico, kjer bodo odigrali nekaj prijateljskih tekem.
• * •
ZAGREB, 21. — Zagrebška lahkoatletska reprezentanca bo jutri odpotovala v Italijo in st-cer v Trento, kjer bo v dneh 25. in 26 nastopila v lahkoatletskem dvoboju proti reprezentanci tega mesta.
* * *
LJUBLJANA. 21. — Ljubljanski «Odredr> bo v soboto odpotoval v Gradec, kjer bo odigral tekmo s tamkajšnjim nogometnim klubom.
— 2 —
22. junija 1950
KominformisH
nimajo legitimacije, da bi proslavljal spomin tov. Srebrnica
Obe tržaški komin) or mistični glasili, uLavoratores in «Delo», sta se spomnili te dni tovariša Srebrniča. Ker Pa nimata z borbo, ki ji je posvetil tovariš Srebrnič dve tretjini svojega življenja, nič skupnega, ni tudi prav nič čudno, da so se Pri spominskem dnevu njegove smrti zmotili kar za cel mesec. Članek v «Delu» vsebuje tudi netočnosti iz njegovega partizanskega življenja, ker on ni bil nikoli v operativnih partizanskih edinicah, ne slovenskih ne italijanskih, temveč je imel politično funkcijo kot član PO za Slovensko Primorje. KominformisH so si s tem, da so izdali delavsko gibanje in da pljuvajo na osvobodilno borbo, zaradi katere je tov. Srebrnič pretrpel 17 let v ječah in konfirtaci-jah, vzeli legitimacijo, da bi sploh Pisali o njem.
Borcu za delavske pravice tovarišu Pefroniu
K tolikim izrazom ogorčenja nad zločinskim, delom ko-minformistov in nad zavratnim napadom na Tvojo osebo se pridružujemo tudi žene lil. okraja. Iskreno ti želimo, da bi čimprej okreval in branil nadalje pravice delavstva, ki jih kominformistično vodstix> Enotnih sindikatov že skoraj dve leti izdaja. Delavstvo je globoko zainteresirano pri Tvoji obrambi delavskih' pravic. V Tebi vidi brezkompromisnega borca in človeka, ki mu pomaga iz težav, v katere je prišlo toliko globlje po krivdi oportunističnih komin-formističnih voditeljev v ES.
Zene III. okraja
SHPZ nam sporoča, da je njenemu tajništvu dr. Zwit-ter Franci, predsednik SLOVENSKE PROSV. ZVEZE V CELOVCU, poslal sledeči dopis:
«Vsi še polni vtisov z »DNEVA SLOVENSKE KULTURE« pri Vas v Trstu tolmačijo naši udeleženci vsemu našemu ljudstvu veliki dogodek, ki je pravi mejnik v kulturnem življenju zamejskih Slovencev.
Sprejmite še enkrat našo zahvalo za prijazno gostoljubnost! Lepih dni v Trstu nikdar ne bomo pozabili«.
V Celovcu, 20. VI, 1950.
Članom
Društva slovenskih srednješolcev
Vabimo vse člane DSS, da se oglasijo na sedežu društva v Ulici Machiavelli 13-11.
Uradne ure so dnevno od 10 do 12. Člani, ki so že prejeli izkaznico, naj jo prinesejo s seboj.
! PROTISLOVJE IN NEDOSLEDNOST VIDALMEVIH MLADINSKIH FUNKCIONARJEV
II. kongres ZAM bo razkrinkal
izdajalsko politiko revizionistov mladinskega gibanja
Grdo napako je napravil Da vide Pescatori, ko je dopustil, da je bil v zadnji številki lista «Il Lavoratore» objavljen njegov članek, potem ko so v zadnjem hipu objavili *e drugega, mnogo važnejšega. Grda napaka zaradi tega, ker nam je na ta način pripomogel, da še bolj in s konkretnim primerom ponovno dokažemo razbijaško politiko in nedoslednost Vidalije-vih mladinskih funkcionarjev.
Pod naslovom «Molto fumo e poco arrosto« se Davide Pescatori zaganja v naš II. mladinski kongres ter hoče z neprimernim besedičenjem dokazati, da nimamo pravice sklicevati kongresa ZAM, kajti mi — ta-kcj pravi on — smo razbijači mladinskega gibanja. Pod imenom ZAM, tako pravi nadalje Pescatori, hočemo ustvariti agencijo špijonov itd'., medtem ko v Trstu obstaja močno mladinsko demokratično gibanje, ki je pod vodstvom Zveze komunistične mladine.
Velikokrat smo že poudarili, da so Vidalijevi mladinski funkcionarji razbili Zvezo antifašistične mladine ter so ime ZAM-a uporabili samo takrat, kadar je šlo za podpis kakšne protestne resolucije na račun jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja ali narodov Jugoslavije. Vsaka aktivnost mladine v okviru množične mladinske organizacije je popolnoma prenehala ter so ustvarili Zvezo komunistične mladine, o kateri pravijo, da je avantgarda tržaškega mladinskega demokratičnega gibanja. Ce že ne morejo v svojih člankih preko mladinske množične organizacije, potem uporabljajo izraz ((mladinsko demokratično gibanje«, verjetno zato, da ne bi spomnili zapeljane mladine na organizacijo Zveze antifašistične mladine, ki Se je in se še danes konkretno bori za pravice mladih ljudi. S prirejanjem plesov, zabav in z opustitvijo vsakodnevne borbe za boljše življenjske pogoje naše mladine, so hoteli uspavati mladino in jo zavesti v sanjarjenje, da bi pozabila na preteklost, t. j. na uspešno borbo, kt jo je mladina vodila na vseh področjih v okviru Zveze antifašistične mladine. Vsakodnevna praksa nam kaže, da so vi-daliievci likvidirali svoje ostan ke ZAM-a ter da so na to svo-delo celo ponosni.
Vse to je naši mladini dobro znano, tako da tega ne bi bilo ootrebno niti ponavljati, če ne b- v zadnjem trenutku prišlo pismo SFDM obenem z obve-
Deleivci Iz tcvame ILVA nam pišejo
V soboto 17. t. m- bi morale I biti v tovarni ILVA volitve v tovarniške odbore. Enotni sindikati in Delavska zbornica s izvojili, ne da bi koga o tem obvestili, ali sploh dali k; kr šno koli poročilo, volivno komisijo, katere člane so seveda sami določili ter niso imena teh niti objav 3i Ta njihov p . dli manever lahko razumemo, saj d ( bro vemo, d’ se ti j/da jalci interesov delavskega raz reda bojijo nas delavcev, ki njihove izdajalske politike ne odobravamo — zato je bila pač potrebna vsa ta tajnost in skri vanja.
Ta, kot so jo oni »mennvali, volivna komisija je dala seznam kandidatov za novi tovarniški odbor. Seveda s= pri tem ni ozirala na stara pravila, ki so še vedno v veljavi, da mo.a namreč volivna komisija obja. viti in določiti čas prijave kandidatov. Tega člani tako ime. novane voflivne komisije niso navedli, ker so se bvll, da bi postavili svojo kandidatno listo tudi najbolj zavedni in pišteni d lavci, ki njihove r z. bijaške politike ne odobriva mo.
Tako seveda nihče ni vedel kdaj b'do vo'itve. Vsp je bilo pripravi j no tako «spretn< » da bi se jim njihov manever lahko kar najb dje obnesel. Ko je bila kand datna lis'a že ob javljena, je bilo tako rekoč o nemogoč'n > nam delavc m, da bi lahko postavili svojo k- ndi-datno listo. Ogorčeni nad takim postopanjem volivne komisije smo odšli k vodstvu tovarne, od katerega smo zahtevali ime-na čianoV volivne komisije, s katerimi smo hoteli govoriti ter določiti tak datum, v k te rem bi bilo že mogoče predlo žiti kandidatno listo Nasi dnje. ga dne smo odšli na sedež to varniškega odbora, kjer so bili že zbrani člani volivne komisije. Tem smo predložih svoj protest ter izjavili, da je bila predložitev kandidatne liste, protizakonito izvršena. Sicer so nas hoteli kominformlstični sin dikalisti z grožnjami prestrašiti ter nas odvrniti od našega odločnega stališča, pa Jim ni uspelo. Končno so morali le popustiti ter izjaviti, da bodo volitve odgodene. Eden
Izmed predstavnikov En tnih sindikatov nam je rekel, da b >-mo iahko predložiti ka- dida n0 listo le, če bomo imeli podpise ene osmine vseh delavcev, ki delajo v tovarni ILVA. Pri tem so se seveda sklicevali na n k sporazum, ki so ga sklenili n-v d seboj voditelji Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ki ga pa Urad za d. lo ni pr znal, oziroma o njem sploh ni bil obveščen Zato smo odločno izjavili, da se na d ločbe te pro-tirakonite pogodbe ne bomo o-ziraii ter da bomo svojo kpn didatno listo predložili. Bil je določen tudi dan, ko bomo to listo predložili. Tisti dar, ko smo prišli da bi predložili svo jo kandidatno listo, ni bilo nikjer članov volivre komisij’, da bi nas sprejeli. Baje so bili tako »zaposleni«, da se na noben način niso mo^li »oddalj ti od dela«. Ko smo jih šli konč no poklicat, se čl' ni vol vne komisije niso mogli več izgovarjati ter so kandidatno listo končno sprej-li. Sicer S’ je predstavnik Enotnih sindi atov zopet izgovarjal z vsemi mogočimi izgovori, češ da je ne more sprejeti itd. vendar smo odločno zahtevali, da kindi datno listo sprejme. Istočas-o smo poslali kopijo kandidatne iiste vodstvu tovarne.
Kominformistični sindikalisti bodo poskušali vse, da bj preprečili kandidiranje tistih de. lavcev, ki hočejo nadaljevanje razredne borbe. Toda naše odločno stališče bo njihove nakane preprečilo ter pripn. moglo k upostavitvi razredne borbe.
stilom prihoda generalnega sekretarja Svetovne federacije demokratične mladine. Tako je list «Il Lavoratore« v isti številki objavil na drugi strani članek, v katerem prinaša izvleček pisma Svetovne federacije demokratične mladine, naslovljen Zvezi antifašistične mladine, glede na naš psevdof!) kongres ZAM-a. Zanima nas predvsem zaključek tega pisma, ki pravi takole; Vabimo vso tržaško mladino, da se čim bolj oklene Zveze antifašistične mladine ter takq razkrinka izdajalsko delovanje titistov, zagotavljajoč ZAM-u vso podporo in solidarnost demokratične mladine vsega sveta.
Prva ugotovitev, ki sledi iz tega pisma je, da je Svetovna federacija kaj slabo poučena o situaciji na našem ozemlju, kajti če bi kominformistični agenti vedeli v čigavih rokah je organizacija Zveze antifašistične mladine, bi brez dvoma pismo naslovili ((Močnemu mladinskemu demokratičnemu gibanju« in na koncu mladino pozvali, da se čim bolj strne okoli tega gibanja, kateremu bj nudili vso pomoč itd. S tem pismom so spravili v škripce razne Blažine, Pescatorije in druge, ki so mislili, da so enkrat za vselej opravili s preteklostjo. Nazivi «močno mladinsko demokratično gibanje« v članku Pescatorija in drugih in poziv SFDM za okrepitev ZA M-a so protislovja, katera lahko prenesejo samo vseh podlosti in laži vajeni želodci Vida-lijevih mladinskih funkcionarjev.
Da bo zagata še hujša, so na dan, ko bi mi morali imeti kongres, organizirali zborovanje, na katerega so povabili generalnega sekretarja SFDM, to pot seveda v imenu Zveze antifašistične mladine. Kako se pripravljajo na to zborovanje ZAM-a ko pa zanje obstaja ime ZAM samo na papirju, nam pove zopet «11 Lavoratore« v svoji zadnji številki: Sled objavami lahko prečitamo, da imajo sestanek vsi sekretarji grup ZKM in vsi odgovorni za tisk in propagando. Ali ne bi bilo bolj dosledno, da bi sklicali zborovanje v imenu Zve-kcmunistične mladine? Seveda, če bi se lahko zanašali na doslednost Vidalijev funkcionar-čičev. Toda mi vemo, da je pri njih tako, kakor veter obrača. Dokler ne bo naš kongres ZAM končan in dokler bo tukaj sekretar SFDM, tako dolgo bo obstajala Vidalijeva ZAM.
Veseli nas, da so nam vida-lijevci izkazali tako veliko pozornost ob kongresu. Pescatori se vprašuje, kje imamo množico mladine in trdi, da bodo na našem kongresu sami »sti-pendiati«. Ce je tako, zakaj potem toliko hrupa za prazen nič? Zakaj so poklicali samega generalnega sekretarja SFDM. da bo govoril v Trstu prav tisti dan in v neposredni bližini našega kognresa? Ali se Pescatori in Blažina čutita preslaba, da bi ugnala «peščico plačancev«?
Vsa ta dejanja so dokaz, da vodstvo ((močnega demokratičnega mladinskega gibanje« prav dobro ve, da je zavedna mladina sita nenačelne in izdajalske politike brezvestnih voditeljev, da odstopa od tega gibanja in Se vključuje v organizacijo Zveze antifašistične mladine, ki je ostala dosledna
poti ustanovnega kongresa. S hrupom, ki so ga napravili v zvezi z našim kongresom, hočejo prikriti pravo stanje v svojih mladinskih vrstah in pred, očmi javnosti pokazati navidezno moč. Naši mladini tega ni potrebno pripovedovati, kajti ona ima priliko ,da na terenu vidi stalen dotok mladine v našo mladinsko organizacijo. Teg-g naj se zaveda predvsem mladina, ki še danes ni spoznala, kam jih vodijo Vidalijevi revizionisti, hi iz dneva v dan dokazujejo svojo vsestransko propalost.
Izdajalskim mladinskim voditeljem pa priporočamo, da odgedijo svoje zborovanje za en teden, tako da bo imel generalni sekretar SFDM priliko videti, da situacija le ni tako rožnata, kakor si to cn misli. To b0 dokazal naš II. '"'nrros ZAM.	K.	E.
Zakaj ni uspela stavka v tržaški konopljarni
KOLEDAR
(^ledaii&e- - 'Rim- - 'Radio*
ČETRTEK 22. junija
Ahac, Gostimir Sonc.e vzide ob 4.15, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 11.12, zatone ob 23.59. Jutri petek 23. junija Eberhard, Višeslav
Za včerajšnji dan je bila sklenjena protestna stavka v tržaški konopljarni. Sicer je stavka res'bila, toča udeležilo'se je je le manjše število delavcev in delavk.
Vzrok, da stavka ni popolnoma uspela je sledeč:	Delavstvo je
že sito samih enournih, polurnih, ali največ enodnevnih protestnih stavk, ki ne morejo privesti do rešitve upravičenih zahtev delavskega razreda. Pa še drugi vzrok je, da se stavke ni udeležilo vse delavstvo. Stavka je bila sklicana namreč v protest zaradi tega, ker vodstvo tržaške konopljarne noče spoštovati, oziroma uvesti delovne pogodbe za stroko tkalcev, ki je bila podpisana v Italiji že leta 1948. Sicer je res nedopustno, da delodajalec ne spoštuje določb, podpisanih v delovni pogodbi. Izgovor, ki ga imajo delodajalci vedno pripravljenega, je vedno isti: če gre za to, da bi lahko še bolj izkoristil svojega uslužbenca, potem rad prizna določbe, sklenjene v Italiji: če pa so določbe, sklenjene v Italiji v korist delavskemu razredu, potem se delodajalec kaj rad sklicuje na to, češ tukaj nismo Italija.
[’ Tržaško delavstvo je uvidelo, da je popolnoma protirazredno in na škodo njih interesov čakanje, da bi se samo drugi borili za pravice delavskega razreda, medtem ko bi sami ničesar ne storili. Zakaj bi tržaško delavstvo moralo zahtevati samo to, kar si je italijansko delavstvo s svojo borbo priborilo? Ali ni dolžnost tržaškega delavstva, da se bori za svoje interese ne glede na to, če isto borbo vodijo tudi drugje.
Pravilno je, da vodi razredno borbo v obrambo svojih interesov vse delavstvo ter da si v tej borbi medsebojno pomaga. Popolnoma napačno pa bi bilo čakati, da se delavstvo epe države bori, medtem ko drugo čaka na sadove te borbe.
To so delavci in delavke tržaške konopljarne tudi razumeli, zato tudi niso imeli zaupanja v uspeh te kratke protestne stavke.
Položaj v tržaški konopljarni je danes že tako kritičen in težak, da zahteva res odločne borbe vseh tamkaj uslužbenih delavcev in delavk, ki se ne bodo zadovoljili samo s polovičarskimi zmagami, temveč podo zahtevali uresničitev vseh svojih zahtev, ki bodo zagotovile izboljšanje njib življenjskih pogojev.
SPOMINSKI DNEVI 1941 je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet-1941 je bil v okolici Siska osnovan prvi hrvatski partizanski odred.
1941 so Nemci napadli Sovjetsko zvezo.
DAROVI IN PRISPEVKI
Mesto cvetja na grob pok. Zore Margonove daruje družina Volk 2000 lir za Dijaško matico.
V počastitev pok. Zore Margonove darujeta Lojzi in Alojz Fabrini 3000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujejo družine Berginc. Kravos in Vatta 5000 lir za Dijaško matico.
VU naj končno reši vprašanje stalnosti slovenskih učiteljev in profesorjev
MNOŽIČNI SESTANEK MLADINE II. OKRAJA
V petek 24. t- m. ob 20 bo na sedežu mestnega odbora ZAM v Ul. Machiavelli 13-11 množični sestanek mladine II. o-kraja. Volili bomo delegate za II- kongres ZAM Tržaškega o-zemlja.
Pionirji I
Obveščamo vse pionirje in pionirke, ki so se prijavili za drugo pionirsko lahkoatletsko tekmovanje, da bodo druge tekme v nedeljo 25, junija dopoldne na igrišču stadiona ((Prvi maj«. Vsi pionirji naj bodo ob 8. uri točno na stadionu. Tekmujemo v telovadnem kroiu
Učitelji in profesorji so vlo- j krivdi fašizma, in danes, ko bi žili prošnje Za namestitev v 1 ti ljudje morali vsi izgaranj u-prihodnjem šolskem letu. 2e { živati pokojnino, nimajo nika-
samo vlaganje prošenj, ki jih morajo vložiti razen redkih primerov skoraj vsi profesorji in učitelji dokazuje, da je slovenska šola še vedno «Pepel-ka», da niso pristojne oblasti niti pričele reševati vprašanja stalnosti slovenskih šolnikov. Anglo-anlei iška vojaška uprava, ki se izgovarja v tem pri meru z «začasnostjo», hoče’ na drugi strani, da ni tej začasnosti videti konca, zato mora ta
Pozdrav
Zveie prosvetnih delavcev ERS razred, sindikatu industrijskih j
delavcev
Zveza prosvetnih delavcev ERS v Trstu pozdravlja ustanovitev Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev v Trstu.
Ta ustanovitev kaže, da ve. je med tržaškim delavstvom zdrav in borben duh, ki bo pomaga, dovesti še ostalo zapeljano delavstvo na pravo pot razredne borbe, Zvezi prosvetnih delavcev pa daje •irijetno zavest, da ima v težki borbi za dosego svojih ciljev pošteno tržaško delavstvo ob svoji strani.
Strnimo vrste v borbi za demokratična razredna načela, za lepšo bodočnost vsega delovnega ljudstva!
uprava kljub svoji »začasnosti« vendarle rešiti . vprašanje stalnosti slovenskega učiteljstva, to tembolj ker ni obstoj slovenskih šol odvisen od take ali drugačne oblike rešitve tržaškega vprašanja. Ker je torej obstoj slovenskega šolstva stalen, je nujno, zelo nujno, da se reši tudi vprašanje stalnosti slovenskega učiteljstva. Imamo primere med starejšimi učitelji, da so desetletja služboval; na slovenskih šolah na naših tleh, da je bilo to službovanje prekinjeno po krajši politični emigraciji po
kih pravic in stoje kot »začasni« učitelji- pred negotovim jutrišnjim dnevom, stoje kot hlapec Jernej na cesti. Res je skrajni čas, da anglo-ameriška vojaška uprava reši to vprašanje.
Ali pa ima ta uprava tudi namen in kaj resne volje, da odpravi to brezsrčno zapostav-ljenje slovenskega' učiteljstva? Ravnanje te uprave nam ne daje na zgornje vprašanje ni-kakega pozitivnega odgovora. K diskriminaciji, ti so jo u-vedli z nameščanjem slovenskega učiteljstva s tem, da odloča o nameščanju namesto šolske oblast, vojaška tajna policija, so dodali letos še novo diskriminacijo z uvedbo dvojnih prednostnih les.tvic, »gra-duatoria«. V prvo lestvico, ki bo jmela prednost, bodo uvrščeni vsi oni, ki imajo italijansko državljanstvo in stalno bivanje, v drugo lestvico, pa pri-j dejo vsi ostali, ki bodo name-j ščeni, če prvih ne bo dovolj.
| Na prvi pogled bi človek miMil, da je uvedba dveh lestvic na mestu, da je to u-mestna zaščita domačega učiteljstva; toda po vseh izkušnjah zadnjih let smo prepričani, da bosta dve lestvici le orodje v rokah oblastnikov, da bodo s svojim šovinističnim in reakcionarnim merilom oškodovali napredno, domače učiteljstvo. Ni le naključje, da so si gospodje pri šolsiki upravi izmislili dvojno lestvico prav v •>-nem času, ko je pričel anagra-fični urad tržaške občine odrekati italijansko državljanstvo slovenskim učiteljem in profesorjem domačinom, ki so krajšo ali daljšo dobo med o-bema svetovnima vojnama preživeli v Jugoslaviji kot politični emigranti.
Odrivanje dojnačih. kvalificiranih šolnikov, ni le osebr: a krivica, ki se godi njim samim, temveč je tudi krivica storjena slovenski šoli. krivica, ki ima lahko daljnosežne kvarne posledice. Prav tako utegne ta dvojna lestvica omogočiti, da bo nameščen domačin italijan-
ski državljan, ki nima strokovne izobrazbe primerne za učitelja in profesorja ter bo tako odrinil boljšo, kvalificirano učno moč, ki sicer nima državljanstva. a bi razvoju slovenske šole mnogo bolj koristila, kot domačin-nestrokovnjak.
Menimo, da je prvo merilo Za nameščanje vzgojiteljev na naše šole; interes razvoja teh šol. Anglo-ameriška vojaška uprava izroča vedno več kompetenc domači civilni upravi. V tem stremljenju je nujno,' da pride takoj na vrsto tudi vprašanje nameščanja šolnikov na slovenskih šolah. Nameščanj« naj izroči po enotni prednostni lestvici slovensb: šolski upravi.
UsliiH Miške Maine
še vedno laman zahtevajo uresničitev svojih zahtev
Med uslužbenci bolniške blagajne INAM se še vedno nada- j ljuje stavkovno gibanje. Kot že znano niso bile rešene zahteve uslužbencev bolniške blagajne, ki so jih postavili v syoji zadnji protestni stavki.
Položaj pa se je v zadnjih dneh še bolj zaostril prav zaradi vprašanj, ki so nastala'v notranjosti podjetja; vodstvo bolniške blagajne namreč ni izplačalo svojim uslužbencem posebne nagrade, ki so jo doslej prejemali okrog 15. junija. Prav tako noče vodstvo ničesar čuti še q drugih zahtevah, ki so jih pred časom uslužbenci predložili.
Čeprav so sindikalni zastopniki, pričeli s pogajanji za rešitev tega vprašanja ter so se v zvezi s tem obrnili do odgovornih krogov, ni prišlo do rešitve, ki bi zadovoljila prizadete uslužbence. Sindikalni predstavniki so se obrnili tudi do predsednika posvetovalnega odbora INAM, kateremu so prikazali položaj, v katerem se danes nahajajo uslužbenci bolniške blagajne. Prejeli so zagotovilo, da se bo posvetovalni odbor sestal ter da bo razpravljal tudi o teh problemih.
Zdravniški preqled ofrok
za počitniške kolonije
Danes 22. t. m. ob 16 bo v prosvetnem krožku na Opčinah, Alpinska ul. 129 (pri Ribičevih), zdravniški pregled otrok, ki so se prijavili za počitniške kolonije v Sloveniji. Pregled otrok velja za vasi Opčine, Bane, Konkonel, Briščki, Col in Veliki Repen.
Otroci naj pridejo na pregled v spremstvu mater.
V ponedeljek 19. t. m. ob 19. uri je bila v dvorani krotka «Ctrcolo ricreativo postelegra-jicis v Ul. Galatti druga javna produkcija gojencev Glasbene šole, ki jo vzdržuje Glasbena matica v Trstu. To produkcijo je priredila Glasbena šola ob koncu šolskega leta, da tako pokaže staršem učencev in javnosti, koliko je bilo v Preteklem letu storjenega na področju glasbene vzgoje. Med šolskim letom ie Miša glasbeno-vzgojna ustanova priredila tudi podobno produkcijo, ki Pa ni bila ne Po sporedu ne po številu nastopajočih tako obsežna kot ta, o kateri je govora v tem kratkem poročilu. O tisti produkciji je naš list ob svojem času poročal. Na podlagi tistega in tega nastopa si lahko ustvarimo precej jasno sliko o tej šoli in o njenem napredku, obenem se lahko zamislimo t) važnost in potrebo glasbenega prizadevanja v okviru splošne, ga kulturnega snovanja tržaških Slovencev in v bodočnost te panoge umetniškega izživljanja.
Vsekakor moramo ugotoviti, da je pokazala ta produkcija v primerjavi s prejšnjo lep napredek: predvsem je bilo število gojencev znatno večje, spored je bil obsežnejši in pri nekaterih komadih tudi zahtev nejši, izvajanja so bila mestoma uglajenejša, prostejšn. V glavnem lahko rečem, da je bil nas‘op posameznih gojencev bolj neposreden, bolj neustrašen. Vsi so igrali formalno do-bro, s pratnlnim kadenciranjem in rmglaševanjem. Nekatere
DRUGA JAVNA PRODUKCIJA šole Glasbene matice v Trstu
skladbe za gojence, ki se uce že dlje časa, so bile že tudi občutene in gojenci so jih izvajali že temperamentnejše in skušali so vliti v nje neko svojo interpretacijo. Predvsem so bile živahno podane štirirocne skladbe za klavir. V treh primerih sta pri teh skladbah sodelovala glasbena vzgojitelja Ema Vrabčeva in dr. Gojmir Demšar, v enem primeru pa sta skupno zaigrali na klavir dve učenki.
Gojenci so nastopili s klavirskimi, violinskimi in harmonikarskimi skladbami. Ena gojenka je pokazala tudi, koliko je napredovala v solo petju. Gojene { so iz sledečih stopenj pouka; 1. pripr. razred, 2. pripr. razred, 1. razr. niž. š., 3. razr. niž. š.„ 4. razr. nižje šote.
Ti gojenci se uče pri glasbenih vzgojiteljih dr. Gojmirju Demšarju, Milanu Pertotu, St. Maliču, Ubaldu Vrabcu, Emi Vrabčevi, Karlu Boštjančiču. Napredek gojencev nam je pokazal, da so ti vzgojitelji vešči ne samo glasbe, ampak tudi glasbenega vzgajanja in da so se z vnemo in ljubeznijo lotili tega dela. Ze prej sem zapisal, da je bil nastop pri tej produkciji boljši kot pri prejšnji, toda tudi razlika v podajanju med posameznimi stopnjami pouka nam je pokazala., kako raste glasbeni čut, smisel za
ritem in melodiko, smisel za vsebino skladbe, za njeno čustveno nastrojenje. Spored je bil pestrejši in učinkovitejši od prejšnjega in nam je prikazal bolj neposredno razvojne stopnje sprejemanja in podajanja glasbenih komadov, obenem se. veda tudi notranje predelave po gojencih. Sola je vestna in zanesljiva in skrbno goji glasbeni čut svojih učencev.
Glasba je zašla v življenje v raznih svojih oblikah. Zato bi se morali naši gojenci posvetiti z vso vnemo tej panogi umetniškega izživljanja. Ugotovili smo, da se naši mladi ljudje uče predvsem klavirja, le dva učenca (en učenec in ena učenka) sta nam zaigrala na violino. Napotiti bi morali naš naraščaj, da, bi se lotil tudi drugih godal. Ta dva inštrumenta sta še premalo. Mi potrebujemo simfonični orkester, toda s tema dvema godaloma bomo prišli le do solističnih nastopov, niti tria ne bomo spravili skupaj. To je prvi problem, k{ smo ga ugotovili na teh dveh produkcijah. Drugo, čemur smo se začudili, je bilo dejstvo, da so bili pri precejšL niem številu nastopajočih le trije moški naraščajniki. Ne vemo. čemu naj pripišemo, da je med žensko mladino večje veselje do glasbe. Ali bodoči možje mislijo, da je glasba sa-
mo nefco Igračkanje, nevredno moža in da pristaja le ženski, d« se ukvarja z glasbo. Svoje dni pred desetletji je bilo sko-ro obvezno, da so se hčerke iz tako imenovanih boljših družin učile nekoliko klavirja, zato da so pozneje kot gospe v salonih z nekakim romantičnim nadihom kratkočasile ali bolje rečeno dolgočasile izbrano družbo, ki je seveda kljub temu vneto kimala z glavami, češ, kako lep užitek je doživela. Danes se glasba ne zateka več med štiri stene, danes je glasba postala potreba, danes jo ljudstvo bolj na široko uživa. Zato se nam zdi nerazumevanje za glasbo po moškem doraščajočem. svetu nepojmljivo . Upajmo, da bo število gojencev pri prihodnjih nastopih še večje in da bo tudi dečkov mnogo več kot Pa pri zadnji produkciji.
Naštel sem 13 sodelujočih učencev in 28 skladb. Za eno tako produkcijo kar lepo število. Spored je lepo in smiselno rastel od stopnje do stopnje. Vsakdo je izdelal svojo točko ali tudi več točk čim bolje, svoji stopnji primerno. Mislim, da smo lahko kar zadovoljni z ugotovljenim napredkom in da je ta napredek jamstvo, da se bo šola že bolj dvignila in da bodo uspehi, režimo, še obsežnejši in še boljši, tako da bo postala ta šola res osnova bodočega splošnega glasbenega izživljanja na vseh področjih glasbenega umetniškega posredovanja in soustvarjanja.
P. ST.
Zdravniški pregled olrok za DGGitniške kolonije
Podporno društvo za kolonije v Sloveniji javlja staršem otrok, da bo zdravniški pregled vseh otrok, ki potujejo v kolonije, v sledečih vaseh.
PETEK. 23. t. m.;
V Stivanu za Stivan in Medjo vas ob 16.30 v gostilni Kocman.
v Devinu — za Devin ob 17 pri tov. Legiši št. 49.
v Sesljanu — za Sesljan-Vižcvlje ob 17.30 pri tov. Gorjan Mariji št. 49;
v Cerovljah — za Cerov-lje in Mavhinje ob 18 v gostilni št. 6;
v Sempolaju za Trnovico, Prečnik, Praprot, Slivno na sedežu v Sempolaju ob 18.30.
SOBOTA, 24., t. m-:
' Nabrežina ~ • y ’ N&fif ežini v Dudkovi hiši ob 16.30;
Sv. Križ —' v Križu pri Švabu št. 344 ob 17.30;, Salež. pri tov. Obadu, Sa-lež, Samotorica In Zgonik ob 18. uri.
PONEDELJEK 26. t. jn.: za Prosek in Kontovel pri tov. Kapun Zofiji od 16. ure dalje.
Sporočamo v.sem staršem otrok, ki če niso poskrbeli rojstnega lista za otroka, naj to store do gori določenega dne.
Dijaki, ki ;s niso bili pregledani, na.j se javijo v Ul. R. Manna 29 do 24. t. m. od 9 do 12.
SINDIKALNE VESTI
Zveza prosvetnih delavcev ERS priredi v nedeljo 25. t. m. ob 9 v Ulici R- Manna 29 pedagoško predavanje. Na dnevnem redu bo tudi avlja-nje o naših sindikalmn . zadevah. Vabimo članstvo, da se predavanja gotovo udeleži.
OF
Glavni odbor OF za nabrezin-
ski' okraj sporoča članom, da bo seja odbora danes 22. t. m. ob 20,30 na sedežu v Nabrežini.
URADNE OBJAVE
Enosmerni promet so uvedli zaradi cestnih del na cesti Fla-via proti Zavijam. Iz Zavelj je pa preusmerjen cestni promet (enosmerni) po stari Istrski cesti.
Borba proti muham. Občinski higienski urad ponovno opozarja iastnike javnih lokalov, da morajo opremiti svoje lokale s primernimi zaščitnimi zavesami, ki branijo muham dostop v lokale. Za kršitelje so prepisane kazni.
Pozor!
V nedeljo 25. t. m. bo izlet v LJUBLJANO. Ogledali si bomo RAZSTAVO TRŽAŠKIH UMETNIKOV. Izlet priredi Adriaexpres. - Prijave sprejema potovalni urad Adriaexpress, Ul. F. Severo 5b od 19. do vključno 22. t.m.
SEJA DIJAŠKE MATICE
ki bi morala biti v petek 23. t. m., je zaradi tehničnih ovir odgodena na petek 30. t. m.
PRAVLJICA V SLIKAH ZA PIONIRJE
Pionirska družina iz Trsta (center) bo imela danes 22. t. m. ob 18 v Ulici R. Manna 29 svoj sestanek in obenem bodo predvajali pravljico » slikami. Vabljeni vsi!
NASTAVITVE V OTROŠKIH VRTCIH
Interesenti za nastavitve v otroških vrtcih morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju (24 lir) do vključno 20. julija t. 1. Vsa podrobna pojasnila daje tajništvo občinskega šolskega urada v občinski palači soba št. 100, II. nadstropje.
Mlada samomorilka
Včeraj ob 10.50 dopoldne so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško glavno bolnišnico 18-letno Luttini Odette iz Ul. Machlig 16, ki je kazala znake zastrupljenja. Zdravniki so res ugotovili, da je mladenka zastrupljena s tabletami «Veronala» ter s svetilnim plinom, vendar pa so jo na srečo še pravočasno pripeljali V bolnišnice, kjer si bo v 10 dneh zopet popolnoma opomogla. Kot poroča tiskovni urad civilne policije, se je dekle zastrupilo iz samomorilnih namenov, vendar pa vzroki, ki so jo privedli do tega obupnega koraka, še niso znani. Po vseh znakih sodeč pa gre'v tem primeru najbrže za samomor zaradi nesrečne ljubezni.
Z lestve je padel
V tramvajski remizi v Ul. Margherita se je včeraj pripetila nesreča, katere žrtev je postal 40-letni pleskar De Rossi Vincenc iz Ul. Biasolelti 4, ki je pri delu padel z neke več metrov visoke lestve. Pri padcu si je poškodoval glavo, zgornji del telesa ter obe roki, zaradi česar Se bo moral v bolnišnici, kamor so ga takoj po nesreči pripeljali z avtomobilom Rdečega križa, zdraviti okoli 15 dni.
Potrjena sodba
ia Zuppina in Pecchiarija, za Bolsija pa spisi vrnjeni porotnemu sodišču
Kasacijsko sodišče v Trstu je razpravljalo o prizivu, ki so ga vložili obsojenci Bolsi Guido, Zuppin Narciso in Pecchiari Ernest, ki jih je porotno sodišče pred nekaj meseci 0bso. dilo na različne kazni od 18 do 27 let, ker da so julija 1946 na bloku pri Škofijah ubili člana civilni policije Ivana Carto. Takrat je bil v odsotnosti ob. sojen tudi Narciso Krovatir, ki pa sedaj ni vložil priziva. Ka-sacijsko sodišče je dvema obsojencema, in sicer Zuppinu in Pecchiai;iju priziv odbilo ter potrdilo sodbo prvotnega porotnega sodišča, za Bdlsija pa je odločilo, da je treba vse rpi-se vrniti porotnemu sodišču, ki naj določi zopetni datum za razpravo.
PROSVETNA DRUŠTVA
P. D. «1. CANKAR«. Vpisovanje Za društveni izlet v Sko-cijansko jamo in Klanec.se yrši do vključno 23. t. m. od 18. do 20. ure na sedežu društva v Ul. sv. Marka 21 (gostilna Ciril). S seboj prinesite eno sliko in članskjo izkaznico.
PD »Ivan Cankar«. V petek 23. t. m. bo ob 20.30 vaja mešanega zbora v običajnih prostorih. Pridite vsi in ob točni uri, ker gre za nastop o.b društvenem izletu.
IZLET V BOLNICO »FRANJA« BO V NEDELJO 25. t. m.
Zveza partizanov za nab e žinski okraj sp noža vsem, prijavljenim za izlet v bolnico »Franja«, ki bi se moral višit: 18. t. m. da je Preložen na ne-ddj-o 25. t. m, Odhcd bo iz istih mest in ob isti uri kot je bilo določeno za preteklo nedeljo.
Izlet partizanov iz dolinsko — nvliskega ok-aja, ki bi moral biti v, nedeljo 25. t. m., je preložen na ned'1-jo 2. julija t. 1. Vpisovanje za ta izlet je do vključno 23. t- m.
IZLETI
1 GLASBENA MATICA
V TRSTU
priredi v PETEK 23. t. m. ob 20. uri
PEVSKI KONCERT
sopranistke
Zlate Gjungjenac-Bošove
in tenorista
Rudolfa Francla
članov ljubljanskega opernega gledališča. — Koncert bo v dvorani v Ul. Galatti 7. Prodaja vstopnic pri Adria-Expres, Ul. F. Severo 5 a
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OTROŠKEGA VRTCA V ROCOLU
■ Otroci iz šolskega vrtca v Rocolu vas vabijo na prireditev, ki jo bodo imeli v soboto 24. t-m. ob 17. uri kot zaključek šolskega leta.
ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV I. OKRAJA priredi 9. julija izlet za partizane in aktiviste v Cerkno, združen z obiskom bolnice »Franja«. Vpisovanje do 28. junija na sedežu I. okraja, Ul. Machiavelli 13-11. — Vpisnina znaša 1-20® lir.
Kongres ZAM preložen
II. kongres ZAM Tržaškega ozemlja, ki bi moral biti v nedeljo 25. t. m., je zaradi tehničnih ovir odgoden na prihodnjo nedeljo 2. julija t. I.
Mestni odbor ZAM za Trst Okrožni odbor ZAM za Istrsko okrožje
SOLSKA RAZSTAVA slovenske nižje srednje šole
Starši in prijatelji mladine, obiščite razstavo risarskih in ročnih del dijakov slovenske nižje srednje šole v II. nadstropju, soba št- 18. Razstava je odprta dnevno od 8 do 12 in 16 do 18 do vključno 28. t. m.
SOLSKA RAZSTAVA strokovne šole v Rojanu
Državna slovenska nižja in dustrijska strokovna šola v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 vabi na ogled razstave, ki jo priredijo učenci in učenke ob zaključku šolskega leta 1949-50. Razstava bo odprta v soboto 24. t. m. ob 11 in bo trajala do vključno 29. t. m.
Razen deških in dekliških ročnih dci ter risarskih izdelkov bo prva dva dni tudi mala kulinarična razstava učenk III raz.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Zeleni križ, Ul. Settefontanc 39; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Lloyd, Ul. delTOrologlo 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Signori. Trg Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
=== KINO ===
Rossetti. 16.30:	«Vran»,, Piere
Frtsnay, G. Leclerc,
Excelsior. 16.30: «Greh lady Con-sidine«, Ingrid Bergman, J,
Cotten.
Fenice. 16.30: ((Profesor Tromer-ne». Toto.
Filodrammatico. 16.30: «Pomlaa». Janette Mac DonSId, Nelson Eddy.
O
Alabarda. 16.00: ((Legenda o Fav* stu«. Italo Tajo.	,
Garibaldi. 15.30:	«Zena izdajal-
ca«", Dennies Morgan, V. Lind-fors.
Ideale. 16.00:	»Gradi Dragofi*
wych», Gene Tiernay.
Impero. 16.00:	«Zena	vsakogar«.
Maria Felix.
Italia. 16.00: Operacije največjm kirurgov v filmu.
Viale. 16.00:	«Checcin petelin«-
Anna Magnani,
Vittorib Veneto. 16.00:	»Parada
zvezd«. Gene Kelly.
Adua. 15.00: ((Iskalci zlata«, M-Dietrich, R. Scott.	.
Armoma. 15.30:	«Bil sem voj#*
zaročenec«. Gary Grant. Azzurro. 16.00:	((Dogodivščina	v
Wyomingu», Wallace Betry. Belvedere. «Ljupite sovražnika«.
Marlen Ditriech.
Lumiere.	15.00:	«Nepoznana	v
San Marinu«.
ROb morju«. 16.00: «Bratje Kara mazovi«.	_
Marconi. 16.00, na prostem zo.eo.
«Načrt	smrti«.	■
Massimo.	16.00:	«Moz-senca	se
vrača domov«.	Myrna Loy.
Novo Cine. 16.00: ((Številka 217»-Odeon. 16.00: «Z mojo ženo J# nekaj drugega«, R. Hayworth in Merle Oberon.
Radio. 16.00: »Ven iz megle«, savona. 15.30: »Singapurska Ple" salka«. D. Lamour.
Venezia. «Verige krivde«. Vittoria. 16.00, na prostem 20JO-«Rešil sem Ameriko«, Bob H0-
Kino na gradu. 21.00: »Zastrupljene ustnice«, George Raft. Ljudski vrt na prostem. 20.45.
»Mesto bolesti«.
Letni kino v Ul. F. Severo. 21-00.
«Tajna misija«, Spencer Tracjf. Skoljet. 2L00: «Maskota bandi-tov«.	...
Letni kino (Ronko 5). 20.45: ((NO* rosti iazza«, Fred Astair.
Letni kino (Miramarska c 51’-21.00: »Krinke in bodala«, Ga-ry Cooper.
I RADIO na
J6G0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjili valovil* 212.4 m ali 1412 kc)
ČETRTEK 22. 6. 195*
6.30: Jutranja glasba; 6.45: ročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila * slov.; 7.15: Jutranja glasba.
11.00:	Oddaja za italijanske
sreenje šole; 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Melodije na harmoniki; 12.45:	Poročila v ital. *“
objava sporeda; 13.00: Napovet* časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Nastop gojencev glasbene šole v Portorožu; t3”’ Našim ženam (ital.); 14.00: banko orkestralno glasbo izvaja orkester Stojana Stenoviča; l?-3®-Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.	„
17.00:	Politične aktualnost;
(ital.); 17.40:	Ritmična glasba^
18.00: Samospevi slovenskih skla' dateljev; 18.20: Bach: Koncert “ D - molu za klavir In orkester, 18.45:	Poročila	v hrv.; 19-®*:'
Glasbena medigra: 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa ' poročila v slov.; 19.45:	Pestra
glasba; 20.15: Jezikovni pogoy°r (Slov.lj 20.30:	Poje tržaški k£
morni zbor; 21.00:	Radijski,0?!
zornik:	O znanstvenih r«nicao
SZ (slov.); 21.15: Viollnskj k°n cert Alberta Dermelja; 21*:: Lahka orkestralna glasba; 22.°°-FeuiUetocs (Ital.); 22.15: Odl°m_ ki Iz oper; 23.00: Zadnja Por?f,. la v ital.; 23.05: Zadnja poroči* v slov.; 23.10:" Objava dnevneS* sporeda; 23.15: Plesna glasba.
LJUBLJANA, MARIBOR)? rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valili 327,1; 1 »*' 212.4; 202.1 m.) ČETRTEK 22. 6. 1950
12.00: lz opernega sveta; Napoved časa in poročila, 17^1,1 Zabavna glasba raznih narod®.^ 1J.2U: Oduaja za pionirje (P0"o-nltev); 13.4u: Pojo znan, jug vanski pevci; 14.00: Lahko stralno giaspo izvaja Stojan »V novič s svojo kapelo; 14.30: L)" ska univerza; 14.50. Manuel "V Faila; Ples iz baleta »Trirog«1* ruk«; 15.00: Napoved časa m P“,st čha; 15.10 - 15.30: Igrata P‘a ,a. Rudolf Flrkušny In violin*51 ša Heifetz.	u	Ma-
18.0.,: Koncert sopranistke rije Mlejnik, pri klavirju lr. Bohinec; 18.20: Pogovor s P* j ji; 18.40: Poje ženski z00r1<ranja; »France- Prešeren« iz „„rn>iia; 19.00: Napoved časa in P° . )0.
19.15:	Ciklus Beethovnovih £e.
sonal: Sonata št. 4. - 1'manist
list Cenda Šedlbauer m 0 bne
Marijan Lipovšek; *»•?*■•.. p0U-orkestralne skladbe; at . ■ grad; tičnl komentar	Table-
20.15: -G. Ph. Teema«. ,t» te. musik; 20.30:	pet ^f-tva Dana
če...;	20.50:	Poje “‘^..nrenr.-
Nočnikova, na harmoniko (zku[. lja Avgust Stanko; 2I.U5- slinf0-lurno predavanje.	yio-
nični koncert - N. ^ i^vskl: llnski koncert, P- L c J ^0-Morartlapa; 22.00: Pr ograd; čil Zvezne postaje »?v?3,30: 22.15: Lahek nočni sP®r*a,
Poročila; 23.35: Zaključek oou«
22. junija 1950
mm ... m ■
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Ul. Silvio Pellico lfll. nadst. - Telefon 11-32
Pismo
lov. prot. ilr. Andreja Bodala
Predsednik Slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze v Trstu,
. slovenski književnik tovariš prof. dr. Andrej Budal je poslal v zvezi z razpravo pred prizivnim sodiščem v Benetkah proti njemu in odgovornemu uredniku «Soče» zaradi znamenitega članka «Učite vse narode v — italijanščini*) pismo, ki ga spodaj objavljamo. Kot je čitateljem znano, sta bila tovariša Feigel in Budal pred goriškim sodiščem oproščena krivde, med tem ko j? državni pravdnik vložil na beneško prizivno sodišče priziv proti oprostilni sodbi.
Trst, 17. junija 1950. GOSPODU PREDSEDNIKU III. ODSEKA PRIZIVNEGA SODNEGA DVORA V
BENETKAH clen 15. mirovne pogodbe z Italija z dne 10.2.1947 pravi:
•Italija mora ukreniti vse potrebno, da zagotovi vsem osebam, kj pridejo pod njeno oblast, brez razlike plemena spola, JEZIKA, ali vere uživanje človeških pravic in osnovnih svoboščin, v katerih je vključena svoboda izražanja misli, svoboda tiska in objavljala, svoboda bogoslužja, svoboda naziranja in združevanja«.
Pravosodni minister Piccioni Pravi v poslanici iz februarja 1950, da želi «dosego visokih sm0trov, ki so v prvi vrsti na-nen vseh. kateri delujejo pri uPravljanju pravice)).
Spet kri v Slovenski Benečiji
Trikoloristični krvosesi dejansko napadli
člana odbora DFS za Benečijo tovariša Bataina Gvida
Po štirinajstih dnevih, odkar je De Gasperi v Čedadu pozival k mirnemu sožitju in vzajemno- __ ____
sti, so ga dejanja že neštetokrat postavila na laž in demantirala njegove hinavske izjave £dgo™rr™stc za dejan3a> ki biiSk° P°m°c brezposelmm mno^ba usmerjena ohranm samo n
vihteti nad glavami manganel in streljati v množice.
Delegaciji DFS so v Vidmu, ko je šla protestirat v zvezi z aretacijo tovariša Marija Konta, rekli, da. imamo popolno svobodo kretanja in agitiranja, vendar so pripomnili da naj ne razburjamo narodnostnih čustev prebivalstva. Ali so v Vidmu delegaciji to rekli zato, da so že vnaprej dali roke pred sebe in tako odklonili kakršno koli
Zadnja seja odbora za pomoč brezposelnim
Na svoji zadnji seji, ki jo je imel občinski odbor za pomoč brezposelnim pretekli teden v beli dvorani goriškega županstva, so odborniki podali poročilo o delovanju tega odbora, o pobiranju prispevkov in razdeljevanju istih med brezposelne.
V poročilu so omenili, da je imela letošnja kampanja za zim-
Borba v tržišči oljarni se zaostruje
Žene zahtevajo pomoč od županstva
Med delavstvom in ljudstvom v Tržiču vlada vedno večja skrb za delavce tržiške tovarne olja, ki še vedno vztrajajo na svojem položaju v 'obrambi tovarne.
Pred dnevi so se pri njih zgla. sili predstavniki Delavske zbornice, ki so delavstvu govorili na velikem dvorišču pred ladjedelnico. Pohvalili so delavce za njihovo vztrajnost, orisali so jim razvoj, v kateri so vsi delavci enotno nastopili v obrambo svojih pravic. Povedali so jim nadalje, da ni njihova bor-
denemu tovarišu posrečilo, da | stili samo stoletja zatiranemu j in vzajemno sožitje med ljud-se je osvobodil krvoločnih to-! slovenskemu življu v teh krajih, stvom teh krajev. Postavlja na lovajev in se zatekel domov, j ampak bi prav tako koristili laž njega in njegove trditve, ker Ker jim je žrtev, ki so si jo ' razvoju italijanskega ljudstva j niso niti pobožna želja, še manj trikoloristični banditi izbrali | in to, če ne v drugem, pa vsaj I pa kakršen koli poskus, ampak ušla, so se znesli nad desetlet-! v pogledu plemenitenja srčne ! samo demagoške besede, s ka-
Kleroiašistični :ern< bi ne služil določenim interesom vlad. nih in šovinističnih krogov, če bi ga njegovi krstni botri stalno ne podpihovali in mu dolivali vedno novega olja. Potrebna je tudi glede terorja nad no Rosano, hčerko gostilničar- kulture v odnosu človeka Slovenci v Benečiji neka kon- ja, ki je držala v rokah «Pri- j človeka druge narodnosti, tinuiteta z namenom, da bi ljud. j morski dnevnik«. Časopis so ji j Po praksi sodeč pa prihaja-
do
Ker
Jerj
nočem sodelovati pri
'senju is. člena mirovne pogodbe z Italijo, sem vrnil 15.2. 1950 nepravilno pozivnico goričkega sodišča. Pravda v Gorici 17. feb. 1950 bi se ne bila zrnela vršiti. Po naravnem pra-vu, po pravilih Organizacije združenih narodov in po. 15. Členu mirovne pogodbe ter po italijanski ustavi imajo Slovenci v Italiji pravico do svojega jezika pred sodišči. Razsodba v Gorici ni veljavna.
Tem bolj nepravilna je Vaša pozivnica št. 288-50 R. G. z dne ‘13.5.1950. Zato jo vračam. Zaradi 30 pogreškov je nerazumljiva. Razprava v. Benetkah bi kršila mirovno pogodbo.
V Trstu ne obstoji vrhovnost Italije; člen 21. mirovne pogodbe pravi:
»Vrhovnost Italije nad pasom Svobodnega tržaškega ozemlja določenega po paragralu 1. tega člena, preneha v trenutku, ko stopi ta pogodba v veljavo«.
Ce bi bila Vaša pozivnica ve-IJavna, bi se morala dostaviti z dovoljenjem Zavezniške voja. ške uprave v Trstu.
G pošte v a naj se moje pismo Poslano predsedniku sodišča v Gorici 15.2.1950, z več prilogami in j italijanskimi prevodi. Nikdar nisem Z nobeno besedo sramotil italijanskega naroda. 2elim mimo sožitje med Ha' frjatii in Slovenci na temelju Pravičnosti.
N spoštovanjem
dr. Andrej Budal Trst, Ul. Rossetti 59
živčni napad. Krvoloki pa se s tem še niso zadovoljili, ampak so se odpeljali na dom tovariša Bataina, kjer so ga skušali
stvo, predvsem njegov najbolj zavedni del prestrašili in ga izločili iz borbe.
Kolikšno brutalnost predstavljajo dejanski napadi na zavedne beneške Slovence s strani plačanih trikolorističnih tolp si je mogoče zamisliti le tedaj, če upoštevamo, da ne mine mesec, da ne bi bili pretepeni ter razžaljeni v svojem narodnem ponosu.
Dosledni tej svoji delavnosti so poklicni pretepači napadli v torek v gostilni Mariniča Ro-milda našega aktivista in člana j po hrbtu. Prav tako pa se na DFS za Beneško Slovenijo, to-(vratu poznajo podplutbe, ki so variša Bataina Gvida.	Dogodek	j	mu jih napadalci	povzročili s
se je razvijal takole:	j	sklepanjem prstov	okoli njego.
t- , .	Q	mivr,n	razoo-	Ivega vratu, kar je tudi močan
Ratainn se ie mil no razgu- -	...	,
..	-	:	corpus rei, ki jasno kaze na na-
varjal z I arimce o .	merej so jih imeli napadalci
je nenadoma u*	bili	!	za plotom. Zaradi	prizadejanih
iif siwr AJdo ^Spac!	j	poškodb se je moral tovariš Ba-
bivši kapitan	alpinov,	j	tafoo zateci včeraj	v bolnico po
najprej strgali iz rok, nato pa ji j mo vedno bolj do prepričanja, pričeli groziti in to tako moč- j da je tukajšnjim vladnim obla-
terimi skušajo prikriti dejanski teror, ki ga trikoloristi izvajajo nad Slovenci.
Vsem Slovencem v Benečiji je znano, kakšnim političnim
no, da je ubogo dekletce dobilo j stem važnejše vse drugo kot pa j skupinam pripadajo napadalci.
to, da bi prišlo med tukaj ži- j Prav vsi vedo, da so ti ljudje večima narodoma do pomirje- | iz tistih strank, ki danes režejo nja. Nasprotno se v taboru re-1 kruh Slovencem in vsemu ita-I akcionarne buržoazije in šovini. I lijanskerriu delovnemu ljudstvu, ponovno	napasti,	vendar	jim	to	; stov vse bolj trudijo, kako bi | Zato je nemogoče, da bi se spre-
pot ni	uspelo,	ker je	Bataino	ob	| razpihnili med italijanskim e-1 menil odnos do naših ljudi, do-
pravem času utegnil skočiti sko- j lementom narodno mržnjo do j kler bodo sedeli na oblasti taki
zi okno in se tako rešiti hujših ! Slovencev, ker upajo, da bodo
posledic.
Pri napadu so trikoloristi prizadeli napadenemu tovarišu precejšnje poškodbe po glavi in
imeli od medsebojnih trenj le oni koristi.
Zato to njihovo prizadevanje postavlja na laž besede italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija, ki jih je izrekel v Čedadu, ko je dejal, da želi mir
ljudje. In oni, ki danes sedijo na visokih stolčkih, prav gotovo ne sedijo tam zato, ker se odlikujejo po tem, da znajo zajemati z veliko žlico in rezati kruh na debelo ter deliti ljudstvu, ampak zato, ker so se izkazali za mojstre, ko je treba
organi javne varno-. več uspeha kot lani. Letos so sti preprečiti, ali pa so to rekli namreč v naši pokrajini za zato, da bi nas opozorili in posvarili: ne hodite nikamor, je nevarno itd in nas prestrašili.
... nabrati komaj 391.210 lir.
Naj bo ze kakor koli, mhce
brezposelne nabrali 1.123.703 lir prostovoljnih prispevkov, medtem ko se jim je lani posrečilo
ne bo mogel zanikati dejstva, da si reakcionarni krogi na vse kriplje prizadevajo, da'bi zavrli neverjeten in nesluten razmah, ki so ga dosegli Beneški Slovenci prav v zadnjih časih, ko vse odločneje postavljajo svoje narodnostne zahteve po uvedbi slovenskega šolstva v krajih, kjer se 60.000 ljudi narodno izgublja, ker morajo svoje otroke pošiljati v potujčevalnice.
Toda naivnost vladnih ljudi Jih vodi iz zmote v zmoto, če mislijo, da bodo v svojih peklenskih naklepih uspeli. Prelistajo naj zgodovino narodov, in če hočejo tudi svojo, pa bodo
Kroslu
Polreben nam je Se en vodnjak
V naši vasi imamo samo en vodnjak, ki pa ne zadostuje za vse vaške potrebe. Zato se je začel neki domačin zanimati za to vprašanje. Pogovoril se je z ostalimi vaščani in sestavili so posebno pismo, v katerem zahtevajo, naj bi se postavil v vasi še en vodnjak, kamer bi lahko napeljali vodo iz studenca, ki ni daleč od vdsi. To pismo je podpisalo več vaščanov, ki 'bi radi prišli do vode. Kq se je zastopnik va-
spoznali, da narodu, ki se bori; ščanov obrnil s pismom na žu-za svoj nacionalni obstanek, ni! bana, mu ni ta dal nikakega mogoče trajno zastirati pogleda | zagotovila glede tega nujno po v bodočnost, v boljše življenje I trebnega dela.
žiško tovarno olja, temveč vso italijansko industrijo, kateri preti ista usoda. Ob zaključku govorov, v katerih so predstavniki Delavske zbornice in član notranje komisije tržiške tovarne olja, delavce pozvali k enotnosti in vztrajnosti, so delavci, ki so se zbran okoli njih oblju. bili, da ne bodo odnehali, dokler se ne bo spor rešil v prid delavcev.
Včeraj so se v Tržiču zbrale žene delavcev tovarne olja in
: KINO =
17: «Zločin v noči«.
VERDI
VITTORIA, 17: ((Prepozno je jokati«, E. Scott.
CENTRALE, 17:' «Zenska senca«, D. Lamour.
MODERNO, 17:	«Cesta	brez
imena«, M. Stevens.
EDEN, 17: «Strela jih je zadela«, M. Dietrich.
odposlale svojo delegacijo vprašat tržiškega župana za pomoč družinam delavcev, ki so že pet- . najst dni brez zaslužka. Zupan jim je obljubil pomoč občinske, ga podpornega društva.
Zvečer so šli delavci tovarne olja, katere so spremljali številni delavci iz drugih tovarn v povorki po tržiških ulicah s transparenti, s katerimi so pozivali vse delavstvo in ljudstvo, naj jih podpre v tej borbi.
Grmek
0 wpoliwi obljubah
Težko najdeš kje bolj siromašno občino kakor je naša. Pri nas nimamo ne tovarn ne kamnolomov, ali kakšne druge industrije oziroma obrti. In poleg tega smo vsi meški brezposelni. Pred volitvami so naše žene nasedle demokristjan-skim propagandistom, ki so jim vse obljubljali, samo da bi jim oddali naše glasove. Sedaj se teh obljub več ne spomnijo, ampak pritiskajo tudi na še žene, ki so prisiljene zapustiti dom, brezposelnega moža in svoje otroke in morajo iti služit kruha v tujino. Tako odhajajo v Anglijo in druge kraje in se po nekaj mesecih vračajo bolne dctmov. Vsega tega so krive neizpolnjene obljube demokr-ščanskih propagandistov ih za. to jim ne bcm0 več nasedli y drugo.
trije moški, in
cogna bivši	Tanitan	I	zdravniško	pomoč,
neki Gašperini, bivši kapitan ^	_	j	_	•
artilerije; skupaj z njima je bil
tudi brezposelni učitelj Stanič Alfonz iz Sent Petra Slovenov. Stopili so v lokal, kjer je Stanič pokazal na Bataina in rekel, da je član odbora Demokratične fronte za Slovensko Benečijo in eden tistih, ki zahtevajo slovenske šole v teh krajih. Se v istem trenutku, ko je Stanič kazal na Bataina, so vsi trije planili nadenj, ga zgrabili za vrat in ga pričel daviti z očitnim namenom, da bi ga zadušili. Z veliko težavo se je napa-
Ko smo pred novim zločinom, ki so ga pretepaški trikoloristi izvršili nad enim izmed tolikih zavednih in predanih Slovencev v Benečiji, se moramo nehote vprašati, ali res ni mogoče drugače uravnavati odnose med tukaj živečima narodoma, kakor na način kot si to želijo in to tudi delajo italijanske vladne oblasti. Ali res ni mogoče prenehali s prakso zadnjih treh desetletij in pričeti graditi iz tal nov temelj boljših in zdravih odnosov, ki n.e bi kori-
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - LL Cesare Batlisti 2 - Telefon 70
♦	I z p r ed sodišča
Še po ločitvi si skačeta v lase
Letošnjega aprila so sodne oblasti zaplenile trgovcu Vouku Jožefu iz Ul. Angiolina 100 parov čevljev in to na prijavo njegove žene, katera je pravno lo-
dobrih odnošajih sta se tu sprla. Kakor kaže, je Muravec pri tej priliki Blažiča malo potrepljal in vse se je zaključilo brez hujših posledic. Toda po tem sre-
Utllnčna liorliu je naji/ečji duprinns za boljše bodočnost
Protesti članov sindikalnih podružnic Istrskega okrožja proti napadom in terorju kominformistov v Trstu
čena od njega in ji Vouk dalj j čanju sta se vaščana še bolj gr-
časa ni poslal mesečne vsote, ki jo je ob ločitvi določila sodnija. Ker se je Vouk izmikal vzdrževanju svoje žene, so mu oblasti čevlje zaplenile in postali so ženina last. Toda nekega dne je Vouk zaprl svojo trgovino in vse preostalo blago odnesel v bližnjo trgovino svoje sestre. Ker pa je njegova žena mislila, da je čevlje prodal in da je ona prišla od vse kar ji je pritikalo, je o tem obvestila sodne oblasti. Včeraj je Vouk na razpravi sodniku povedal, da je čevlje z drugim blagom samo prenesel v trgovino sestre in da jih ni nikakor nameraval prodati. Oprostili so ga, ker ni zakrivil kaznivega dejanja.
Nista bila piijatelja
Letošnjega januarja sta se v gostilni Furlan na Oslavju sre. čala 361etni Muravec Franc iz Pevme iri Blažič Raimond iz Oslavja, in ker nista bila že dalj časa iz neznanih vzrokov v
do gledala in ko sta se čez mesec zopet srečala, in sicer v gostilni Fiegl v Pevmi, je prišlo med njima ponovno do besed. Pri tem srečanju, kakor je Blažič javil pozneje orožnikom, ga je Muravec udaril v oko in mu povzročil poškodbo zaradi katere se je Blažič moral zdraviti 15 dni. Blažič je ta dogodek, ki ga številni gostje v gostilni Fiegl niso niti opazili, tako je bil neznaten, prijavil tudi sodnim oblastem, pred katere je klical na odgovor Muravca. Včeraj je sodnik dr. Pascoli po dolgem zasliševanju prič, ki so vse trdile, da ni res, da bi Muravec ranil v °ko Blažiča, o-prostil, ker ni zakrivil dejanja, obsodil pa ga je na 2 meseca zapora pogojno, ker je Blažiča pretepel na Oslavju. Poleg tega bo moral Muravec še poravnati Blažiču povzročeno škodo v znesku 20.000 lir, sodne stroške in plačati zagovornika prizadete stranke v znesku 8000 lir.
Prejeli smo nove številne resolucije, v katerih člani sindikalnih podružnic ES istrskega okrožja ostro protestirajo proti terorju, ki ga izvajajo kominformisti v Trstu nad našimi aktivisti. Radi bi objavili vse, da bi tako prišlo ogorčenje do še večjega izraza, toda nam prostor ne dopušča. Objavljamo v naslednjem nekatere v izvlečku:
Clant sindikalne podružnice PTT uslužbencev v Kopru pravijo med drugim:
«S pretepom ene ali več o-seb ne morejo ti podleži uničiti svobodne miselnosti širokih ljudskih množic v s-vetu. Vere v pogumno resnično demokratično in svobodoljubno Silo ljudskih množic ne more nobeno zlato na svetu ukloniti. Y tej neuklonljivi borbi med pravico in resnico na e-ni in hlapčevstvom na drugi strani bomo se bolj- verovali pravičnemu ciliu preprostih ljudi na vsem svetu in končno tudi zmagali«.
Nameščenci okrajne Zadružne poslovne zveze so na sindikalnem sestanku sprejeli protestno resolucijo, v kateri med drugim pravijo;
«Vse napredne demokratične organizacije ter množice so ogorčene proti neprestanim napadom na naše mirne in neoborožene predstavnike«. Člani sindikalne podruž-
nice Istrskega okrožnega ljudskega odbora pravijo v resoluciji;
«Odločno protestiramo proti zločinu, ki so ga pred dnevi izvršili tržaški keminformi-sti proti staremu borcu ln članu odbora za obnovo razrednih sindikatov * tovarišu Bortolu Petroniu. Odločno zahtevamo, da zločince poiščejo in ostro kaznujejo.
Ob teji priložnosti ponovno izražamo našo solidarnost odboru za obnovo razrednih sindikatov«.
Resolucija sindikalne podružnice Istrske banke v Kopru pravi;
«Ta napad je samo nov dokaz. da smo na pravi proti v borbi za pravico in resnico, ki jo bomo branili z vsemi silami, proti vsem in vsakemu. Zavedamo se, da je naša odločna borba naivečjl doprinos za boljšo bodočnost delovnih ljudi, za demokracijo in mir v svetu.
Mi od naše poti ne bomo odstopili, ker smo prepričani, da je končni uspeh na naši strani«.
Člani sindikalne podružnice stavcev in grafičarjev v Kopru pravijo v svoji resoluciji med drugim;
((Pozdravljamo tovariša Bortola Petronia starega borca za pravice delavskega razreda in mu želimo čimprejšnjega popolnega ozdravljenja. Obljubljamo mu, da
se bomo maščevali na ta način, da bomo šg bolj strnili naše vrste za uresničenje enoletnega gospodarskega načrta in za. izgradnjo socializma v našem okrožju«
Člani pOdružrtide 'ES Kmetijske šole v Skocijanu pri Kopru zahtevajo v svoji resoluciji, da zločince, ki so zahrbtno napadli tov. Bortola Petronia izsledijo in nai-strože kaznujejo, da se s tem preprečijo podobni razbojniški napadi na predstavnike delavskih množic v Trstu.
V svoji resoluciji pravijo člani sindikalne podružnice kulturnikov y_ Kopru med drugim sledeč« •
«Tcda kominformistični teroristični zločinci naj vedo. da ta njihova početja in zločini na posamezne voditelie ne bodo preprečili obnove razrednih sindikatov, ki predstavljajo najodločnejže borce za pravice delovskega razreda na Tržaškem ozemlju. Taka početja nam vsem še boli vlivajo poguma za naše nadaljnje delo v skupni borbi za obnovo razrednih sindikatov V Trstu Prepričani smo, da bedo tržaški delavci uvideli izdajalsko politiko, ki jo vodijo tržaški kominformisti do delavskega razreda na Tržaškem ozemlju in obračunali s takimi zločinci in izdajalci delavskega razreda«.
Podobne resolucije so po-
Šolski otroci ob zaključku pouka
slale tudi- sindikalne podružnice Okrajnega ljudskega odbora v Kopru, Avtoprevoz-nega podjetja «Adria» v Izo-li tovarne «Attilio de Langla-de» v Kopru, Mestnega gradbenega podjetja «Prvi maj« v Kopru, «Constructor» v Kopru, rudnika v Sečjolah.
Gradbenega podjetja «EdiUt» v Kopru, podjetja «1CET» v Kopru, tovarne pohištva «STIL», v Kopru, Veleblagovnice «Qmnia» v Kopru in mešane sindikalne podružnice v Portorožji. .	...
Ustanovni občni 2bor
Šahovske zvete Istrskega okrožja
.	.	;	Poseben vtis je vzbudil prizor
V sredo 28. junija bo s ptic t j ko pride na cela vrsta na-
kom ob -0. uri v dvorani Ljud- -ih jjudi z uklenjenimi rokami skega doma v P rtorožu usta- | in jih partizani osvobodijo. novni občni zbor Sahovs.te | Sledila je ie igrica ,tVaruh 0.
troka«, v kateri se je želo izkazal najmanjši pionirček iz III. razreda Abram Darko v
Gažon
V torek so imeli naši pionirji zaključni dan šolskega leta. Ob tej prilik; so pokazali, kaj so se naučili tudi na kulturno-pro-svetnem polju. Priredili so skromno proslavo s sledečim sporedom: Pionirska zborna recitacija ((Kovači«, igrica ((Škržat«, ki prikazuje sliko iz časov nemške okupacije,, igrica »Naša zastava«. Ta nam je prikazala dolgo trpljenje in izkoriščanje malih narodov od strani imperialističnih kapitalistov.
zveze Istrskega, okrožja, ki bo imela svoj sedež v K pru. Vsako šahovsko društvo v c-krožju naj določi naj mar j 6 in največ 10 delegatov in naj jim izda polnomočje, da bodo mogli glasovati.
Odhod'delegatov iz Kopra bo ob 17.10 uri s parnikom Vida in povratek z rednim avtobu. som Portorož — Divača ob 23. uri.
Na dnevnem redu je določitev pravil SZIO, izvolitev odbora in določitev programa z> tekoče leto. Odbor bo obstajal iz predsednika, p dpredsedni-ka, tajnika, blagajnika, gospo, darja in dveh odbornikov brez mandata.
Glavna naloga SZIO bo vrš ti direktivno funkcijo v šahovskem pokretu Istrskega .-.k rež. ja, skrbeti za šahovsko propagando in za koordinacijo med društvi, klubi in sekcijami 'n organizacija medkrajevnih dvobojev kakor tudi gostovanj in turnirjev okrožnega značaja.
vlogi Pavleta, in zborna recitacija «Samo milijon nas je«.
Tov. Silva upravnica šol« je nato kratko orisala potek šolskega leta. Pohvalila je tiste starše, ki so skrbeli, da so otroci redno prihajali v šolo, grajala pa tiste ki se niso nič brigali in so pustili otroke samovolji, namesto da bi skrbeli za njihovo napredno vzgojo.
Ob zaključku predstave sta
ilievalni tečaj za
Vse kandidate nadaljevalnega tečaja za pevovodje obveščamo, da se bo nadaljevalni tečaj vršil danes 22. t. m. s pričetkom ob 8. uri. Zaradi važnib navedi), ki jib bodo tečajniki prejeli na tem tečaju, naj bo udeležba popolna.
Podzveza ’ SHPZ Koper
Mladina v telovadbi in športu
Šolski fizkulturni Izleti
Zadnjo nedeljo je pokazala sdiska mladina zopet svojo Organizacijsko sposobnost in Koč. Nastopila je namreč šarilo v koprskem okraju v nič Ihan) kot na petih fizkulturmh Prireditvah in sicer v Kopru, Gekonih, Bandelu, Rokavi, Sv. Luciji - Piranu in zaradi sla-°eaa vremena šele naslednji han, v ponedeljek v Izoli.
Ce pomislimo, da je vsaka Prireditev zase zahtevala popolno organiziranje razmero-riki velikih telovadnih izletov, ycr je bilo treba izvesti pri-Praue na šestih različnih kra-*h pripraviti telovadišča, zbra-na posamezna mesta na sto^ *?na pionirjev in pionirk od 6 J}? 14 leta, mladincev in mla-izgladiti posamezne gibe, včlotne proste vaje, izuriti va-r® na orodju, zamisliti folklor-
nastope, športne prikaze,
nekod deklamacije in pevske točke, potem je treba Prizmti velik uspeh, ki ga je Zvez“ društev za telesno vzgojo dosegla v tem oziru.
Istočasno smo opazili velik tehnični napredek vseh nastopajočih skupin zlasti tam, kjer pride do veljave veliko število sodelujočih kot pri prostih vajah. V tem oziru moramo priznati jpresenetljivo lep učinek, ki so na vsakogar napravile proste vaje. V njih so spoznali zlasti tisti, ki vedo kako težko je spraviti na noge na stotine in tisoče telovadcev in telovadk, da znajo v lepi skladnosti duha in sile utelesiti povezavo drugega z drugim V prostih vajah smo spoznali veliko delo vaditeljev ter vztrajnost tih telovadcev tn telovadk,
fc" so dosegli vse to, čemur
pravimo enotnost gibov, preli-
4*
vanje baru, efekti raznih položajev telesa in mišičevja, ki so plod sistematičnega vežbanja.
V zvezi s tem smo od glavnih organizatorjev zvedeli, da kažejo zlasti pionirji in pionirke z dežele in tudi iz mest veliko vnemo ter veselje za telovadbo. Tako smo dosegli ravno to, kar je morda najvažnejše in sicer, da sta prešla telovadba in šport v široke množice mladine in da se zanje zanimajo tudi vse ostale plasti našega ljudstva. Tako smo fiz-kulturo že danes popularizirali, da lahko pričakujemo, da bosta postala telovadba in šport dva zelo važna činitelja naše ljudske vzgoje.
Ne moremo dovolj podčrtati uvidevnosti ljudske oblasti, ki je s tem, da je vselej podpirala iniciative, ki si prizadevajo za dvig mladine, dala uso mate-rialno pomoč za. zovadnjo športnih igrišč in telovadišč. Ravno glede na dosežene uspehe na športno telovadnem področju moramo v bodoče stremeti za tem, da ne bo zgrajena nobena nova šola, .noben nov zadružni dom, kjer ne bi bito prostora tudi za telovadnico in letno telovadišče. Priti moramo do tega, da se bo ml a* dina vadila telesno tudi v zimi, v slabem vremenu ter s tem dosegla kontinuiteto vežbanja. Na ta način bomo dvignili še bolj šteuilo sodelujočih, kakor tudi kvalitetno sposobnost posameznikov in celote.
KOPER
Zaradi deževnega vremena ni bilo velikega nastopa na sta-
dionu, ker je bil teren popolnoma razmočen. Tako je bil telovadni nastop improviziran na Titovem trgu, kjer so izva jali samo posebne točke. Nastopili so telovadci in telovadke, ki so pokazali' že izredno telovadno sposobnost, istočasno pa tudi požrtvovanje glede na izvajanje zares težkih vaj.
Tako smo imeli to pot priliko spoznati vrhunske proste vaje. ali tako imenovano par-terno gimnastiko, ki nam jo je pokazal tov. Janovski Lado. Njegovi prosti premeti - salti naravnost v nekaterih prehodih akrobatsko izvedeni gibi, so navdušili vse občinstvo. Kdor je videl na nekdanjih
] olimpijskih igrah y Berlinu madžarskega prvaka Patakyja n kasneje na balkaniadi v Ljubljani, ko je nastopil ravno v tej disciplini, lahko rečemo, da Janovski ni za njim prav nič zaostajal.
Krasno je folklorna skupina tržaških mladincev in mladink izvajala srbska in hrvatska kola ter stilizirani slovenski narodni ples «Pod mlajem«. Prav tako na višku je bil nastop folklorne skupine z Golnika, ki je predvajala slovenske narodne plese.
Za tem so nastopili slovenski gimnazijci iz Kopra z Murni-kovimi simboličnimi prostimi vajami »Naprej«.
Mladinci in mladinke iz Trsta in Kopra so pokazali proste vaje po napevu fizkulturne koračnice, «Ze nam sonce lepše sije«. Te vaje, ki so bjle določene za izlet v Skopju, so dosegle prav tako veliko odobravanje. Enako toplo je sprejela zelo številna publika tudi dijake italijanske gimnazije iz Kopra, ki so s svojim nastopom prikazali proste vaje, V katerih so bili gibi iz boksa.
DEKANI
Na ta pionirski dan ao se pionirji iz dekanskegg sektorja pripravljali že dolgo časa. Dopoldne so bile po vseh šolah razstave šolskih' izdelkov, popoldne pa skupen fizkultur ni nastop, na katerem so nastopili pionirji iz Dekanov, Ce žarjev, Tinjana in Škofij.
Popoldne je krenil sprevod fizkulturnikov izpred šole na trg. Po pozdravnem govoru tov. Plisiča je sledil telovadni nastop. Največ odobravanja so želi pionirji iz Škofij v starosti od 6 do 10 let, ki so nastop pili prav pogumno in izvajali svoje točke lepo.
Tekmovalne točke kot teki, Štafete itd. so morale odpasti.
Zaradi dežja V jutranjih urah je bilo namreč telovadišče preveč blatno, drugje pa ni bilo prostora za njihovo izvedbo.
Pri tej priliki je imel nagovor tudi tov. Vatovec Narcis, ki je poudaril, da istrsko ljud. stvo do prihoda ljudske oola-sti ni moglo niti misliti na podobne prireditve. Danes pa se mladina razvija svobodno, nihče ji ne jemlje pravega pogleda na svet. Pri tem se učiteljstvo trudi, da ji nudi vse kar more, in skrbi tako za njen duhovni, kakor tudi telesni razvoj.
ROKAVA
Tudi tukaj 'je slabo vreme razsajalo vso noč. Vseeno se je zbralo mnogo ljudstva, ki je prisostvovalo telovadnemu na. stopu. Zlasti pa ni slato vrems vzelo dobre vloje naši mladini.
Najpreje 'je pozdravil šolsko mladino tovariš iz Kopra. Pri tem je opozoril navzoče, da so se ravno v Rokavi pod vodstvom heroja Frenka zbirali partizani Pokazal je na lik tega bor. ca' ki je'raje padel v boju, ka. kor pa da bi prišel živ v roke sovražniku
nastop pionirjev, ki so izvajali svoje vaje zelo dobro. Ugsjrla je tudi točka Vanganelcev ter pionirjev iz Boršta z njih vo štafeto in pionirjev iz Bab čev; ki so izvajali kolo. Prav dobro so se pripravili za nas'op tudi pionirji iz Marezig, ki so se izkazali v skokih in kolu. Obi lo veselja so zbudili tudi s tekmo v vrečah, katero so izvajali še pionirji iz Boršta. Po izročitvi nagrad zmagoval-em so prav dobro nastopile ludi mladinke s prostimi vajami. Ves čas pa je dvigala razpdlož nj? s svojirh igranjem godba iz Marezig.
BANDEL: Tudi na hm zbirališču je bilo polno mladine. Kljub d^žju so dopoldne pripra vili oder in krasili igrišče z zastavicami. Vseeno pa so ob 16. uir začeli prihajati iz Kort, Šmarij, Gažona, Sv. Petra, No. ve vasi itd. pionirji. Navdušeno so dvigal; zaslave in peli partizanske in pionirske pesmi.
Se pred telovadnim nastopom so imeli vsi bivši lovci in mladina vaje v streljanju.
Zatem je pevski zbor iz' Šmarij odpel prav čustveno partizansko pesem, vse navzočp Vse gledailce je presenetil1 pa je pozdravila tov. učiteljica
r -" t mmmmmm - mm š
iz Kort. Nadvse so ugajale točke, ki so jih izvajali, pionirji. Po teku na 60 m in Pio. nirskih igrah je sledil lea na. stop mladink. Se pred nastopom mladincev je pel pevski zbor mladinske brigade, za zaključek pa pevski zbor iz Šmarij. Spregovoril, je še tov. Cebron, ki jp podčrtal, da bo posvečala ljudski obhst tudi v bodoče največjo pažnjo 1. iltur-nemu razvoju našega ljudstva. Tako se je končal pri Bandelu ta prvi nast-p, kjer jeb'io zbranih nad 300 pionirjev, gledalcev pa je bilo gotovo nad poldrugi tisoč-
SV. LUCIJA . PIRAN
Na igrišču v Sv. Luciji je bila povorka mladincev, mhdink in pionirjev iz Portoroža, Sv. Lucije, Sv. Jerneja, Malije Sečjol in Pirana. V zboru ;e pozdravil vse prisotne tov. Pa. renzan v italijanščini in tov. Janež v slovenščini. Za vajami pionirjev, za nastopom Po. morskega tehnikuma na korju in po vajah mladincev ter pionirskih iger so mladinke z u-čiteljišča in gimnazije nastopile s plesom v narodnih nošah. Vse točke so bile izvedene zelo dobro.
Po nadaljnjem nastopu mladink s prostimi vajami in pio nirjev v teku na 60 m, so sledile vaje z ž-gami gojenk uči. teljišča iz Poitoroža in nastop gimnazije iz Portoroža (baletn-> Šole), ki je podala izredno lepo slovenske in hrvatske narodne plese.
Posebno dobro pa je uspela zadnja točka vojske JA z va. jami na konjih, ki je nudila priliko, da je naše ljudstvo zo. pet prisrčno aklamiralo vojake, ki so sodelovali, in s tem pokazali povezanost z našo šol-sko mladino.
tovarišici učiteljici Prijonova in Velikonjeva razdelili spričevala in nato priporočili vsem učencem in staršem boljše u-spehe v prihodnjem letu.
Za veliko požrtvovalnost in zanimanje, ki ga imata obe učiteljici za naše otroke, sg jima ljudstvo Gažona, posebno starši najtopleje zahvaljujejo. Ze-j iimo, da bi se po končanih počitnicah vrnili obe na našo šolo in še nadaljg vzgajali naše otroke v duhu napredka in razvoja. Naj klevetniki iz Trsta in od drugod govorijo in pišejo o jugoslovanski coni in ljudski oblasti kar hočejo, mi delamo in gradimo. Zaupamo samo v naše lastne moči in v pomoč, kžtero nam daje socialistična Jugoslavija. Tako bomo zgradili našo boljšo bodočnost ne glede na vse ovire naših sovražnikov, ki bi radi ustavili kolo zgodovine.
: i
Babiči
Srečno smo poželi
Te dni je naša kmečka delovna zadruga, ki ima okoli 10 ha zemlje na bivših koprskih solinah, požela letošnje žito. Žetev je trajala 2 dni, za kar se imamo zahvaliti vsem ženam, ki so članice zadruge, kakor tudi vojakom JA, ki je dala en dan popoldne v pomoč 40 vojakov, naslednji dan 50 vojakov. Vsega skupaj je delalo dnevno okoli 120 oseb, tako da so eni želi, drugi pa vezali in spravljali, kar je pripomoglo, da je šlo delo hitro od rok. Zadruga iz Puč nam ie posodila žetveni stroj, kar nam je prihranilo mnogo mučnega dela.
Ko je bila naša pšenica že skoro zrela, sem čital v vašem listu, dopis iz Škocjana, v katerim opozarja dopisnik stra. kovnjake in zadrugarje na vrabce, ki delajo pri žitu tako veliko škodo. Ko sem pomagal pri žetvi naše pšenice, sem se tudi sam prepričal, da so imeli vrabci letos na solinah zares dobre gostije. Po tleh je bilo opaziti mnogo zrnja, o kat reni je nemogoče trditi, da bi se bilo osulo, ter je škoda nastala samo zaradi premnogih vrabcev. ki gostolijo na teh poljih. Podobno je bilo tudi lani, kr so vrabci napravili prav tako na žitu precej veliko ikodo. V bodoče bo treba vsekakor u-kreniti nekaj pozitivnega proti tem škodljivcem.	;
lalajanis livilsl naMc la
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec julij 1950 se vrši pri Istrski banki d.d. Koper za okraj Koper takole:
1) Danes 22. junija od t. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru v Piranu in pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru.
2) V petek 23. junija 1950 od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru v Kopru.
Tajništvo Istrske banke d.d.
Koper
Predlog francoskega zunanjega ministra Schumana o združitvi francoske in nemške težke industrije je vzbudil o-grgmno pozornost v vsem svetu. Centralna, osnovna ideja francoskega načrta je ustanovitev supemacionalne oblasti, ki bi kontrolirala proizvodnjo, pa tudi plasiranje in cene proizvo. dov.
Francija, ki je glede uvoza premoga v veliki meri navezana na premog iz porursko-ren-skega bazena, je glede proizvodnje jekla za dalj časa pred alternativo, da se s svojimi za. padnir^i konkurenti sporazume ali pa se izpostavi nevarnosti močne konkurenčne borbe in tvega v tej borbi velike izgube. Zato želi Francija predvsem ize načenje, Francija želi, da bi plačevala nemški premog po isti ceni, kot ga plačujejo nemški kupci. Nemško konkurenco je sicer Francija do sedaj zelo malo občutila, ker so angloame-riške okupacijske oblasti kon-tingentirale neposredni izvoz jekla iz Zapadne Nemčije. Izhod iz te situacije bi bil Schu-manov predlog.
U Schumanovem predlogu so razpravljali že na številnih med narodnih konferencah. V začetku junija na mednarodni konferenci socialističnih strank (eCOMISCO), od 16.-18. junija bo v Londonu mednarodna socialistična konferenca o Schu. manovem načrtu, ki jo je sklicala laburistična stranka, 20, junija pa se je začela v Parizu konferenca šestih zapadnoevrop skih držav, ki sq v principu že pristale na Schumanov predlog.
radi nastopajo pokroviteljsko —
v precejšnji manjšini. Dalje Schumanov načrt zaenkrat neiz-nju fuzionirane zapadnoevrop-ske težke industrije morale imeti glavno besedo vlade, ne pa predstavniki težke industrije, saj bi v njihovih rokah hitro oživel predvojni kartel. Po miš-Ijenju angleških laburistov je Schumnov načrt zaenkrat neizvedljiv, dokler ne bo težka industrija, predvsem pa železarska, podržavljena. To pa zaen. krat ni pričakovati, saj so danes v Zapadni Evropi na oblasti pretežno konservativne stranke. Zato je laburistična stranka pro ti prenosu zakonodajne -Klnos-no izvršilne oblasti, na katero koli supernacionalno organizacijo.
V Franciji in zapadnonemški prestolnici Bonnu, kjer so srna. trali, da jim bo Schumanov predlog olajšal breme okupacije pozneje pa tudi omogočil po stop np rehabilitacijo Nemčije kot enakopravnega činitelja v s iste-
ftatpliti7pm izpaplshih GOSPODAK
piilGllllimil 1*1 aplonlllj [-mcoyfNA . industrija promTt
komunističnih voditeljev
T ¥ O
^~fTnance~\-
mu zapadnih držav, so sprejeli angleško stališče s precejšnjim razočaranjem. V Parizu prevladuje mišljenje, da je ta deklaracija precej oslabila idejo «združene Evrope« in zmanjšala perspektive za uspešno delo Evropske skupščine, lci se bo sestala avgusta v Strasbourgu.
Ako primerjamo podatke o proizvodnji premoga v Zapadni Evropi, podatki, ki jih je Objavil statistični urad OZN, vidimo, da je znašala l. 1949 pro. izvodnja premoga v Franciji. Pcsaarju, Zapadni Nemčiji, Italiji in deželah Beneluksa 209 milijonov ton, medtem ko je do. segla britanska proizvodnja. 219 milijonov ton. Proizvodnja premoga v Zapadni Evropi se je torej že močno približala angleški. Upoštevati pa moramo da lani še malo niso bile izčr. pane potencialne možnostii v zapadnoevropskih rudnikih premoga, posebno pa to, da ■•'d leta 1947 proizvodnja nemškega premoga stalno raste. Iz tega
sledi, da se razmerje proizvod- j nje premoga v Zapadni Eizropi
Kakšno je posredovanje vod-
in Angliji spreminja vedno bolj ! stev komunističnih partij ZSSR na škodo Anglije in da m več daleč čas, ko bo nemška proizvodnja presegla angleško. V proizvodnji jekla pa je Zapad-na Evropa že od nekdaj močnejša od Anglije. Lani je šest dežel, ki so se že izjasnile v principu za Schumanov načrt, proizvedlo 29 milijonov ton jekla. Velika Britanija pa le 16.
Opirajoč se na te podatke o-pczarjajo angleški listi, da bi spajanje britanske težke indu. strije z industrijo Zapadne Evrope le povečalo komplikacije in težave, ki jih mora Velika Britanija še premagovati.
Zato poudarjajo, da so angleški vladni krogi že od začetka gledali skeptično na' ta predlog ih videli, v njem le fasado za obnovo predvojnega kartela, ki bi le ojačil interese francoske in nemške težke industrije in potegnil Anglijo v nevaren vrtinec.
in v kakšno breznačelnost vodi satelitska pokorščina, je pokazal zadnje čase tudi primer Komunistične partije Izraela.
Ko je Generalna skupščina OZN decembra 1949 sprejela sklep o internacionalizaciji Jeruzalema, so razen kuomintan-škega in francoskega predstav-ka glasovale zanj ZSSR. Belorusija, Ukrajina in Ceškoslova-
ki je vse dotlej nasprotovala in. ternacionalizaciji, je tedaj nenadoma začela zagovarjati stališče Sovjetske zveze. Ostro je celo kritizirala izraelsko vlado, ker je nasprotovala takšni rešitvi.
ZSSR pa je naknadno, zopet iz nekih svojih razlogov nenadoma opustila internacionaliza. cijo. To je sporočila 19. aprila, že dva dni pozneje pa je tudi glasilo izraelskih kominformov-
ška. Med vzhodnoevropskimi dr. cev «KoI-haam» objavilo, da so žavami se je samo Jugoslavija j tudi oni proti internacionaliza-
postavila na drugo stališče. Na. sprotovala je internacionalizaciji, ker je menila, da vprašanja Jeruzalema ni mogoče pravično rešiti drugače kakor samo z neposrednimi pogajanji med zainteresiranimi Ai abci in Zidi.
Komunistična partija Izraela,
ciji. Ta prevrat je «Kol-haam» opravičeval s tem, da je rekel, da tc «sploh ni načelno vpraša. nje». «Kol-haam» je pripomnil, da je izraelska Partija ponosna, da se je vedno ravnala po politiki Sovjetske zveze.
J. D.
Tržaški Lloyd v britansko-holandskem pool-u" za promet skozi Suez?
//
Te dni zaseda v Scheve-ningehu na Holanskem konferenca predstavnikov Far Eastern Freight Conference, Australian Tonnage Com-mittee in India-Pakistan Conference. Sestali so se, da sklepajo o ureditvi konkurenčnih vprašanj pri plovbi skozi Suez proti Indiji in Daljnemu vzhodu-Povod sestanku je po sodbi genovskih brodarskih krogov uradno pomirjenje med holandskimi in skandinavskimi ter angleškimi plovnimi družbami, ki co v preteklem letu uprizarjale pravo medsebojno avojno brodnim rta teh progah. Toda hkrati so pričeli tudi razgovore o razdelitvi prometa iz Genove skozi sueške
Te dni pa je izvršni odbor laburistične stranke objavil deklaracijo pod naslovom «Evrop-ska unija» (Eurbpean Unity). V njej podaja angleška laburistična stranka svoje stališče do zahodnoevropske unije in do Schu manbvega načrta. V zapadnoevropskih krogih poudarjajo, da je to najvažnejša deklaracija laburistične stranke po drugi svetovni vojni. Vzbudila je ogromno pozornost po vsem svetu. De. klaracija zavzema negativno sta l.i&če do obeh trenutno najbolj perečih problemov Zapadne Evrope; evropske federacije in
Športni
kotiček
V soboto začetek
svetovnega p r v en s t v a
Svetovni ti sle ti voli icftro •! ugtoslovanov in napoveduje presenečenja v tekmi	   tt	-n__:_s-mmms
proti favoritu" - Brassiliji
SCHUMAN
Schumanovega načrta. Ta deklaracija je odločno proti temu, da bi se angleške ustavne pravice oziroma tradicije omejile in prenesle — čeprav simbolii-kontinentalno organizacijo. Skr no — na neko supemacional. no kontinentalno organizacijo. Skratka, ideja, ki se vleče kot rdeča nit te deklaracije je, da mora ostati Anglija vedno glava Britanske skupnosti narodov in bankir štčrlinškega bloka.
Deklaracija laburistične stran ke je izzvala precejšnjo osuplost v prestolnicah zapadnih držav Laburistična stranka je s to deklaracijo, po mnenju zapadnih agencij, zavrnila idejo, da bi morala Zapadna Evropa predstavljati nekako tretjo silo med ZDA in Sovjetsko zvezo. Diplomatski urednik francoske. ga radia je ob tej priliki izjavil, da se z združitvijo evropske težke industrije ne pripravlja ustanovitev neke tretje sile. Ob tej priliki so številni listi na Zapadu ponovno poudarili, da je ta deklaracija le potrdilo še enkrat angleške izolacioni-stične tendence in priklicali na dan tradicionalno opozicijo med evropskim kontinentom in Britansko skupnostjo narodov. «E-venig Standard» prinaša v tej zvezi izjavo bivšega angleškega ministra Balfourja, uda bi vstop V evropsko federacijo pomenil konec naše nacionalne suvere. nosti, ker bi mi v tem primeru postali evropska država kot o-stale. Mi, ki smo v prvi vrsti za imperij, se ne bomo nikoli odrekli temu načelu: Hočemo sodelovati, nočemo pa biti podrejenim
V angleški prestolnici poudar ja jo v tej zvezi, da v principu niso proti Schumanovemu načrtu, kolikor bi bile v njegovem okviru zagarantirane perspektive angleške obnove in odstranjena možnost povečanja brezposelnosti. Boje se le, da bi Schumanov načrt okrepil kapitalistične tendence, odnosno ten dence ekonomskega liberalizma in tako ojačil tabor reakcionar, nih strank na Zapadu. Kajti v bodoči «socializirani Evropi» bi bi le socialistične stranke — na
Svetovno prvenstvo v nogo. metu, ki bo po 12 letih letos zopet organizirano, vzbuja med svetovno športno javnostjo veliko zanimanje. Organizacijske priprave v Braziliji so končane. Za prvenstvo sq Brazilijancj uresničili vse načrte, od največ, jih zgradb do malenkosti. Preskrbljeno je za prevozna sredstva, stanovanja za igralce, stro-kovnjake, novinarje in inozemske gledalce, določene sq cene vstopnic itd. To so le organizacijske malenkosti v primeri z obsežnimi deli ob restavriranju stadionov v Porto Allegru, San Paolo, Pernambucu in Bel-lo Horizontu. Gigantski stadion v Rio de Janeiru, v katerem bo prostora za 155.000 gledal, cev je bil svečano otvorjen v petek 16. t. m. Samo za to zgrad bor so porabili 500.000 vreč cementa, 60.000 kub. metrov kamna, 45.000 kub. metroy peska in 10.000 kg železa. Kljub ogrom nim izdatkom (300 milijonov italijanskih lir) pa bo Brazilija s svetovnim prvenstvom dobro zaslužila. Računajo, da bp tekmam prisostvovalo 2 milijona ljudi, ki bodo po povprečno ra-čunani ceni vstopnic vrgli v bla gajno 1.400,000.000 lir. Brazilija bo od tega v najslabšem primeru prejela 420,000.000, ostanek pa bo razdeljen med štiri finaliste in 8 držav, ki bodo izpadle v polfinalu, poleg tega pa prejme 195 milijonov FIFA.
Kako pa so pripravljeni nogo-metaši? Vsi člani nogometnih reprezentanc, ki so se plasirali V polfinale svetovnega prven-
I no enajstorico. Odhod Ncrdah- I zilske javnosti pa se je zad-
NOGOMETNA ENAJSTORIOA URUGVAJA.
stva ob vrstnih pripravah so do. segli najboljšo formo. Turčija, Škotska, Portugalska in Francija so se pripravljale, toda na prvenstvu ne bodo sodelovale. Turčija zaradi finančnih težkoč in slabe kvalitete, Škotska zara. di poraza v odločilni .tekmi z Anglijo, Portugalska iz neznanih vzrokov. Francija pa zaradi nedavnega visokega poraza v igri z Belgijo.
Na seji izvršnega odbora FIFE, ki je bila 14. t. m. v Rio de Janeiru je sekretar odbora Schricher obsodil postopek o-menjenih držav in postavil za vzgled Švico; ki kljub nepo-voljnemu rezultatu v igri z Jugoslavijo ni izgubila optimizma in bo na prvenstvu kljub temu sodelovala.
Tako bo v polfinalu svetovnega nogometnega prvenstva sodelovalo le 13 ekip, ki so raz-
m MM *
NOGOMETNA, ENAJSTORICA PARAGVAJA.
deljene v štiri grupe. V prvi grupi (Brazilija, Jugoslavija, Švica in Mexico) smatrajo za favorita Brazilijo, svetovni tisk pa dopušča možnost presenečenja, ki bi ga lahko pripravila Jugoslavija. V drugi skupini je Anglija močnejša od Cileja in in Združenih držav Amerike in najbrž tudi od &panijz. Tretja grupa je enakovredna. Italija, nosilec skupine pe kljub lansko, letni letalski nesreči, kjer je iz. gubila sedem reprezentantov, izbrala dobro moštvo in bo s Paragvajem, ki je v prijateljskem srečanju z Brazilijo pokazal visoko kvaliteto, imela težko borbo. V tej skupini je tudi Švedska, ki je do nedav. na veljala za močno nogomet-
lov, Greena in Gutmundsona v italijanski profesionalni ekipi Milano in Atalanto pa je
vrednost švedske enajstorice močno znižal, V četrti grupi sta samo dva nasprotnika Urugvaj in Bolivija.
Podrobnejšo analizo n jugo. slovanskih nasprotnikih in prognozo uspehov je težko postaviti. Znano je, d'a so Švicarji verni vzorniki avstrijske daj vpeljali Rapidov, tako imenovani abravap sistem z dvema srednjima branilcema. Ni izključeno, da bodo Švicarji 25. t. m. v Braziliji v tekmi z Jugoslavijo dosegli boljši rezultat, ka. kor v Bernu.
Mehiški nogomet Je neznan, toda tesen poraz in neodločen izid temperamentnih srednjeameriških nogometašev proti Španiji, kaže, da igrajo dober nogomet.
Brazilija jg tipičen predstavnik latinskega nogometa, v katerem igra važno vlogo igra z glavo. Posamezniki se odli. kujejo z brezhibno tehniko in
brzino, ki jo v težnji z navideznimi efekti često izrabljajo brez koristi. Prav lahko se zgodi, da se bod0 Jugoslovani z niz ko igro uspešno zoperstavili Brazilijancem in v tekmi proti i«favoritu» dosegli zadovoljiv rezultat.
Optimistično razpoloženje bra
nje dni omajalo.Nezadovoljiva igra proti Paragvaju in Uragva ju. posebno pa tesna in težka zmaga reprezentance nad San Paolom (4:3) je med številne ljubitelje brazilskega nogometa prinesla nezadovoljstvo. Zadnji uspehi Jugoslavije so v brazilskem tisku in radiu naleteli na močan odmev, tako da vse dnev
no športno časopisje komentira igro Jugoslovanov.- Med drugim pravijo:
((Zmagi Jugoslavije nad Dan. sko in Švico nista slučaj, temveč dokaz visoke vrednosti jugoslovanskega nogometa. Brazilija mora biti za odločilno srečanje dobro pripravljena, kajti Jugoslovani so v Beogra. du in Bernu igrali odlično.»
Prvi trening jugoslovanskih
reprezentantov v Rio de Janeiru
Jugoslovanski nogometaši, ki so prispeli v Brazilijo, se navzlic dolgotrajnemu in utrudljivemu potovanju prav dobro po. čutijo. V Rio de Janeiro so ostali do srede, 21. junija, nakar so odpotovali z letalom v Bello Horizonte. Ze od prihoda jugoslovanske reprezentance venomer pada dež. Časopisje še nadalje piše o jugoslovanskih nogometaših. Vsi današnji popoldanski časopisi so polni slik s treningov. Po radijski postaji v Rio de Janeiru bodo nogometa, ši poročali o svojih prvih vtisih, ki so jih dobili v Braziliji.
V nedeljo so slovesno odprli vetik nogometni stadion v Riu, na katerem bodo odigrane tek-
me za svetovno prvenstvo. Pri otvoritvi stadiona je bil navzoč predsednik republike Brazilije, diplomatski zbor, kakor tudi jugoslovanski poslanik v Braziliji Djermanovič. Stadion je bil okrašen z zastavami vseh držav, ki bedo sodelovale na tem tekmovanju, na vidnem mestu pa je zavihrala tudi jugoslovanska zastava. V ponedeljek so poskus no obremenili stadion. Nastopili sta mladinski reprezentanci Rio de Janeira in San Paola. Vstop je bil brezplačen. Jugoslovanski nogometaši so prejeli več brzojavk vojakov in oficirjev JA s pozdravi in željami za kar največji uspeh.
ožine na angleške in holandske družbe. V tej plovbi je bila namreč pred vojno na prvem mestu, za italijansko mornarico, nemška ~ Hamburg Amerika Linie in Norci-deutscher Lloyd —. Zaradi padanja brodnin in bližnje obnovitve nemških plovnih linij (prim. Hamburg-Arne-
rika Linie je te dni naročila pri ladjedelnici Hoivaldt-Werke v Hamburgu dve 7.200tonski motorni ladji za plovbo proti Zapadni Indiji), so se Angleži in Holandci. odločili prenehati s tekmovanjem in sklenili sporazum. ki ga mislijo razširiti v nekak apool«, v katerega bi pritegnili še Tržaški Llovd, ki vrši službo na progah proti Aziji skozi Sueški prekop. Na sestanku v Sche-veningenu zastopa Tržaški Lloyd generalni ravnatelj družbe g- Guido Cosulich.
v
Švicarska vlada zanika razvrednolenje [ranka
«Reuter» poroča iz Berna, da so vladni krogi zanikali ve. sti o razvrednotenju švicarskega franka. Do teh vesti je prišlo zaradi predlogov hotelskih in turističnih organizacij, da bi uvedli nekak ((turistični frank«, po nižjem tečaju. Vlada meni, da ne more pristati na to, čeprav rada pomaga gostinstvu, ki nima nekdanjega pritoka turistov. Vendar bi tak ukrep lahko imeli za znak razvrednotenja in zato je predlog zavrnila.
Peronov „iustitializem" in kriza v Argentini
Predsednik Argentine Peron je v svoji poslanici kongresu predstavil svojo, ((tretjo pot. med kapitalizmom in komuniz. mom», ki jo imenuje viustitia-lizem». Pripravlja se na volitve predsednika republike, ki bbdo v kratkem, in je v ta namen izpremenil ustavo, da bi znova kandidiral. V svoji poslanici je sicer govoril o napakah, zmotah itd. ni pa ofie-nil niti resnih valutnih težav, naraščajoče inflacije, Odprave
zlatega kritja za denarni obtok. Izognil se je govoru o naraščanju cen in zmanjšanju kupne moči prebivalstva.
Tako ga sodi dopisnik rim" skega «II Globo«. Razen Peronove poslanice pa je na razpolago še poročilo ministra za gospodarstvo, ki navaja podat, ke o zunanji trgovini Argentine, iz katerih je razvidno na4 zadovanje izvoza: uvoz v 1949 je dosegel 4,6 milijard pesosoU (1 pesos okrog 50 lir), izvoi pa le 3,7 milijard. Trgovinska bilanca je torej pasivna, Nasproti uradnemu optimizmu stoje vsakovrstne notranje-gospodarske težave in stavke. Nedavno so v prestolnici in o-kolici povišali ceno kruhu za 16,6 odstotkov (velja 70 centa. vos kilogram), ker je vlado, zri' žala državno subvencijo na ceno moke.
Nazadovanje argentinskega izvoza se pojavlja prvič P°, dolgi vrsti let. Odseva pač Pf‘ poljedelskih in živinorejskih artiklih: argentinski izvoz P“_' pade s 50,4 odst. na živinoreji sko blago in s 45 odst, na poljedelske pridelke. Državni izvoZ' ni zavod ni hotel pristati na nižje cene za to blago, ki jih j* zahtevalo (inozemstvo irt zara-di tega je imel v prvi polovici 1949 ogromne zaloge pšenice, koruze, oljnih semen, kož ttd-Pozneje jih je deloma oddal P° svetovnih cenah. Notranji dr-žavni dolg se je od 1946 do danes povečal od 6454,1 milijonov na 12.941 milij. pesosov.
Ivornica vžigalic SAFFA zaprla obrat v Asti
Znana italijanska tvornica vžigalic SAFFA, ki ima v Asti e#0 največjih in najmodernejši1' tvornic vžigalic v Italiji, je dni za vedno zaprla obrat in postavila na cesto še preostalih 15® delavcev (350 so Jih bili odpustili med poprejšnjimi meseci). Za vzrok navajajo zmanjšano povpraševanje po vžigalicah iB koncentracijo proizvodnje v tvor-nici v Nerate.
Kakor znano, je SAFFA ena izmed tvrdk, ki so jo imenovali v zvezi z novimi industrijskimi podjetji v tržaški industrijski luki« v Zavljah. Ali je ob taki vesti mnogo upanja?
TARIFNI DVOBOJ MED TRSTOM IN HAMGORGOM
Z. Dunaja poročajo o vesteh, po katerih dokončno pokopuje jo načrte o pomorski mornarici z matično luko v Trstu ali Hamburgu. Na začetku 1948, ko je pritok ERP-robe dal mož. nost za raznovrstne špekulaci-
Zanimiva je bonifikacija na tej tekmi, to se pravi, da tekmovalec, ki prvi preide skozi cilj poletape ali etape dobi v bonifikacijo nekaj sekund ali celo minuto.
Poglejmo kaj pravi pravilnik tekmovanja, ki so ga prireditelji izdali v francoščini in hrvaščini.
Točka 6. Zmagovalec vsake etape dobi 1 minuto bonifikacije, drugi pa 30 sekund to se pravi, da se mu to dodaje k njegovemu plasinanu.
Ako ima etapa tudi polela-po, tedaj se bonifikacija razdeli na dya dela. Zmagovalec vsake poletape dobi 20 sekund, drug; pa 15.
pred kolesarsko dirko „po hrvatski in Slovenijij
Mlikacije, nagrade ler Meniške vožnje
Na tretji etapi Zagreb—Reka doibi prvi kolesar, ki preteče vrh Molnarja bonifikacijo 2 minuti, drugi 1, tretji pa
30 sekund.
Na sedmi etapi Bovec—Ljubljana Pa dob; kolesar, ki prvi doseže vrh Vršiča bonifikacijo 3 minut, drug-l dveh, tretji
pa 1 minuto.
Posebno poglavje so nagrade, ki dosežejo tudi vrednost 10.000
dinarjev. Poglejmo . kaj pravi pravilnik:
Kot nagrade bodo pokali m različna praktična darila.
V končnem plasmanu bodo nagrajene prve tri ekipe s pokali. Isto tako bo nagrajenih prvih trideset poedincev.
V vsaki etapi bo nagrajena prva ekipa in 12 posameznikov. V primeru večjega števila nagrad se bo število nagrajencev
povečalo.
Nagrade za posameznike v generalnem plasmanu so sledeče:
1. v vrednosti 30.000 din; 2,
20.000, 3. 15.000, 4. 12.000, 5.
10.000, 6. 8.000, 7. 7.000. 8, 6.000, 9. 5.000, 10. 4.000. od 11. do 20. mesta v vrednosti 3.000, od 21. do 30. v vrednosti 2.000 dinarjev.
Prvi posameznik v general-
nem plasmanu bo dobil nagrado v vrednosti 10.000 dinarjev, drugi 5.000, tretji pa 3.000.
Po končani dirki pa so na sporedu tudi kriterijske vožnje in sicer:: .
V nedeljo 2. julija v Ljubljani, v sredo 5. julija v Zagrebu, kjer bodo morali nastopati vs; kolesarji, ki se bodo udeležili dirke okoli Hrvatske in Slovenije.
V petek 7. in v nedeljo 9. ju. lija bodo kriterijske vožnje v Novem Sadu in Beogradu, kjer bodo sodelovali kolesarji, k' s0 bil; prisotni v Zagrebu.
4., 7. in 8. julija bedo mestne kriterijske vožnje na Reki, v Celju in Mariboru.
Zene in matere so jo globoko občutile. Postala je del njihove tvornosti, del tiste velike vse objemajoče ljubezni do človeku, ki mu daruje življenje za življenje, zg njegovo radost in srečo, za vse, kar vodi k lepotj in prosvet-ljenosti; ljubezni, ki zna razumevati in odpuščati, če ie treba, ki pa nikoli ne more odpustiti onim, kj so krivi človeškega zla, ki se ne ustavlja pred žrtvami, da se temu zlu upre. Kot utelešenje tega njihovega globokega doumevanja pa je Po vojni 1945 nastala Antifašistična slovansko-italijanska ženska zveza, v katero so se zlile žene naših treh narodnosti, Slovenke, Italijanke in Hrvatice, toda vse v skupnem hotenju, s sr. cem, ki bije za eno in isto stvar.
Kominformizem je hotel tudi njihovo skupnost razbiti. Poteptati je hotel tradicije narodnoosvobodilne borbe
in uničiti vse ono kar so žene zgradile že v povojnih letih, oslanjajoč se np pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Zasmehoval je delo žena in njihove organizacije in jo v
MARA
SAMSA
v
NEUSTRAŠENE BORKE ZA RESNICO,
ŽENAM ODPIRA POT V NOVA OBZORJA
svojem tisku prikazoval kot čelu z angleškimi laburisti, kij tako, ki opravlja le težpška
deia. Namenoma je prezrl njer.o vzgojno nalogo, njen pomen za demokratično gibanje, ker mu je bilo prav to dvoje na poti in je prav to dvoje hotel za vselej odstraniti. Živela naj bi samo na papirju, dokler je to še potrebno, bila naj bi za perado v trenutkih, ko se kominformi-stom hoče parade. V resnici pa je nii bilo več, v resnici naj tudi or.a pripomore k temu da se slovansko-italijan-sko bratstvo zatre in naj se podredi ciljem kominformlz-ma.
Zene, ki so šle skozi ogenj narodnoosvobodilne vojne in ki so tenko prisluhnile povojni protiimperialistični borbi, so se takoj vprašale: ((Kakšni so? Kam vodijo?« V krivičnih obtožbah proti vodstvu jugoslovanskih narodov in
jugoslovanskim narodom, ki so z vodstvom eno in isto, so našle odgovor: V suženjstvo peljejo, v tako, kot smo bili nekoč in proti kateremu smo se borili ne samo zase, temveč zato, da bi vsi zasužnjeni narodi našli izhod iz njega.« Tedaj so se postavile kominformizmu in njihovim nosilcem na tržaških tleh po robu ter niso pustile, da bi uničili plodove njihove težke borbe štirih vojnih in treh povojnih let. Njihova organizacija je ostala, tisto pa, kar se je od nje odcepilo v vrhovih, je bilo tako prepojeno z oportunizmom ali z usedlinami socialdemokracije, da tudi nikoli ni spadalo na čelo res napredne ženske organizacije in je bilo to krivda le naglega razvoja naše bor-
be, ki včasih ni dopuščal natančnejše proučitve.
Tako kot bi zavel vanjo hladni pomladni veter, ki proži duha, se je tudi v naši organizaciji nekaj sprostilo in postalo gibalna vzmet. Bila je to borba za resnico, na katerih sloni bodočnost, na katerih sloni in mora sloneti borba za demokratično gibanje, če je nosilec bodočnosti. Borba za resnico, ki korenini z vsem, kar ima človeštvo dobrega in naprednega, je zvesta spremljevalka žena v vsem njihovem delu za skupnost in v delovanju njihove organizacije. Udejstvovanje v kampanji za novoletno jelko; za osmi marec, za prvi maj, za počitniške kolonije proti potujčevanju in za demokratizacijo našega šol-
stva, vse je prežeto z borbo za resnico. Spoznajo naj jo čim širše množice žena in, ko jo bodo enkrat spoznale, se bodo prebudile iz lastne otopelosti, v katero jih je pahnil kominformizem, z gnusom in grenkobo v srcu se bodo odvrnile od njega. V svoji duši bodo pozdravljale novo socialistično stvarnost v Jugoslaviji, ki postaja prepričljiv zgled drugim narodom; pozdravljale bodo njeno pravično borbo za enakopravnost narodov in za njihovo neodvisnost.
V tem pogledu je naša organizacija storila že mnogo in njenemu delu je pomagala v veliki meri zlaganost ko-minformističnlh obrekovanj, in prozornost njihovih namenov. Težave premaguje z lah-
koto, ker jo krepi zavest, da ne služi s tem sebi, temveč predvsem težnji vsega naprednega človeštva po ustvaritvi pogojev, brez katerih ni in ne more bitj resničnega trajnega miru, brez katerih ne more biti odvrnjena nevarnost vojne, ki terja največ prav od nas žena. Vendar jo pa veliko dela še Vedno čaka. Načelne smernice zanjo je dal II. kongres v marcu letošnjega leta. Borba za resnico bo še nadalje njega gibalna vzmet. Resnica sl mora utreti pot med one žene, ki zaradi nepoučenosti še sledijo kominformistični-mu vodstvu- Utreti si mora pot v vse tržaške tovarne in podjetja, ki kakor koli zaposlujejo žensko delovno silo. Najbolj izoriščana je, najbolj varana, zato tudi toliko bolj
potrebna, da jo spozna in se oklene borbe zanjo, ker jo le ona pelje iz stiske za katero nosijo odgovornost z delodajalci vred tudi kominfor-mistični sindikalni voditelji.
Nam žer.am in materam pa mora biti v isti meri lastna tudi borba za napredno kulturo, za demokratizacijo in pro tl diskriminaciji šolstva in tudi to borbo mora prevevati borba za resnico, če hočemo, da bo uspešna. Borba za resnico bo italijanskim materam omogočila razumevati, da, s tem da branijo slovenske šole, branijo italijansko delovno ljudstvo pred izkoriščanjem. Odstranjevala bo šovinizem in ustvarjala pogoje, da bodo naši otroci poznali oba jezika, da bo bodočnost vsa in samo njihova.
Prav to tudi hočemo me žene. Ni je med nami, ki bi tega ne hoteli, ko Ji enkrat postane to razumljivo. In zato, d .a bi to postalo vsem ženam razumljivo in- njihova lastnina, se bo naša organizacija še nadalje borila tudi na straneh ((Primorskega dnevnika« in v okviru ženskega kotička v njem.
KONEC
je, so razni avstrijski podjetniki in finančniki delali načrte in tudi že priprave, ki na) bi p>-ivedle do ustvaritve pomorske mornarice pod avstrijsko zastavo. Naenkrat so tedaj zrasle razne plovne družbe ** agencije, ki so se zanje zanimali tudi. inozemski, kapitalisti. Dunajčani so obiskali Trsti Pa celo Hamburg, da bi doseg1 L sodelovanje tamkajšnjih brodarjev. Mayer jeva dunajska skupina je ustanovila «Avstria-Lloyd«, najprej s sodelovanjem bratov Cosulich in pozneje švicarske tvrdke Gbndrand so ustanovili «Oestrig«. Dunajski Kreditanstalt je v zvezi < American Export Line ustvaril aSeefrachtenkontor«. Od vse^ je edinole eOestrig» poskušala s plovbo, ko je lani najela | dve manjši lOOOtonski ladji• ki sta vršili nekaj voženj med Trstom in levantskimi lukami Ustanovila je tudi svojo podružnico v Trstu pri sedeži) družbe Gbndrand (Carducc) 10). Letos pa je tako ta družba kakor «Avstria-Lloyd» popolnoma prenehala z vsakim delov1 Pač pa so se nasprotno zganil1 tržaški in drugi brodarji (Fin' mare-Lloyd, Sidarma in Sp«r-co) in odprli svoje agencije Avstriji. Avstrijski ubrodarji)
izjavljajo zadnje čase, da za' radi finančnih in organizacij' skih težav niso mogli izvest1 načrtov ter da je malo verjet no, da bodo še poskušali srečo-
Avstrijska trgovinska mornarica „na suhem
Dunajska ((Internationale schaft« piše, da se Je vnela Trstom in Hamburgom huda D0, ba za avstrijski tranzitni Pr0lllV Hamburg Je v odgovor na i>0 stotno znižanje tržaškib tarif o0‘ govoril z radikalno revill|g lastnih cen In pogojev. T®1*® pristavlja, da bo Trst verjet*0 kmalu s kakim novim ukrep*** odgovoril.
Svetovna proizvodnja sladkorja
Letošnjo sladkorno	Jv.
vsem svetu cenijo na 38 i jonov ton in bo za 2 odst. O nejša od lanske, ki je tudi _	.
rekordna. Nasproti pre proizvodnji pa bo letošnja na za 10 odstotkov večja.
UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1, St. o, Ul. nad. - Teleton Stev. »3- 808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska St. 73-38 OGLASI- od 830-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vlSIne v Sirim 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100. osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. ~ Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.30, mesečno 90 dln Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založnlšl«o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska
Ljubljana, TyrSeva 34 • tel. 49-63, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.
. trst