Ljubljana, torek, 3. decembra 1957 LETO XXIII. Stev. 283 IZDAJA m TISKA Časopisno zaloznisko PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA* DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC List Izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! PRAVICA •LJUDSKA PRAVICA-USTANOVLJENA «. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO 1. JULIJA 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE PETROM STAMBOLIČEM GLOBOKE SPREMEMBE v izgradnji socialističnih odnosov Beograd, 2. dec. (Tanjug). Ta mesec bo potekel štiriletni mandat Zvezne ljudske skupščine. Preden bo mandat potekel, bodo razpisane volitve v novo Skupščino. Predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je odgovoril na več vprašanj, ki mu jih je v tej zvezi poslala rcdakcija Tanjuga. Vprašanja in odgovori se glase: 1. Zvezna ljudska skupščina tega sklicanja je imela v svojem zakonodajnem delu vrsto zelo važnih datumov. Prosimo Vas, tovariš predsednik, da nam poveste nekaj o vlogi in delu Skupščine tega sklicanja. n Osnovna značilnost našega ,?nJe8a razvoja v teh zadnjih si'rih letih je izgradnja novega Sterna delavskega in družbenega g ^.upravljanja. Spremembe, ki bile uveljavljene v tej smeri, ir -z,a'e^e vsa področja našega Uzbenega in političnega življenja. Mg gre .jj, spreminjanja in . Polnitve, marveč za globoke Prernembe v sistemu, za odkri-liar 6 .novi'1 oblik v izgradnji so-L 'stičnih odnosov. Zato je ranljivo, da so bila ta vpraša-Ja v delu Skupščine tega skli- dela Skupščine in o delu samih domov in skupščinskih odborov. — Mislim, da je moč govoriti tudi o novih oblikah, o novostih Beograd, 2. dec. (Tanjug) — Predsednik DR Nemčije Wilhelm Pieck, predsednik prezidija Ljudske skupščine dr. Johann Dick-man, predsednik vlade Otto Gro-tewohl, prvi sekretar Enotne so-' cialistične partije Walter Ulbricht tako pa tudi perspektivni planj voj. Zakon o pristojnosti ljudskih in predsednik Ljudske front dr. in družbeni plan za leto 1958. \ odborov naj bi dokončno uzakonil h. c. c. Korens so poslali predsed-Prosimo Vas, da nam po funkcije, ki jih bodo imele komu- niku republike Josipu Brozu-Titu možnosti pojasnite, katere važ- j ne v našem sistemu. skupno brzojavko, v kateri izra- Vzhodnonemška čestitka ob našem Dnevu republike ne j še stvari iz tega programa bi morala opraviti Skupščina tega sklicanja do svoje razpustitve, kaj pa bi ostalo za prihodnjo Skupščino neposredno po njeni izvolitvi. — Iz dela skupščinskih odborov v tem mesecu in iz za- ;anja - na prvem mestu. Skupšči-,K,:1e sprejela zakon o ureditvi 3bčin stoj in okrajev ter zakon o pri-■e n°sti ljudskih odborov in s L so bile dane osnove novega *nunalnega sistema. ..Letni družbeni plan kakor uai drugi zakoni s področja =°sp°darstva so pomenili najvaž-®Jse momente v izgradnji nove-gospodarskega sistema. S sav n*m zakonom o univerzah, konom o upravljanju šol in bp« ' 'e bilo uvedeno druž-gn*J° upravljanje v ‘prosvetnih, siv,13 ’ Nravstvenih in dru-Skl u»s*;.anovah- S temi zakoni je upščina podrobno obravnavala cela, vsebovana v ustavnem sa£°nu *e*a 1953- N® podlagi teh fenk°-V so ^vezni izvršni svet in sto -^e skupščine sprejeli vr-Ne Predpisov in ukrepov, ^ali prav, če bi podcenje- Ski, - ostalo zakonodajno delo ”e’ ki urejala važna 8l*?anja z raznih področij v benp s st°Pni° našega druž-vih e^a razvoja, toda v duhu no-toicrs”c^alističnih odnosov. Ce ne rav. — zaradi prostora in napa h Vpra^an3 ter odgovorov — *°žn ° koristno ob kaki drugi pridelal Podati podroben pregled 1 Skupščine el°. Skupščine ni izčrpano že zakonodajnim delom. Porta .Zveznega izvršnega sve- Pščina je obravnavala letna počila o zunanji politiki, o tborI!-U gospodarstva, o delu 6ij ^lc’ poročila skupnih komi-borat nekaterih vprašanjih, ela-fazvru 0 osnovah perspektivnega-Pano važnejših gospodarskih trogJ?f’ 0 osebni in splošni po-tiki • 0 stanovanjski problema- in *n drugo. Razprava, stališča Je> ki ^ih ^ sPre-iela ^alin ’ so osnova za na" ^nj;Je v zvezi s temi vpra- NOVE OBLIKE DELA SKUPŠČINE 2. Prosimo Vas, da nam po-nekaj o izkušnjah iz Veste v metodi dela Skupščine. Tu: konskih predlogov, sprejetih na omenjam samo dve ^stvari: raz-j zadnjih sejah Zveznega izvršnega sveta, je moč videti, katera vprašanja bo ta Skupščina ob- pravo o osnovah družbenega plana v novembru lanskega leta in razpravo o pripravah za perspektivni plan v letošnjem letu, posebej razpravo o kmetijstvu. Vprašanje naše politike na področju kmetijstva je postalo aktualno že s tem, ko smo se lotili pospeševanja kmetijstva. Zato sta našli razprava v Skupščini in sprejeta resolucija širok odziv v državi. Splošni pogoji za razvoj v teh štirih letih so bili takšni, da obravnavanje takšnih vprašanj in takšne oblike dela Skupščine . niso bile bolj v ospredju, z gotovostjo pa lahko rečemo, da se bodo mnogo bolj razvile v delu nove Skupščine. V tem oziru nam daje lepe zglede delo republiških skupščin. Treba je poudariti tudi plodno delo skupščinskih odborov, v katerih so vsestransko in široko razpravljali lo zakonskih predlogih in drugih sklepih. Večino •zakonskih predlogov so obravnavali v več skupščinskih odborih ob podrobni in široki razpravi. Glede na to, da dela veliko število poslancev-članov odborov v podjetjih, v ljudskih odborih, v republikah, je bilo možno, da pride pri dokončnem sestavljanju posameznih zakonov do koristnih pripomb in predlogov. Res je, da so bili v tem obdobju odbori v obravnavanju posameznih zakonskih predlogov časovno omejeni. Treba je razumeti, da je bila takšna metoda dela pogojena s potekom in tempom celotnega našega razvoja, da pa so zdaj že ustvarjeni številni ugodni pogoji, tako da odbori še širše zastavijo svoje delo ter v pripravljanju zakonov in obravnavanju posameznih vprašanj dosežejo še večje sodelovanje z Zveznim izvršnim svetom. Zbor proizvajalcev se je v celoti uveljavil v delu Skupščine in ustrezal svoji vlogi v našem skupščinskem sistemu. Zbor proizvajalcev in njegovi odbori so dali koristne pobude in stavili predloge o vprašanjih, ki jih je obravnavala Skupščina. Štiriletna praksa je potrdila pomen Zbora proizvajalcev v našem sistemu socialistične demokracije. SE OBSEŽNEJŠI DELOVNI PROGRAM 3. V nadaljnjem izgrajevanju in izpopolnjevanju našega gospodarsko-političnega sistema naj bi Zvezna ljud. skupščina, kakor je znano, sprejela vrsto zakonov: političnih, gospodarskih, s področja državne uprave, stanovanjskega in socialnega področja itd., prav Pred sporazumom Egiptom in Veliko Britanijo ° poravnavi britanskih dolgov in odškodnini z» britansko premoženje, zaplenjeno v Egiptu ravnavala do svoje razpustitve. Obsežno predhodno delo za uzakonjenje nekaterih zelo važnih vprašanj je opravljeno in bo zaključeno v Skupščini te dni. Zato bo delovni program Skupščine do izteka njenega mandata obsež-nejži. Naslednje seje Skupščine so napovedane za 3. december in, kot sem že omenil, bo delo intenzivno, seje bodo trajale z manjšimi presledki do 23. decembra, ko bo Skupščina razpuščena. Na prvih sejah bo Skupščina obravnavala in sprejela perspektivni plan gospodarskega razvoja, ki določa osnovne smernice razvoja na obdobje do leta 1981. Na teh sejah bodo bržčas obravnavana še nekatera druga vprašanja. Na dnevnem redu naslednjih sej v decembru bodo zelo pomembni zakoni o delovnih odnosih, o razdelitvi dohodka gospodarskih organizacij, o javnih uslužbencih, o pokojninah in drugi. Pripravljalno delo v zvezi s temi zakoni kakor tudi s perspektivnim planom je bilo dolgotrajno. Posebne skupne komisije Skupščine in Zveznega izvršnega sveta so pripravljale zakone o delovnih odnosih, o javnih uslužbencih in o pokojninskem zavarovanju. Osnuti ki teh zakonov so bili potem predloženi v splošno razpravo, nakar so bili sestavljeni dokončni predlogi, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet in predložil Skupščini. Tudi o predlogih predpisov o razdelitvi skupnih dohodkov so razpravljali v delovnih kolektivih. Ti pomenijo osnovo gospodarskega sistema in vsi smo prepričani, da bodo velikega pomena za gospodarski raz- žajo v imenu prebivalstva DR mr" 1 Nemčije njemu osebno in jugo-iu* o*? nnV*slovanskim narodom najprisrčnej-NASE DRŽAVLJANE še čestitke ob dvanajstletnici usta- Vsi ti zakonski predlogi ure- novitve FLRJ. ja j o zelo važna vprašanja, ki y pozdravni brzojavki najviš-zadevajo vse naše državljane, jih državnih voditeljev DR Nem-Prav tako urejajo osnovna vpra- &je je med drugim rečeno, da šanja izgradnje našega sistema, »-miroljubne sile nemškega naro-S temi zakoni so urejena neka- da z globokimi simpatijami tera vprašanja v skladu z razvo- spremljajo neutrudljivo zavzema-jem sistema, toda po spremem- nje vlade FLRJ za zmanjšanje bah, ki nastajajo v odnosu na mednarodne napetosti in da so (Nadaljevanje na 2. strani) I enodušni z narodi Jugoslavije v boju za ohranitev miru«. Potem ko je v brzojavki poudarjeno, da je dala jugoslovanska vlada z nedavno vzpostavitvijo diplomatskih stikov z DR Nemčijo pomemben prispevek k stvari miroljubnega sodelovanja vseh evropsJiih narodov, je v njej rečeno: »Delovni ljudje Demokratične republike Nemčije z bratskimi čustvi pozdravljajo vsak nov uspeh delovnih narodov Jugoslavije v krepitvi njihove oblasti delavcev in kmetov, ker vidijo v njem uspeh socializma in miru in ker so prepričani, da lahko samo tesno, prijateljsko sodelovanje naših dežel pripomore k našim skupnim težnjam po miru, blaginji in sreči vseh narodov. Vam in narodo mJugoslavije želimo nadaljnjih velikih uspehov v izgradnji socializma ter v boju za ohranitev in okrepitev miru.« J Nejasen položaj bonnske politike pred atlantsko konferenco (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Bonn, 2. dec. Bonnska zunanja politika doživlja zadnje čase hude preizkušnje. Zunaj in doma je čedalje bolj slišati zahteve, naj bi se začela pogajanja med ZSSR in ZDA, naj bi ustanovili evropsko cono, kjer ne bi smelo biti nikakega atomskega in raketnega orožja ne tujih čet. Se vse bolj neprijetno pa je Bonnu vse, kar se dogaja zdaj, tik pred pariško konferenco državnikov Atlantske zveze, od katere so tu toliko pričakovali glede nadaljnje krepitve zveze kakor tudi politike *trdne roke« nasproti Vzhodu. Ali strateški pomen Zahodne Nemčije pojema? Svoj čas, ko je bjlo slišati podobne predloge, se ie bonnska teza, ki io je formuliral sam kancler Adenauer, glasila:. Kakšen naj bi biil pomen vseh teh con in umika tujih čet spričo najnovejšega razvoja vojne tehnike, saj vendar dejansko odločajo samo -še atomske bombe in rakete na velike daljave? Iz tega je sledil sklop: nadaljnje oboroževanje, dokler ne pride do splošnega sporazuma o razorožitvi. Torej vse ali nič. ga vidika je eelo bolje, da niso preblizu. Docela poti lično pa je lahko samo koristno, če se sedanja napetost he obremeni še z nalaganjem atomskega orožja v nemška skladišča, graditvijo oporišč za rakete na velike daljave in oborožitvijo zvezne vojske s tem orožjem. V bonnskih krogih zdaj kar naprej govore o pojemanju strateškega pomena Zahodne Nemčije. Posledica bi utegnila biti, da bi Zahodna Nemčija izgubila tudi Londonu, kjer bi lahko razčistil razne kočljive zadeve uspešneje kakor Brentano. Na današnjem sestanku z novinarji si je vladni predstavnik prizadeval, da bi zmanjšal pomen raznih predlogov. O predlogih socialnodemokratskih prvakov glede pogajanj med Wa-shingtonom in Moskvo je i«kel, da se nanašajo ti predlogi samo na stike med obema velesilama. O Kennanovih predlogih pa je rekel, da so to niegova osebna gledišča, ne pa stališče ameriške vlade. V zvezi z raketnimi oporišči v Zahodni Nemčiji pa je potrdil vest, da ta zadeva najmanj še dve leti ne bo pereča. Iz takšnih odgovorov je nastal vtis, da bi se bonnska vlada do pariške konference Atlantske zveze najraje ognila sleherni javni razpravi o zunanjepolitičnem in strateškem položaju dežele ter počakala, da bi v Parizu te stvari vi. ivrei V5c trn u«;. svojo dosedanjo politično vlogo v ( .. v. .... 0 , ... Zdaj pa nenadoma povzemajo Zahodni zvezi. To pa bi pomenilo j razc i' 7 ®; P? V- a*i° iz istih premis povsem nasprotne hud udarec tudi za vso nieno se- !samo za primer, da se njem pred- sklepe. Ker lahko rakete lete več danjo zunanjepolitično koncep- j sta'niki tudi iz Pariza ne b1 vrnili tisoč kilometrov daleč, je vseeno,1 cijo, zgrajeno na načelih nenehne > z cnako nejasmmi^ gledjsci, kakor ali bodo njihova oporišča zgra jena nekaj kilometrov bolj proti Vzhodu ali Zahodu in s strateške- KOMPROMISNE PERSPEKTIVE v OZN glede alžirskega vprašanja ter vprašanja sklada za gospodarsko in tehnično pomoč nerazvitim deželam New York, 2. dec. (Tanjug) Le-, ZDA pa vztrajajo pri tem, naj bi tošnje zasedanje Generalne skup- sedanji program tehnične pomoči ščine, dvanajsto zapovrstjo, se po lazširili s skladom za proučeva- dveh in pol mesecih živahnega dela približuje koncu. Izmed skupno 65 točk, kolikor jih je bilo na dnevnem redu, jih bodo morali obravnavati še nekaj manj kot 10. O najvažnejših razpravljata politični odbor in odbor za ekonomska in finančna vprašanja. Politični odbor trenutno obravnava alžirsko vprašanje. Glede na to, da je več delegacij izrazilo željo, da pove svoje mnenje o tem, kako bi bilo moč urediti alžirsko vprašanje, ni moč napove- nje potreb zaostalih področij. Zdaj si prizadevajo zbližati obe gledišči. Zaključek letošnjega zasedanja bo odvisen od tega, koliko časa bodo obravnavali omenjena vprašanja. Za sedaj sodijo, da bo zasedanje zaključeno v začetku druge polovice decembra. Hammorskjoldovo posredovanje v Amonu Aman, 2. dec. (Reuter). Gene- krepitve Zahoda, dokler Vzhod ne popusti glede ureditve nemškega vprašanja. Predloge takšne vrste je najprej sprožil bivši ameriški veleposlanik v Moskvi George Ken-nan in takoj so jih povzeli za-hodnonemški socialni demokrati, ki so podprli zlasti idejo o neposrednih pogajanjih med Moskvo so se vračaili zadnje čase razni bonnski državniki s svojih pogostnih potovanj v tujino. Milan Bajec Ameriški satelit tik pred izstrelitvijo _______ Florida, 2. dec. (Reuter). V ra- in Washfngtonom, čeprav »prek \ ketnem središču na Floridi so glav Nemcev«. Podobne predloge končane vse priprave za izstreli-je nekako ob istem času sprožil ,,ev ameriškega umetnega satelita. Bevan, ki se je v svoji »Tribuni« ; Raketa “Vaungard", ki ima na zavzemal za nevtralizacijo zdru- 1 sprednjem delu pritrjen satelit, žene Nemčije. Tudi vodstvo za- 3e pripravljena in izstrelili jo bo-hodaonemške Svobodne demo- do v 48 urah, če bo vreme kratske stranke je podprlo vse te ugodno. predloge. Končno se je znova raz- ' Umetni satelit tehta približno vila protimilitaristična dejavnost 2 kg, vtem ko je tehtal prvi so-zahodnenemških atomskih znan- vjetski satelit 83,5 kg, drugi pa stvenikov, ki pravijo, da se bodo kakih 500 kg. Strokovnjaki raču-slej ko prej odločno borili proti i na jo, da bo satelit krožil okrog atomski oborožitvi Zahodne Nem- | Zemlje kakih 500 km visoko. Prvi čije. j del rakete bo padel kakih 370 km Ali in v kolikšni meri vse te od kraja izstrelitve v Atlantski pobude pričajo o dejanskih ocean, drugi del pa 1600 km daleč, spremembah v nazorih na Za- j Ameriški umetni satelit je ta- !ni^*l.ro> 2- dec. (Reuter) Finan- Janes t ister E1 Ka^suni ie imel 1(?l.ipm 0nski razgovor z vodi-tausj? e6iptske delegacije na bri-E)ogaj0~®Siptovskih gospodarskih Pfecj, .jih v Rimu. Govorila sta o rried °? za sklenitev sporazuma jutri 0 ma deželama. Vlada bo tia 7-^°®|ala v Rim svoj odgovor dnji britanski predlog. Hika ;az8ovoru z dopisnikom čas-i*fa?.n Jusuf« je El Kajsuni Prepričanje, da bo spora- V^MEnrkji NAPOVED a torek, 3. decembra 1957 visokega zračnega pri-» 'ir? nadaUe utrjuje nad za-v Evropo. Hladen ^ vzhod. 56 polagoma umika zum v Rimu podpisan in da ga bosta nato odobrila tudi egiptski in britanski parlament. Vse te formalnosti bo moč opraviti še v decembru. Britansko-egiptski sporazum, o katerem se pogajajo v Rimu, bo temeljil na sedanji pogodbi, po kateri je Velika Britanija dolžna Izplačati Egiptu vsako leto 20 milijonov funtov. Britanski dolgovi Egiptu, ki znašajo okrog 80 milijonov funtov, izvirajo še iz druge svetovne vojne. Kakor poročajo, bodo prihodnji obrok, ki bi moral biti izplačan 1. januarja 1058, zadržali toliko časa, dokler ne bosta Egipt in Velika Britanija sklenili pogodbo o odškodnini za nacionalizirano britansko premoženje v Egiptu. dati koliko časa bo trajala ta ralni sckretar OZN Dag Hammar- hodu glede temeljnih problemov 1 ko majhen, da ga s prostim oče-razprava Spričo dveh nasprotu-, skjold nadaljuje svoje razgovore miru, si v Bonnu očitno še niso som ne bo moč videti. Opremljen 1očih si tez ter snričo tega da ne z jordanskim zunanjim mini- na jasnem. Brentano se s svojega je s sončnimi celicami, ki bodo i diplomatskih predstav-nje celo za 16 % oziroma po vred- spevala industrija, več kakor do- i n!f.tev v Jugoslaviji m posameznosti za Dreko 500 miliiard din: «ioi no Kn nricnnmin im«, nvkov. nosti za preko 500 milijard din; siej pa bo prispevalo tudi kme- od tega odpade seveda na pove- tijstvo. Delež industrije i«,, Čanje kmetijske proizvodnje spri- ustvarjanju narodnega dohodka, čo izredno ugodne letine 180 ml- ki je znašal pred vojno komaji lijard. V perspektivnem planu pa 27 %, se je že do leta 1956 dvig-računamo seveda s povprečnimi nil na 46 %, leta 1961 pa bo dose-letinami In za vse petletno raz- gel 50%, torej točno polovico ce-i dobje s celotnim povečanjem lotnega narodnega dohodka. Ce-, kmetijske proizvodnje za 36 %, prav se bo s povečanjem produktivnosti dela dvignila bruto proizvodnja na eno zaposleno osebo za več kakor 40 %, bo to povečanje celotne proizvodnje terjalo zaposlitev novih 700.000 ljudi v, delovnem razmerju, od tega 600.000 v gospodarstvu. I VOLITVE IN POLITIČNA ENOTNOST NASlH MNOŽIC 5. Volitve v občinske in okrajne ljudske odbore, ki so v glavnem zaključene, in volitve v bodočo zvezno in republiške skupščine tvorijo vsekakor organsko celoto, nenavadno važno za nadaljnje Izpopolnjevanje naše ureditve. Kako presojate pomen volitev v lokalne samoupravne organe kakor tudi politično dejavnost in vlogo Socialistične zveze, Zveze komunistov in njihovih članov posamično v volitvah lokalnih organov in kaj bi bilo moč reči o njihovih političnih in organizacijskih nalogah ob volitvah v zvezno skupščino in republiške skupščine? — Med kampanjo za volitve v lokalne organe je bil poudarjen tudi njihov pomen, da je prišlo do njih po vrsti sprememb v komunalnem sistemu, v času, ko je dobil sistem svoje osnovne oblike in ko se je razširila materialna baza komun ter ko ga je treba znotraj izgrajevati, izpopolnjevati in vsebinsko razvijati. Naposled imajo novi odbori nove naloge, da se borijo za izpolnitev perspektivnega plana, to pa pomeni, da se borijo za nadaljnji razvoj gospodarstva, za standard delovnih ljudi, povečanje delovne storilnosti, zboljšanje kmetijstva In razvoj socialističnih odnosov na vasi. Nič manj pomembna ni politična plat teh volitev. Na volitvah je prišla močno do izraza politična enotnost naših množic. Nadalje je bilo izvoljeno v odbore veliko število novih mladih ljudi, ki bodo skupaj z odborniki, ki so bili ponovno izvoljeni, imajo pa določene izkušnje iz dosedanjega dela, prevzeli velik del odgovornega dela. Postavljanje večjega števila kandidatov je v nekem smislu novost ter je izraz politične enotnosti naših množic. Visoka politična zavest naših ljudi je onemogočila reakcionarnim elementom, da bi razvijali svojo dejavnost, ter je nudila odločen odpor slehernemu poskusu demagogije. Volitve so opozorile tudi na birokratsko delo nekaterih političnih ljudi. Volilni seznami so bili skoraj povsod slabi. Zdaj, po volitvah, to splošno in abstraktno kritizirajo, namesto da bi kratko in malo spoznali za odgovorno administracijo ter ukrenili potrebno. Ne oporekam, da ima tu svoj delež tudi Socialistična zveza. Toda to ni glavno. Izkušnje s teh volitev bodo koristne za prihodnje volitve. Ves naš razvoj je delo Socialistične zveza in Zveze komunistov obogatil z novo vsebino, ju organizacijsko okrepil, Na tej podlagi je moč iti naprej — k še širši in bolj vestranski politični dejavnosti množic ter njihovemu sodelovanju v samoupravljanju. VOLITVE BODO V MARCU 6. Skupščini bo potekel mandat 23. decembra letos. Kdaj so predvidene volitve v Zvezno skupščino in republiške skupščine? — Volitve v Zvezno skupščino je treba razpisati pred potekom mandata. Potemtakem jih je treba razpisati do 23. decembra letos. Po ustavi morajo biti volitve najpozneje v treh mesecih po dnevu, ko je bila Skupščina razpuščena. Glede na vremenske razmere pozimi bomo težili k temu, da bodo volitve čim pozneje, v marcu, ko so vremenske razmere ugodnejše. Hkrati bodo tudi volitve v republiške ljudske skupščine. Svet kulturno-prosvetnih zvez Jugoslavije je objavil izid anonimnega natečaja za dramska dela, ki je bil razpisan to po' mlad. Izbira teme je bila svobodna, pogoj je bil samo ta, da je moč sodelovati v natečaju samo z deli, ki jih doslej niso še nikjer igrali in tudi niso bila objavljena. Žirija je sklenila, da prve nagrade v znesku 250.005 dinarjev ne bo podelila. Namesto tega je sklenila podeliti tri druge nagrade po 150.000 din za dela »Gospod Rajzer«, »m ostala je legenda- in »Nad prepadom-. Za enodejanke je p°' delila drugo nagrado v znesku 60.000 din, in sicer za dramo »Glas iz teme-. Na ameriški televiziji NBC so v nedeljo nastopili beograjski umetniki, skupina študentov Glasbene akademije v Beogradu in člani kulturno-umetniške- ga društva »Ivo Lola Ribar-, in sicer v okviru oddaje »Amaterska ura-. V tej oddaji so doslej sodelovale podobne umetnišk« skupine amaterjev iz Argentine, Mehike, Irske, Izraela, Avstrij« in ZDA. Zmagovalci iz vsake skupine naj bi se sestali konec januarja prihodnjega leta na zaključnem natečaju v največji newyorški dvorani Madison Square Garden. Nedeljska oddaja je trajala pol ure. Beograjski izvajalci so nastopili z narodnimi pesmimi, solističnimi pevskimi in glasbenimi točkami ter z banatskim plesom. V vzhodnih in centralnih P°' krajinah Bosne in Hercegovine sneži že od sobote, že več dni Pa pritiska mraz v vsej republiki-V Sarajevu in Zenici je včeraj zapadlo 5 cm snega, na Ivan) Sedlu pa 15 cm. — V Crni gori pa je močna burja, ki piha s hitrostjo 90 km na uro, povzročila veliko škodo na daljnovodih 1° na električnem omrežju. Odlok o razdelitvi dohodka v študentskih gospodarskih organizacijah Beograd, 2. dec. (Tanjug). Državni sekretariat za finančne zadeve je izdal odlok o razdelitvi skupnega dohodka v dijaških in študentskih gospodarskih organi- je samo v poletnih mesecih tega leta zaslužilo povprečno P° 35.000 din. Promet zadruge v zadnjih šest mesecih je znašal 10,5 milijona dinarjev, od česal zacijah. Te organizacije bodo raz- ! J Ji ■ «. deljevale skupni dohodek tako J nad milijon dinarjev _ kot' ostala gospodarska podjetja. stega ,2f.služka- Ta denar ^ SO Da onros^onn fin in fpv clrnnnrk- UporaDlll za otvoritev servisa za so pa oproščena dajatev skupno- . . , . , . sti, razen če opravljajo promet v £azmlH>zcYanJe skript in servis vrednosti, za katero je določeno f(a- Prevaianje» za pripravljanj olačevanie davka . dlJakov, za storitve gospodinj plačevanje davka. Praksa je pokazala, da so takšne organizacije nujno potrebne za gmotno nepreskrbljene študente in dijake. Okrog 150 študentov, ki je delalo v študentski zadrugi beograjske univerze. .... v gospodinj- stvom, za strokovno pomoč gospodarskim organizacijam. Odlok o razdelitvi skupnega dohodka v študentskih in dijaških gospodarskih organizacijah bo začel veljati, ko bo objavljen- namreč od 686 milijard v lanskem letu na 931 milijard v zadnjem letu petletnega razdobja. Glede na napore in velika vlaganja v kmetijstvo, tudi to povečanje ni nerealno. V gradbeništvu je predviden skoraj enak odstoten dvig proizvodnje kakor v in-industriji, namreč za 67%, nadalje v prometu za 54 %, v obrti za 43 %, v trgovini in gostinstvu za 41 %, najmanj pa v gozdarstvu, namreč za 3 %, kar je v skladu z našo politiko varstva naših gozdov. OSEBNA POTROŠNJA SE BO 1 DVIGNILA ZA 42% i Naj še omenimo gibanje osebne in splošne potrošnje ter investicij, ki se bo razvijalo po per-1 spektivnem planu takole (v mili-, jardah din): 1956 1961 povečanje uprava in narodna obramba 196 216 + 10% gospodarske investicije (skupaj z amortizacijo) 522 692 + 33 % osebna potrošnja 844 1203 + 42 % družbeni standard 131 220 + 70% rezerve — 125 — POMAGAJMO, DA BO BOLJE Pogovor s Franjom Cevnikom, predsednikom stanovanjske skupnosti v Celju V bistvu se je ves razgovor, ki obrtnike nekaterih drugih strok, smo ga imeli s predsednikom sta- Ce ne bi bilo teh delavnic, bi v novanjske skupnosti v Celju to- sedanji konjunkturi v obrtništvu varišem Franjom Cevnikom, ple- bili hišni sveti prepuščeni na mi- tel okrog enega samega vprašanja: losi ali nemilost posameznim obrtnikom. V delavnicah Uprave »utum pripumocKov. i o poirem investitorji upoštevan pt .■ , koliko čimteljev, stanovanjske skupnosti je več kot, bo servis nabavil še več strojev, novih stanovanjskih hiš kn vplivajo na to. Gotovo pa je, 100 zaposlenih. i-i- ------ - > 1 treba plačati za 1 uro uporabe za opremo 9 pralnic in izdatke, ki s0 sesalec 10 dinarjev, za loščilec pa jih doslej imele gospodinje v orne" 20 dinarjev. Slednje bo koristno njenih treh stavbah za perici zlasti za tiste hiše, ki ne premo- kaže ta računica več kot jasno \ rejo denarja za nakup lastnih či- prid mehanizaciji. Slednje bi naj stilnih pripomočkov. Po potrebi investitorji upoštevali pri gradnj' Ka COr-tfiiC n n KniniJ c n itao „ ...M. _ 1 - ’ 1 1 ' V Gospodarske investicije se bo- memo najmanj bodo narasli stro-do sicer nadalje povečale, vendar ški za upravo in narodno obram-v manjšem odstotku kakor se bo bo. Zato pa se bo v teh petih le povečal narodni dohodek. Soraz- tih povečala osebna potrošnja za, Zgodovinski arhiv CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE podaljšuje V razstavni dvorani ljubljanskega magistrata, Mestni trg 27-11 RAZSTAVO »Oktobrska revolucija in delavsko gibanje na Slovenskem od leta 1917 do leta 1920« Razstava prikazuje gradivo iz omenjene dobe, med drugim tudi doslej neobjavljene dokumente Razstava jc odprta vsak dan od 9. do 13. In od 16. do 19. ure Podaljšana je do vključno 7. decembra Vstop prost Skupinske obiske predhodno najavite na tel. štev. 23-981/222, da se zagotovi strokovno vodstvo po razstavi da so stanovanjske razmere eden | glavnih dtoiteljev in da je pač potrebno, da se temu posveča kar največ skrbi. In pri tem gre še za več, namreč, kako ljudem v | mestih pomagati reševati najraz- I ličnejše potrebe vsakdanjega življenja. V tem imajo različna mesta tudi različne izkušnje in nedvomno jih imajo tudi v Celju.1 Na kratko povedano, tu so se že ipred leti odločili, da je v sedanjih .materialna^ pogojih najbolje imeti eno stanovanjsko skupnost. Le-ta pa naj skrbi, upoštevaje pri tem razpoložljiva sredstva, za vsa področja. Ce bi v trenutnih pogojih osnovali več stanovanjskih skupnosti, le-te ne bi razpolagale z nikakršno materialno osnovo. Ce bi potem še hoteli za vsako skupnost osnovati Stanovanjsko upravo, ki bi opravljala posle za hišne svete, bi to povečalo stroške v breme hišnih svetov. Poipoč oblastnim organom gotovo ne bi bila tako enotna in učinkovita, kot je sedaj. Dejavnost stanovanjske skupnosti v Celju je v glavnem v komisijah, ki so doslej z uspehom spremljale delo Stanovanjske KOMISIJA ZA SERVISNE DELAVNICE IMA TRENUTNO NAJVEČ DELA NIC RAZBITIH OKEN IN MIR V HISI Zvedelo pa se je prav tako, da namerava občina prihodnje leto kupiti več pralnih strojev z večjo zmogljivostjo. j D asi primer, ki ga bomo op’' n , Tak pralni stroj so za poizkus s ali, ne sodi v celoti k dejavnost' Razbremenitev žena težjih del že namestili v pralnici v Malga- celjske stanovanjske skupnosti, Je je sedaj največja skrb jevi ulici 6. Njegova zmogljivost vendarle vreden posnemanja. -T komisije. Najprej bodo je 6 kilogramov suhega perila na Namreč, v neki novi stanovanji' hiši v Celju so na posrečen nači" zainteresirali otroke za to, da bolj čuvajo imovino, čistočo kri* Kersnikovi mir hiše in skrbe za večji stopniščih. Zbrali so jih icr povedali, kaj se sme delati in na Vrstne hiše Celju ne. Nato so otroci iz svojih vr izvolili predsednika »otroške?8 sveta«, vsak izmed otrok pa F postal podpredsednik z določen^ nalogo (skrb za mir na stopniščih-okenska stekla, grede, čistoča a8 pločniku, zidovi itd.). Njihf£_ predsednik se udeležuje sej h'®' nega sveta ter poroča, kaj se J* zgodilo in kako so skrbeli za ‘ in ono. Prostovoljna zainteresiranost /8 vse te drobnjarije med otroki rodila v nekaj mesecih p rešene*' Ijive uspehe. Otroci se sicer n8' prej normalno igrajo, a vendar Je krog te hiše povsem drugače, jazen, da bi se otroško tovarištjj" s tem kakorkoli skrhalo, je h'1 med stanovalci povsem odve^ uprave ter delo hišnih svetov. V za predel Zidanškova ulica, Oko- uro. Ta stroj sedaj pere za stano- Vsak ima eno funkciio in to Je komisiji predsedstva, gospodarski pi m Muzejski trg, kjer je največ valce 3 velikih stanovanjskih blo- učinkovito Hišni svet te hiše komisiji, komisiji za organizacij- gospodinjstev brez pralnic, uredili kov, a še zmeraj ni dovolj izko- poskrbel tudi za otroški kot v ska vprašanja, komisiji za ser- sodobno pralnico z ustreznim riščen. Za uro pranja plačajo slopju, kjer se bodo otroci lahka visne delavnice ter v poravnal- pralnim strojem. Ureditev bo ve- stranke 100 dinar/ev. Z namestit- igrali ko bo zunaj slabo vreme: nem svetu delajo vsi voljeni člani hala bhzu pol milijona dinarjev, vijo tega stroja, ki velja z mon- V novi hiši ki io ie začela zidaU stanovanjske skupnosti. Hišni Prav tako bo v sklopu stanovanj- tažo vred 450.000 dinarjev, je stanovanjska skupnost, bodo ure? sveti v Celju so s sedanjo orga- ske skupnosti kmalu osnovan ser- samo v omenjenih treh stavbah dili hišni vrtec z vsemi ustreznih' tmacijo remontne službe zelo za- vis za čistilne naprave. Za zače- ostalo 9 pralnic z ustreznimi na- sanitarijami S tem bo seve zria dovoljni, ker so tudi cene uslug tek bo ta servis razpolagal s 5 se- pravami neizkoriščenih. Z drugimi razbremenjena mati nenehne skrb' razmeroma ugodne. Remontne de- salci za prah ter 3 loščilci za besedami, skoraj 100 kvadratnih za otroka in niegovo igro. Omela vnice imajo skupine ključavm- parket. Izposojali si bodo lahko metrov stanovanjske površine bi njenih in podobnih dejanj b° Carjev, pleskarjev, mizarjev, kle- hišni sveti ali posamezniki. Cena lahko porabili za druge namene. 1 treba v prihodnje čim več PUiriev. električarjev, zidarjev ter. pa je znatno ugodnejša« saj bo Če računamo gradbene stroške za I F. K- Več vpra kakor odgo Brentano Je že tretji evropski zu- medsebojnega zaupanja ln brez Jam-nanji minister, ki Je v zadnjem času stva, da bo Amerika le prva med ena-»blskal. ameriško , prestolnico. Kmalu kiml In nič več zahodna zveza ne bo tatem, ko so Kusi spustili v vesolje mogla uspevati. ton'1«'?'1 “\e!U' „'*? odSla v Washlng- Zahodnc države so sicer v lastnem oy? n j*?®.0millan, pred jnteresu pripravljene poglobiti svoje držav? PTiŽu V, ^ruže"e sodelovanje, vendar pa o kakšni kon- nean «zunanji minister Pi- CCntraciji znanstvenih, tehničnih, vo- blikp’ "1,nlster bonnske repu- jn gospodarskih rezerv ni mo- vmii . en J?«i°i,pac8? pravkar govorjti dokler bosta Amerika zrsortnfkŠIit?aA?,biskanS te? fuJ,? 'ZV Anflija imeli nek izjemen položaj v liJanoH zaključila serija obiskov, ita- atlantski zvezi. Nasprotja med zahod-naihrJ^ zunanji minister Pella se bo nimj državami sicer niso načelnega Vrača? t *Sre<\ dec®mbra, ko se bo značaja, vendar so le toliko močna, da VA tuni Južne Amerike domov, usta- |aijk0 zabrišejo in potisnejo v stran di v VVashingtonu. j0 skupni ideali, cilji vsega zahodnega Obisk Macmillana in Lloyda je bil sveta. •(^tonskega značaja* Pineau je odšel To dokazuje prav počasen in že J Združene države, da bi preprečil ali tolikokrat prekinjen razvoj zahodne vsaj omejil na minimum ameriško pod- zveze v nek dobro fundamentiran or-poro Tuniziji in da bi pridobil ameri- ganizem. Zahodne države imajo mnogo Jpe kroge za francosko stališče v al- skupnega, vendar pa ima kljub geo-m vprašanju. Kakšen pa je bil grafski, politični in gospodarski nave-•tnisel Brentanove misije? zanosti, kljub temu, da črpajo vse iz Dobro obveščeni opazovalci zatrju- sorodnih korenin, vendar vsaka svojo Jejo, da je hotel doseči, da bi se Zdru- specifiko. zene države pred vsakim važnim skle- Sele v zadnjih desetih letih Je Za- pred vsako pomembnejšo odlo- hod spet z$čel govoriti o skupni usodi, S lJo» posvetovale s svojimi zavezni- o medsebojni povezanosti, zadnje čase Z drugimi besedami, hotel je pre- pa celo o medsebojni odvisnosti. Na Prečiti, da se ne bi znotraj Atlantske to je nedavno Macmlllan prav jasno ?v®ze osnoval nekak britansko-ameri- aludiral. (llrektorlj U W delal na svojo ro- vendar, ali bo ameriška diploma- Uste u?°S ? i L iUfe* ~ elja pristala na predhodna posvetova- nllo ’ s^U£ j ki ju? n1a7 Ali ni famozni MacMahonov za- člJo'in ii•em a j°? ^ in kon> k* prepoveduje, da bi Amerika Dol i?, W —->pr>e? Izvršenim ali vsaj sporoj.na drugim svoje atomske tajne, P l ‘fršenlm dejstvom. še vedno v v|IJavl? All nl sara rjsen- nn AI* le Brentanu to uspelo, ali Je hower zadelan do glave z raznimi pred-Pnnesel s seboj kakšne konkretne re- pisi, m mu jemljejo vsako iniciativo v •“■tate? Ali pa Je bil ves smisel hje- teh vprašanjih? Ali nl Amerika živela R?Ye Poti v tem, da Je obrazložil sta- cela leta v psihozi, da se klatijo po “»če Bonna, da ne bi bila zaradi ob- ameriških tleh vohuni, ki stikalo za veznega ln predhodnega posvetovanja tajnimi poročili ln Jih potem predajajo PJ“V nič zmanjšana možnost hitre ln drugim? Ali bo sedaj Amerika končno “Kojšnje Intervencije Amerike? pristala na Izmenjavo informacij, na Na to bo popolnoma točno le težko £?vk0^‘JazgOVOr " magarl na naJvlšJem hodnoevr1, V^akor, ^at mrttli° ,v aa' V teh stvareh gotovo ne moremo prestolnicah, da je do- prl{akovatl nobenlh senzacionalnih !^V p^Je bllo^vprašanjf^pral ™Za hendnwl'a «reatana Je,!’lla Brentano je skušal dobiti v Arne- Pravil«? i pčOblem, o katerem Je raz- ikj tlldl informacije o tem, ali name-S teko zamotan tako načel- rava1o združene države res opremiti dfnee« ?„pa tud* tako velikega Prak- oportsča za rakete v Zahodni Evropi, — ga Pomena, da Brentano nanj nl *j«mgka jaVnost ni preveč naklonjene n načrtom, vendar Je značilno, ds tiamrni »——■*.* j- fo Brentano med svojim obiskom v Bi »"mreč govoril le v imenu Zahodne •’ bioeel h j?.?®/1?’ da Brentano nanJ "l Nemška Javnost nl preveč naklonjena Kovor« £ točnega in preciznega od- t načrtom, vendar Je značilno, da *“vora. Nemški zunanji minister Je — U«mrpč trnunell 1« t> Imonu 7alinHnO • NenTčTJ'. KOVOru le v jmenu zanoane m izvalil, da Je povsem naravno, da «•“»* “'“""E mora biti Zahodna Nemčija oborožena. rzav> ki tudi že dolgo čakajo na OJ -“»v, IVI IUU1 /X UUI| govor na to vprašanje. na z najmodernejšim orožjem. Bonn-- ska republika torej noče Igrati drugo- n.. Decembrska konferenca predstav- razredne vloge. tnvV at,antsklh držav se bo prav go- Ali bo nemška javnost zmagala? uv° zataknila na tem vprašanju. Brez M. O. KONFERENCA KOMUNISTOV IZ TOVARN V MILANU Milanska pobuda za oživitev borbe italijanskega ljudstva Ureditev odnosov med Partijo in italijanskimi sindikalnimi organizacijami — Vskladitev dela v parlamentu in množičnega boja delavskega razreda kakor tudi nujno potrebo, da se izoblikujejo njihove diferencirane politične fiziognomije. Na konferenci so dosegli po-. . polno soglasje v presoji, da se tovarn. | lovnih pogodb, kakor tudi mno- mednarodni in notranji odnosi (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Milan, 1. dec. Konference ko- I dikalnc volitve »v internih komi-munistov iz milanskih tovarn, ki I sijahe, v številnih kratkotrajnih je trajala tri dni, se je udeležilo 1 stavkah ob sklepanju novih de-815 delegatov iz 480 '-----------' ’---------J1- 1"J: —A- Uvodni referat je imel namestnik 1 gih drugih uspehov v boju za Cieralnega sekretarja KPI Luigi zvišanje mezd. ngo. Govorila sta tudi člana j Na konferenci so navajali direkcije KPI Giorgio Amendola mnogo primerov represalij, s ka-in Agostino Novella. Udeležilo terimi skušajo delodajalci zaje-se je je razen delegatov še mnogo žiti novi val borbe italijanskega drugih članov CK KPI in nad 250 delavskega razreda. Mnogi dele- j ____________________________________ ___________ Prod dnevi je bil dosedanji po- j povabljenih javnih delavcev. Na j gati so govorili o uspehih in na- | predvsem v velikih tovarnah, .................. pakah v delu partijskih organi- pa tudi drugod. veljnik sovjetskih oboroženih sil konferenco je prišla tudi delega cija KP Francije. razvijajo v smeri, ki omogoča mnogo živahnejše politično delo italijanskega delavskega razreda. Tako se je konferenca spremenila v močno manifestacijo in mobilizacijo vseh sil KP za nadaljnji vse bolj vsestranski in živahnejši v Vzhodni Nemčiji maršal Greč-ko (na zgornji sliki) imenovan za pomočnika sovjetskega obrambnega ministra, za njegovega naslednika v Berlinu pa armijski general Saharov (na spodnji sliki) Ta zbor komunistov v glavnem industrijskem centru Italije so sklicali v času, ko so italijanski komunisti po daljšem okleva- V resoluciji, ki je bila sprejeta zarij v tovarnah. Opozarjali so . ____________________ _ ________ na živahnejšo politično delo v ( 0j, za-kijučku konference, ‘je po-zadnjih mesecih in posebej kriti- j udarjena potreba po večji vskla-zirali razne organizacijske po-! ditvd dela komunističnih poslan- , j t ________________________ manjkljivosti. Zavzemali so se za cev z množičnim političnim in n ju, zastoju in nazadovanju po- vse bolj gibčne oblike dela in po- gospodarskim bojem delavskega živili svoje delo ter dosegli vrsto udarjali potrebo po novih od no- razreda. Resolucija zlasti naroča začetnih uspehov v boju za zdru- sih in razmejitvi med sindikalni- komunističnim poslancem, naj žitev delavskega razreda, za sin- mi in partijskimi organizacijami, predlože parlamentu osnutke zakonov o začasnih delovnih pogodbah, kakor tudi o delavskih obratnih komisijah v podjetjih. Poseben pomen konference je bil v tem, da naj bi pred parlamentarnimi volitvami pripomogla k novi okrepitvi političnega dela in k še močnejšemu poudarku vloge in pomena delavskega razve. Razen tega je vlada zaprosila reda v celotnem političnem živ-za nasvete tudi demokratskega ljenju dežele. _ D. P, , kandidata na zadnjih in predzad- Vlada ZDA išče sredstva za rakete, ki naj bi jih poslala zahodnoevropskim zaveznikom Washlngton, 2. dec. (Reuter). Ameriška vlada bo prihodnje dni zahtevala od Kongresa podporo za svoje načrte o krepitvi Zveze zahodnih dežel, o katerih bodo razpravljali na državniški konferenci Atlantske zveze, ki bo sredi decembra v Parizu. Med Danci in Norvežani nočejo ameriških raket Kjobenhavn, 2. dec. (AP). — AVSTRIJSKE SKRBI v zvezi z zahodnoevropskim trgom Dunaj, 3. dec. (Tanjug). Av-strijski gospodarski krogi so u god no ocenili ustanovitev po-®ri>ne delovne skupine za pro-hčevanje vprašanj v zvezi s skle-ministrskega odbora OEEC J. ,rKanizacija za gospodarsko sodelovanje v Evropi), da se indu-stT‘la železa in premoga šestih zahodnoevropskih dežel vključita skupni trg. Priporočila te sku-Pine, ki jo je predlagal avstrijski bodo izpostavljene konkurenci strijsko gospodarstvo v novi trgO' industrijsko bolj razvitih dežel. Avstrijska vlada se je obotavljala malone leto dni, nedavno pa Beli hiši v Washingtonu. Vse ka' že, da bi Eisenhowerjeva uprava na teh posvetovanjih rada slišala mnenje kongresnih prvakov tudi o ideji, da bi ZDA svoje znanstvene skrivnosti sporočile dru- dareke1 kroge Sr^itT^ ' deželam v okvlru Atlantske barske kroge najbolj skrbita ne- ^7eze Q tem vprašanju bodo ba_ njih predsedniških volitvah Ste' vensona, ki mu je zato dala na razpolago tudi posebno pisarno v zunanjem ministrstvu. Na sestanku predstavnikov Tu zatrjujejo, da bosta danska ameriškimi predlogi, za katere obeh strank bodo govorili zlasti in norveška vlada zavrnili ame-bodo ZDA zahtevale soglasje' 0 proračunskih izdatkih za pro- riške rakete na srednjo daljavo, ostalih članic Atlantske zveze, je izvodnjo raket. Po mnenju neka- Prav tako bosta zavrnili rakete na prvem mestu predlog o zgra-1 terih strokovnjakov bi znašali iz- na krajšo daljavo, opremljene z ditvi omrežja ameriških oporišč datki za ta program milijardo do- jedrskimi naboji. V Kjobenhavnu v Evropi, opremljenih z raketa- J larjev. Predstavniki obeh glavnih pričakujejo, da jim bodo stavili mi na srednjo daljavo. O tem in ameriških strank bodo na sestan- takšne ponudbe na državniški o drugih vprašanjih bodo raz- ku proučili načine, kako bi naj- konferenci Atlantske zveze, ki pravljali kongresni prvaki jutri jaže zbrali to vsoto. 1 bo ta mesec v Parizu, in v sredo, ko se bodo sestali v vinski skupnosti. Avstrijske politične in gospo- | je privolila v postopno vkl ju če v a- gotovost v nadaljnjem razvoju ^^^Hali^a ^ nje posameznih gospodarskih pa- zunanje trgovine, iz katere črpa J* “ n®3^ecH™zpravl3au na nog v skupni trg. Avstrijski pred- Avstrija zdaj 50 »/o svojega na- slanKU v Parizu. hhnisfer za trgovino dr. Bock na i sirijska vlada naročila svojemu zasedanju odbora prejšnji teden j>osebnemu ministrskemu odboru, Rarizu, bodo važna tudi za za- naj se s pristojnimi organi na °C|lo koristi avstrijskega gospo- Zahodu pogodi in poskrbi za za-arstva na tem velikem trgu, kjer gotovitev ugodnih pogojev za av- stavniki so že prej, v razpravah, rodneda dohodka, in položaj go- Eisenhowerjeva vlada si priza-ki jih forsira OEEC na svojih za- ■ spodarstva tako majhne dežele, deva, da bi si v vseh teh vpra-sedanjih, zahtevali, naj dobi Av- j kakor je Avstrija, v novi skupno- šanjih zagotovila podporo opozi-strija olajšave ali posebne konce- I sti, v kateri imajo nekatere ve- cijske Demokratske stranke. Zato sije na tem trgu. Nedavno je av- like dežele že zdaj presežno pro- je povabila na posvetovanje iz--j. -i_i_ __i_j ' |“ izvodnjo in višje cene osnovnih vedence bivše Trumanove upra- proizvodov. Z VSEH STRANI SVETA Po uradnih cenitvah bi potrebovala Avstrija najmanj 10 let, da bi svoje gospodarstvo usposobila za vključitev v skupni trg. Za to je potreben velik kapital, ki ga pa Avstrija nima. Prvo večjo pomoč ji je dala ameriška vlada, ki je dovolila, da uporabi milijardo šilingov (38.4 milijona dolarjev) iz ustreznih skladov za razvoj zaostalih panog svoje industrije in kmetijstva. Razen tega dobi Avstrija približno 1,2 mi-njr»rjrala v Ankari, ker so bili prejš- ska električna družba Je sklenila, da ]jjarde šilingov od Mednarodne Orki*®!*^ K Carigrada izgnani trije bo v Veliki Britaniji kupila atomski binke in Svetovnega monetarnega fonda. Po državnem proračunu za leto 1958 pa je v načrtu za 4.4 milijarde šilingov investicij, da bi se avstrijsko gospodarstvo čimprej usposobilo za vključitev v skupni tog, na katerem ne bo JAPONSKA JEDRSKI REAKTOR IZ VELIKE BRITANIJE Tokio, 2. dec. (AP). Japonska atom- GRČIJA mPTEST ZARADI IZGONA 1rEH GRKOV IZ TURČIJE „ 2. dec. (Reuter). Vlada Je nji :**lra*a v Ankari, ker so bili prejš- Grki *z Carigrada Izgnani trije __ . _________ slCe‘’ m®d njimi tudi neki novinar, in reaktor. V Veliko Britanijo bo odpoto-lzDnazar®di domnevnega delovanja, -ki vala delegacija 10 članov, ki se bo o stv0a ?pava grško-turSko prijatelj- nakupu pogajala s nrlstnlniml hritan-U tn«, Je o tem primeru obvesti- sklmi funkcionarji, Svet Atlnntukp 7.VP7P. Zob za zob toda na račun Arabcev? Svet Atlantske zveze. EGIPT POSPEŠENA INDUSTRIALIZACIJA etnrSn«0’ 2- dec- (AFP). Vlada Je na sednlu xSeJI, kl J* Je Predsedoval pred-o i,-*;, Naser, sprejela osnutek zakona >ko«» . * petletnega lndustrlalizacij- le nrkP!?.na v prihodnjih treh letih. Ko »trii« »J8 poročilo ministra za indu-hoviti Aziza Sldkija, Je sklenila usta-lzpoi„i,upravni organ, ki bo skrbel za Brerisl,, ,, Petletnega plana. Njegov “»ednlk bo Aziz Sidkl. KITAJSKA RAZVOJ INDUSTRIJE zadnuK*?B’ ° katerem sodilo, da Je hajmii* “gatejših v deželi. Novo na-trov obsega več tisoč kv. kilome- AVSTRALIJA POŽAR UPEPELIL VELIKO VAS Sydney, 2. dec. (Bcuter). V gorskem . kraju Lcuri, okrog ioo km daleč od več zaščiteno pred konkurenco Sydneya. Je nastal požar, ki Je upepe- večjih in industrijsko bolj razvi-lil 50 hiš. Vse prebivalstvo Je moralo , - , .i0u„: : zapustiti svoje domove. Nl še znano, Tltl V ? , . , carl ali je požar terjal tudi človeške žrtve, nami, kakor je bilo doslej. Nedavno je Iran v sporazumu z ameriškimi in britanskimi petrolejskimi družbami, ki imajo glavno besedo v izkoriščanju bogatih Pariz, 2. dec. (Tanjug). Zuna- petrolejskih vrcl-nji minister Jemena je prispel cev na vsem Sred-danes v Pariz na uradni obisk. I niem vzhodu. Njegov prihod je v zvezi z nedavnimi zahtevami Jemena, naj bi mu Francija dobavila orožje za obrambo jemenskih plemen na ____ mejah britanskega protektorata v lokalna aVtonom-Adenu. Uradno poročajo, da osta- I na oblast na ne jemenski zunanji minister v otočju v okvirp Parizu tri dni, potem si bo ogle- i iranske države, dal nekatera industrijska in vo- Odnosi in razmerje jaška središča v Franciji. 9ji med petrolcj- Francosko zunanje ministrstvo sklmi mogotci na je že pred dvema dnevoma obja- Srednjem vzhodu vilo, da je odklonilo zahtevo Je- pa se spričo te mena po orožju, ker se ravna po ipremembe vrliov-načelu »-atlantske solidarnosti« nostne oblasti na vzlic britansko-ameriškemu skle- otočju niso v ni-pu o dobavah orožja Tuniziji. čemer spremenili mektiral Bahrein-iko otočje. Bah-reinskemu šejku Je bila priznana vrelci naftovodi železnice NAFTSAFID A [ Ahva A5^_DŽERI * ' KoramŠan PAZU udar GEČ SARAN AZ SOBEIR > Ganavsh BURGAN • j NEVTRALNO •AINCj v X ruruul y OZEMLJE SAFANI JA Manifa FADILI I Kat ir BAHREIN M a name = 9L , ^ ?1^a6dei AINDAR }E/ HomF DUKAN .500 km , rl A 100 HARAD Težave v Gani Pošf,Cra’ 2’ dec’ (Reuter)- Ganska Ohi-o nska zbornica je ponovno Izic osnutek zakona o - stanju v deželi. Notra nii -T, 5l“nju v aezen. Noira- iavii 'er I^r°ho Edusej je iz-orun «da novi zakon vladi ljavn° j da 190 °h potrebi uve-da i 1?redne ukrepe. Omenil je,' deže? ?r^° v nekaterih sosednjih srimi ii do neredov in da so na-fed» ♦ j v^°de organizirali n diteiiVT v Gani. Opozicijski v hoče i sla pa ugotovil, da Čenr« ^ vlada zase vso oblast, av položaj tega ne terja. V začetku leta 1943 je naše narodnoosvobodilno gibanje že doseglo odločilne uspehe. Z vojaškega vidika je bilo izrednega pomena navezati stike z drugimi vojskami protihitlerjevske zveze. Prav tako je bilo potrebno postopoma navezati stike tudi z zavezniškimi državami. Boj za vzpostavljanje neposrednih stikov z zavezniki je bil boj za politično priznanje narodno- PRVI KORAKI diplomacije nove Jugoslavije ška, tudi politični značaj. Maclean je imel možnosti, da se sestane z najvišjimi voditelji narodnoosvobodilnega gibanja in da potuje po osvobojenem ozemlju. Bivšemu diplomatu, politiku s širokimi merili in smislom za realistična opažanja ni bilo treba mnogo časa, da je prišel do naslednjih zaključkov: osvobodilnega gibanj a ha svetu’. ^vobojeno ozemlje dovolj veliko in sta- jriega dne kot Tito in kaže, da od iste Vrhovni štnb jc po moiu iSvobounft * _ * t t ero nomena. Važno io samo ono* IcHo se Hori Jugoslavija« in drugih zvezah poslal zavez- Kanadčan major Jones je bil prvi za- l brezprimerni epopeji narodno- ]>jemcern, o jem Da moglo biti no- niškirn vladam številne pozive, naj pošljejo vezniški oficir, ki je prišel na naše ozemlje, osvobodilne vojske pa je pripisati, da je (jene)fa dvoma Partizani — kakršnakoli ie svoje misije na osvobojeno ozemlje, da se V glavnem štabu Hrvatske je dobil obve- misija prav kmalu dobila še kar natančno -e bjja njibova nolitika__so bili tisti ki so seznanijo s tem, kdo se bori proti okupa- stila o široki organizaciji narodnoosvobo- predstavo o dogajanju v Jugoslaviji. Njena boril; proti Nemcem in to ie še' kako tor ju. Odgovorov pa ni bilo. dilnega gibanja. On in njegovi tovariši so poročila so čedalje pogosteje ugotavljala: konstruktivno. Kar pa se tiče četnikov se Toda boj se je nadaljeval, čedalje bolj poslali prva poročila. Kmalu je zavezniško Narodnoosvobodilno gibanje razpolaga na;sj so bili niihovi nairibi kakršnikoli srdit, težavnejši, splošnejši. Sovražniku je poveljstvo za Sredozemlje dalo pobudo, da 7- močno vojaško organizacijo. _ s niso borili ali pa so se borili na zadajal hude izgubj!._Ta^ ^e zadejval^ na ne- ^ 1S ^ k Vrhovnemu ^domovini« strani Nemcev proti svojim lastnim ^roja- Cetniki »kraljevske vojske v mmmviun p . . - , . , .. . sodelujejo z okupatorjem — proti parti- ?? •{ P0? .??1’ t>h Dne 28. maja 1943 se je pri Durmitorju zanom. k j k e -g]ednino kot vojaško silo, številčno moč- edalle več vesti o huefih l S-?-1 ?°r,i spastl,a;.P,rva ^ra^tvo kot četniki .. i v popačeni obliki - letni bližnji sodelavec ^lnstona^hurchilla. ke. Po količini so bile spričo povečanih Partizam so že v tem času vezalMO m_več premostljive ovire pri poskusu, da bi orga- štabu NOV Jugoslavije, niziral kvislinško ohlast, da bi začasno eks-ploatiral deželo. V njegovem tisku in po radiu je bilo slišati čedalje spopadih z »banditi« v Ji ie naposkd~ prišleci S^zlveznikom Pomagal je zbirati_obsežno gradivo « lite- j^treb’ tako" velike Tojske"^ simbol“čne. sovražnih divizij. Ce bomo povečali svoje ¥is"i ried^jimi. ki so bili bolj vojaško kot ^>a ic.bi!a. pomembna moralna pod- £21^^ politično usi da je treba zirano oboroženo snom navezan sune z njo. „ T;m,a ^iji in "spor jugoslovanska grantsko vlado. Partizani SO vezali že leta 1943 pa odslej vse razpoložljivo orožje in opre- V zgodnja pomladi leta 1943 so zavezniki Britanski kapetan in njegovi kolegi (en deset sovražnih divizij mo partizanom, brez poprejšnjega dogovora spustili s pa- oficir, dva podoficirja in dva radiotelegra- Tri mesece pozneje so Britanci hoteli, da „ lcnega gieoisca so Pila neKatera dali v Liko in Bosno skupine obveščevalcev, f ista) so prišli ob malce »nepravem« času. bi povišali svojo misijo na višjo stopnjo. pray nedvomna. 1 rod vsem je Ti so našli osvobojeno ozemlje - po poro- Začela se je bila peta ofenziva. Deakin je iz Nekega dne se je blizu Mrkonjič grada spu- P ^i^i7nn^'S ličilih, ki s ojih .pošiljali četniki Britancem pisarne v Kairu zašel naravnost v eno naj- stil s padalom Fitzroy Maclean. General, p . ?a™ , .... ollocilen činitelj o tem. kje so partizani, in iz vesti iz nem- srditejših nemških ofenziv. Skupaj z jugo- politik, poslanec Konservativne stranke in nniD-« ških in italijanskih virov! slovanskimi borci, v izredno težavnih oko- Churchillov zaupnik Maclean je postal novi , FitIroy M«cic«n: »Vojn« na Baiknnn«, «(ra> Ti zavezniški padalci so prileteli na- liščinah in nevarnostih, se je prebijal iz načelnik britanske misije. Ta je z njim do- 339—330 (»Zora«, 1953). tančno na cilj. To je potrdilo, da je bilo sovražnega obroča. V bojih je bil ranjen bila, čeprav je bila še nadalje uradno voja- (Dalje prihodnjič.) temule stavku predsednika delavskega sveta Edija Kranerja: »Čeprav so ustanovi lev našega podjetja zabeležili v registru že 28. septembra leta 1887, smo jubilejno slavje združili s praznovanjem Dneva republike.« Da ni bila potemtakem deležna navdušenega odobravanja ljudi v dvorani predvsem odločitev o štirih namesto treh plačanih prostih dneh? Ali pa jih je morda bodrila zlasti delitev dobička v višini polovice mesečne plače? No, ljudje so nekaj trenutkov kasneje znova prav tako vztrajno ploskali — to pot svojemu direktorju Srečku Franku, ki se je v veliki Zlatorogovi hiši v Melju pri ljubil z neposrednostjo, skrbnostjo, zavzetostjo Seveda se je nekaterim tudi zameril, kot pravimo. Pa upravičeno oziroma neupravičeno? Tako ali drugače — menda vsi v dvorani so ga pozorno poslušali, ko jim je počasi odvijal nit razvoja tovarne od prvega v Mariboru izdelanega .kosa mila do sedanje letne proizvodnje več ko 400 vagonov najrazličnejših milarskin, kozmetičnih in drugih izdelkov. In ko je sledila podelitev spominskih daril v obliki lepih ročnih ur najzaslužnejšim, tistim 42 tovarišicam In tovarišem, ki so deset in več let nepretrgoma v podjetju, so roke njih sodelavcev najkrepkeje udarile druga ob drugo. Pač splošno prisrčno priznanje, ki pa se je vzlic razigranosti zbranih v dvorani vendarle mešalo s trpkimi spomini starejših upokojencev in svetlimi upi večjega števila najmlajšin članov kolektiva. Vsi zborovalci pa so sledili kulturnemu programu. Pevci DPD »Slava Klavora« so pod vodstvom Jožeta Gregorca lepo zapeli, dvajsetletna kvalificirana delavka Štefka Budjeva je recitirala Igorja Torkarja »Pesem o delu«, vsi poslušalci in izvajalci pa so se nato udeležili družabnega večera in se sproščeno veselili na ptragu osmega desetlet ja proizvodnje pralnega mila v Mariboru. Vj. K. Na tej fotografiji so njih obrazi sicer na moč resni, zaverovani — Njih misli so v prepolni sindikalni dvorani ob spremljavi besed svojega priljubljenega direktorja namreč poromale skozi sedem desetletij rasti po vsej državi znane tovarne »Zlatorog«. Koliko trpkih in prijetnih dni! Minuli teden je blizu tri sto članic in članov kolektiva dvakrat v enem dnevu hitelo v svoje meljsko industrijsko podjetje »Zlatorog«. Dopoldne se je v njegovih obratih in pisarnah odvijalo delo natanko tako kot navadno šest dni v tednu, proti večeru pa se je nekako devet desetin vseh Zlatorogovcev sešlo v okrašeni sindikalni dvorani. »Kaj delavcev ne bo?« Dekle v večerni obleki je pri vhodu spotoma ujelo čudno vprašanje enega izmed gostov in mu malce pikro vrnilo: »Mar menite, da so moje dlani gladke?« Potem se je ljubko nasmehnilo in se s težavo prerinilo do prostega sedeža. Dopoldne sem to dekle opazoval, kako vešče je v belem plašču streglo stroju, zvečer pa je elegantno od nog do glave preprosto sedlo med svoje delovne tovarišice in tovariše. Prav tako praznično pa so v dvorani utripala srca. Nemara so pogledi mnogih starejših ljudi rahdo izdajali zadovoljnost z lastno dolgoletno zvestobo stari tovarni, morebiti so oči mladih komaj zaznavno namigovale na izpolnjene upe. na prešeren ponos nad službovanjem in često hitrim strokovnim napredovanjem v obratih častitljivega mariborskega jubilanta. Morda so oči tudi varale. Ali nenadno živahno ploskanje blizu tri sto parov rok le ni bilo običajno, vsakdanje. Veljalo je pričetku slavnosti, številnim gostom iD PROGRAM ki naj se utrdi Januarja prihodnjega leta bo minilo 16 let prve velike borbe gorenjskih partizanov, ki je od. Jcknila po vsej Sloveniji in Se dlje. Cankarjev bataljon je takrat prizadejal okupatorju v Dražgošah enega največjih porazov v prvih mesccih upora pri nas. Za letošnje prireditve, ki bodo 11. in 12. januarja, so pripravili program, ki bo postal tradicionalen. Mimo proslave bo to pot prvikrat širša športna prireditev, z namenom, da bodo mladi ljudje spoznali Dražgoše in Jelovico, - ter zgodovino takratnih bojev. Na prireditvi bodo sodelovale številne organizacije in društva s 30 patrolami za smuške teke. IVIImo pripadnikov predvojaške vzgoje, JLM. UROJ. ZB NOV bodo sodelovali številni smučarski klubi, strelci, taborniki, planinci in drugi. Tckmovalil bodo nastopili v treh skupinah, mladinci, člani In starejši, na progi Kališnik, kjer bo start, proti Mošcnlski planini na Llpniško do Martinčka mimo spomenikov padlih borcev, od tam preko Selške planine do Rotarice, kjer bo bojno streljanje patrol ln nazaj proti Dražgošam. Najboljša pa-trola ho prejela prehodni pokal OO ZB NOB, nagrajene pa bodo tudi ostale patrole ln tekmovalci. Med potekom tekmovanja pa bodo pripadniki JLA In predvoiaške vzgoje Improvizirali napad na Dražgoše, kakor le bil pred 16 leti. TO POT PRAVOČASNO Pripravljajo se na pomladansko setev, da ne bo prepozno, kot pri setvi pšenice Za december pripravljajo kmetijske zadruge murskosobo- ........................... e, k 7 Pr zbora o zgodnji jeseni, bodo imele le-tega, ostale pa izrednega. • • 'laJ? škega okraja občne zbore. Tiste, ki zaradi priprav na volitve ali kakšnih drugih vzrokov niso pripravile polletnega občnega Glavni točki na občnih zborih bosta: načrt dela za prihodnje leto in izločitev trgovin iz kmetijskih zadrhg. V načrtu dela za prihodnje leto bodo posvetili važno mesto sodelovanju kmetijskih zadrug s člani v proizvodnji. Po začetnem oklevanju vodstev s člani v proizvodnji se kaže tudi iskanju in naročanju novih Do zdravnika imajo dolgo pot V ormoški občini ho potrebno Se dokaj izboljšati zdravstveno službo. Pri-mankuje jim zdravstvenih delavccv, čeprav so letos dobili že dva nova zdrav* nika. V vsej občini deluje samo en zobozdravnik. Za zdravnika se zlasti potegujejo pri Tomažu, saj so mu tudi že pripravili stanovanje. Iz najbolj oddaljenih krajev tega okoliša imajo namreč prebivalci tudi do 23 km poti do zdravnika. Na Kogu pa letos urejajo zdravstveno postajo. nekaterih kmetijskih zadrug so zadružniki v Pomurju že kar dobro seznanjeni z namenom in vlogo sodelovanja s svojo zadrugo v proizvodnji. V okraju je sklenilo 22 zadružnikov pogodbo s svojo zadrugo za sodelovanje v pridelovanju pšenice, in sicer člani apaške, radgonske in murskosoboške. Za sodelovanje s kmetijsko zadrugo so se zanimali tudi nekateri člani ljutomerske in ša-lovske zadruge, a so stavili pogoj, da jim zadruga preskrbi za setev italijansko pšenico. Ker takšnega semena zadruge niso mogle dobiti, niso sklenili pogodb. Na okrajni zadružni zvezi v Murski Soboti menijo, da bi zadružniki sklenili še več pogodb za sodelovanje s kmetijsko zadrugo v pridelovanju ozimnih žit, če bi jih začeli pripravljati bolj zgodaj in ne šele med setvijo. Zato je treba sodelovanje zadrug s , člani pri spomladanskih posevkih I pripravljati že pozimi. Sodelovanje ne bo odvisno samo od tega, koliko zadružnikov bo mogoče prepričati zanj, temveč tudi od tega, kako bodo zadruge pripravile potrebne stroje, semena in umetna gnojila. Ce bodo imele kmetijske zadruge konkretne načrte in bodo sklenile pogodbe s člani že pozimi, bodo lahko pravočasno naročile vse potrebno. Zanimanje zadružnih vodstev za pogodbeno sodelovanje zadrug traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Toliko naročil kot letos ni bilo še nobeno leto. Mnogi menijo, da mehanizacijo zadrug pospešuje tudi odločitev, da bodo kmalu izločile iz svoje dejavnosti trgovino. Podjetna zadružna vodstva se iz trgovine že preusmerjajo na strojni odsek, ki Do gos[ ska osnova zadruge. meriajo spodar- J. P- Izkopanine v Dolgi vasi Letošnja arheološka izkopavanja v Dolgi vasi pri Lendavi so bila uspešna. Z izkopavanji so hoteli določiti prisotnost rimskega grobišča ali naselbine na določenih parcelah, ki merijo okrog 80 m*. Izkopali so material, ki priča o rimskem žarnem grobišču. Delno debele plasti žganine, drobcev strešne opeke in žrmlje pa so, kot kaže, ostanki rimske naselbine, ki jo je uničil požar. Grobišče je, kot pravijo strokovnjaki, najbrž starejše od naselbine. Material, ki ga je moč datirati, je iz konca prvega ali začetka drugega stoletja. Izkopali so največ keramičnih predmetov — rimske keramike več vrst (sivožgane žare in lonci, razni vrči, skodele, mel-nice, svetilke itd.). Med keramiko je bilo zastopanih tudi nekaj fragmentov terra sigilatte, izdelanih izven Pomurja. Izkopali pa so samo dva fragmenta rebrastih steklenih skodelic. Izdelki iz brona so slabo ohranjeni in pokriti z živozeleno prašno patino. Našli so tudi dve še dO' bro ohrnojen-i fibuli (zaponki za spenjanje oblek) in več železnih predmetov. Dva najdena novca sta najbrž iz časov Flavijcev. V prihodnosti bo vsekakor potrebno zagotoviti sredstva za obširnejša izkopavanja, s katerimi bi lahko odkrili točnejšo lego in datacijo rimskih objektov iz predzgodovinske naselbine, o kateri pričajo posamezne najdbe v neposredni bližini. Prve točke dnevnega reda Volitve ljudskih odbornikov za občinske zbore proizvajalcev so za nami. Časopisna poročila, statistični podatki in analize volilnih komisij so za ljubljanski okraj ocenili ta dogodek piibilžno tako: v zborih proizvajalcev je odstotek delavcev v sorazmerju t odstotkom uslužbencev prenizek. V zborih proizvajalcev je izvoljeno preveč tehničnega osebja, direktorjev, premalo žensk in mlddine. Tudi udeležba na volitvah v novo oblastno telo, ki bo poslej usmerjalo gospodarski in splošni razvoj občine, bi bila lahko večja. Zbori proizvajalcev niso le najmlajši organ naše ljudske oblasti, marveč imajo za svoje bodoče delo tudi najmanj izkušenj. Doslej 80 Člani delovnih kolektivov, zdaj novi ljudski odborniki, na občinskih posvetovanjih zastopali v prvi vrsti svoj kolektiv, ne glede na to, kako se razvija gospodarstvo občine ▼ celoti. Družbene naloge, ki jih bodo opravljali kot odborniki zbora proizvajalcev poslej, pa bodo od slehernega ljudskega odbornika zahtevale izčrpno poznavanje vseh gospodarskih in družbenLh problemov v občini. Zato naj bi se, po mnenju ljubljanskega okrajnega sindikalnega sveta, občinski zbori proizvajalcev že v decembru seznanili « vsemi vejami gospodarske in družbene dejavnosti svojih občin. Na posebnih seminarjih ali »klubih« naj bi ljudskim odbornikom posredovali vpogled v delo posameznih svetov predsedniki svetov. Pred vsakim zasedanjem obeh zborov ljudskega odbora naj bi sveti izdelali za ljudske odbornike podrobne analize vseh tistih gospodarskih in splošno družbenih vprašanj o katerih namerava razpravljati na seji ljudski odbor. Le z vsestranskim dokumentarnim poznavanjem gospodarjenja v občini naj bi odborniki zbora proizvajalcev prihajali na zbore volivcev v delovnih kolektivih, ki naj bi jih sklicevali vsake štiri mesece. Tu naj omenimo, da bo treba zaradi odgovornosti ljudskih odbornikov do volivcev v nekaterih točkah spremeniti statute občin, saj ti ne predvidevajo zborov volivcev — proizvajalcev. VSEBINO DELA NOVEGA ZBORA NAJ OBOGATE IZSLEDKI INŠPEKCIJ Doslej so referenti na občinah, uslužbenci iz upravnega aparata, v nekaterih občinah več vedeli in celo avtoritativneje odločali o posameznih gospodarskih vprašanjih, kakor ljudski odborniki. Če naj se novi organ ljudske oblasti — zbor proizvajalcev — temeljiteje seznani z gospodarjenjem v občini, kakar doslej v nekaterih občinah ljudski odbor in če naj tudi v zapletenih strokovnih vprašanjih avtoritativno odloča, se bo moral vse bolj posluževati izsledkov različnih inšpekcij. Sele potem bo lahko uspešno opravljal družbene naloge, ki so jih na torkovi seji ljubljanskega okrajnega sindikalnega sveta našteli v sledečem zaporedju: # Nova delitev dohodka bo dajala podjetjem mnogo več sredstev za samostojno razpolaganje kakor doslej. Zato naj bi zbor proizvajalcev vplival na organe delavskega upravljanja, da bi ti organi namenjali povečani dohodek podjetii za splošno komunalno izgradnjo v občini. # Zbor proizvajalcev naj bi redno analiziral cene na trgu in se nenehno boril proti prekupčevanju in proti vmesnim členom v naši trgovinski mreži. # Novoizvoljeni ljudski odborniki naj bi imeli odločujočo besedo pri sestavljanju družbenin in perspektivnih planov svojih občin. % Namesto da bi na sejah zborov proizvajalcev govorili hkrati o vseh gospodarskih panogah v občini, na} bi razpravljali na vsaki seji samo o eni gospodarski panogi ali morda celo le o enem delovnem kolektivu. Svet za tisto gospodarsko panogo pa naj bi o posameznih gospodarskih vprašanjih ljudskim odbornikom že v analizah nakazal več rešitev. # Prav bi tudi bilo, če bi ljudski odbor odločal o načelnih vpra šan^ih gospodarjenja v občini, posamezni »veti pa o podrobnih opera tivnih nalogah. V. B. Motiv iz Vrtojbe Površno opravljene skupščine Nekaj ugotovitev z dosedanjih skupščin ljudskoprosvetnih društev v goriškem okraju Tudi prosvetna društva v Primorju imajo v teh jesenskih dneh obilo dela s pripravami na letne skupščine. V goriškem okraju bi morali biti občni zbori društev in delavsko prosvetnih društev »■Svobod'« zaključeni do 31. oktobra, vendar pa je doslej imela skupščine komaj polovica društev. Večina dosedanjih letnih konferenc je bila slabo pripravljenih in tudi udeležba članstva ni bila posebno visoka. Odborniki nekaterih društev niso posredovali niti pisanih poročil, marveč so kar na pamet navedli nekaj misli in ugotovitev o raznih problemih svojega društva. Skratka zaradi malomarnosti ali premajhne odgovornosti nekaterih odbornikov in tudi nekritičnega odnosa članov, so bile nekatere dosedanje skupščine slabe in niso bile v mnogih primerih tudi odraz stvarne dejavnosti društev. To pa seveda ne velja za vse. Nekatere skupščine so dobro uspele, tako glede vsebine obravnavanih vprašanj kot tudi po številni udeležbi članstva. Omenimo naj skupščino prosvetnega društva ■•Franc Zgonik« v Braniku na VI-pavskerji, kjer so člani razen drugega tudi temeljito proučili vso pestro problematiko ljudskopro-svetnega dela v tem delu Vipavske doline in določili smernice za prihodnje delo. Majhna udeležba kaže, da člani ponekod prepuščajo vse delo le odbornikom, sami pa le od daleč ter površno spremljajo njihovo delo in probleme društev. Njihova vloga se često žal omejuje le na to, da so zgolj člani društva ln nič več. Skoraj povsod sicer analizirajo in ugotavljajo slabosti v minulem delu, toda hkrati ne postavljajo jasnih programov in stvarnih pobud za svojo bodočo dejavnost. Nič ni potem čudnega, če društva samo ugotavljajo pomanikanje denarja In drugih materialnih noeo-jev, prostorov, pevovodij, režiserjev In drugih prosvetnih delavcev, nikjer ali skoraj nikjer pa ne govore o oblikah dela, ki bi lahko vzllc skromnim pogojem zagoto- j vile stalno rast prosvetnih društev. In še nekaj, vse premalo jej na skupščinah govora o jasnem idejnem programu, ki bi moral voditi prosvetna društva pri njihovem poslanstvu med ljudmi. Saj bi moralo biti jasno, da morajo imeti tudi prosvetna društva zelo jasno svetovnonazorsko opredelje- : nost, če hočejo uspešno izpolnje- i vati svoje naloge. Prosvetna dru- j štva so zaradi svojega števila (v goriškem okraju jih je denimo 96 z več ko 7 tisoč člani) pomembna sila z vsemi vplivi in posledicam* v javnem življenju. Skupščine ostalih prosvetnih društev se lahko Izognejo tem P°' manjkljivostim, če bodo seveda skrbno in dobro pripravljene. Treba pa je pohiteti, ker se naglo bliža kongres Zveze »Svobod« in pr°' svetnih društev Slovenije, ki b° 11. in 12. januarja v Mariboru. PO tedaj pa je treba v Primorju opr8' viti še skupščine občinskih Sveto« “Svobod- in prosvetnih društev te* okrajnega predstavništva teh of* ganizacij. M. D. Za napore iim bodo hvaležni Vzgojni zavod za duševno nerazvito mladino . pridobitev za celjski okraj nova Vzgojitelji dobro vedo, kako zahtevno je vzgojno delo z manj nadarjenimi in teže vzgojljivimi otroci. Tem teže je delo tam, kjer nimajo ustreznih pogojev. Prav s temi težavami pa so se v Celju srečevali vsa leta sem. Na Pomožni šoli, ki dela v sklopu I. Osnovne šole, so zelo na tesno s prostori, saj imajo sedaj učencev že za 15 razredov. Doslej so lahko to šolo obiskovali le otroci iz Celja, ker ni bilo internata, kjer bi dobili streho tudi duševno nerazviti otroci lz drugih krajev celjskega okraja. Vendar se Je sedaj z razumevanjem Okrajnega ljudskega odbora ln celjske občine posrečilo pristojnim urediti na Golovcu v Celju internat za duševno nerazvite šolske otroke. Iz Pomožne šole z internatom Je sedaj nastal Vzgojni zavod za Razpis za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 6. februarja do 30. Junija 1958) Tečaj Politične šole Je namenjen predvsem delavcem in delavkam v Industriji in kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sinidikatih, društvih itd., in Jim daje potrebno širše znanje lz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu Iri funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 10. januarja 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubllana, Parmova 39, ln tudi na svoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj In v internat, ki Je pri Politični Soli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred začetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na 'občinskem komiteju svojega področja. duševno nerazvito mladino, ki za ves celjski okraj. To je nov" pridobitev, ki bo v veliko zado' ščenje staršem in družbi. Zavo® bo nudil manj nadarjenim in te' že vzgojljivim otrokom vse tistft kar potrebujejo, da se razvije! v poštene ln koristne državljan naše družbe. , Otvoritev Vzgojnega zavod® je bila dan pred praznikom R®* publike v internatu Zavoda n Golovcu. Med drugimi se je otvo* ritverie svečanosti udeležil tu® sekretar Glavnega odbora SZD' Slovenije tov. Franc Kimovec Ziga. Otroci, ki prebivajo v >n' ternatu, so takrat Izvedli Pra prisrčen kulturni spored. V internatu na Golovcu biv 44 otrok iz raznih krajev. Ko P bodo izvršene še nekatere Pr®” ureditve, bodo v Internat !ahK sprejeli še 20 šolskih otrok. , Vzgojni zavod obiskuje , kot 180 šolskih otrok. Učitelj^ zbor dela zelo prizadevno, taK da so bili pri vzgoji otrok dos ženi ogromni uspehi. Vtem ko 8 nekateri njihovi gojenci že po n kaj letih vključijo v redno S°' imajo drugi možnost, da zakU . čijo šolanje v Zavodu. Slednji^ omogočijo, da si tu pridobil osnovna znanja iz obrti in Sos^.t, dlnjstva, kar 1im lahko Prali»+Vinvnnvi Krnici in izvN,ldvomno Prv0 ljubljansko dili ? Pa 80 nam izvajalci nu-doh s koncertom za klarinet so-U n,rea francoskega skladatelja U rVa Tomasija: delo je staro m nekaj let. Po njem smo ^a sploh šele navezali znan- najbolj v Beethovnovi Eroici in je dajala njeni interpretaciji nekaj prijetnega in prikupnega. Rafael Ajlec njevanju Voduškove zbirke »Odčarani svet«, ki je r>oleg razpravice »O realiznju v literaturi« od predvojnih spisov edina objavljena v tej knjigi. dalje ob analizi družbenopolitičnih temeliev reformacijskega gibanja na Slovenskem, pri razlagi Prešerna, Cankarja, Goetheja, Belinskega — v vseh spisih pač. ki zadevajo neposredno umetniško ustvarjanje. niku v premožni družini, kjer je j tudi z ilustracijo in novinar-živel in obiskoval šolo do prve stvom. V letih 1925—1927 so na-svetovne vojne. Tedaj so gn stale zanimive slike malega for-avstrijske oblasti zaprle kot tal-1 mata — »Mlin za oljke«, »Priča in rešil se je s simuliranjem neuravnovešenosti v umobolnico in iz doživetja tega težkega okolja je bila kasneje okr. leta 1930 rojena slika »Norci«. Po preselitvi v Zagreb se je vpisal na Solo za umetnost in umetno obr,t. kjer je študiral pri prof. L. Babiču in se srečal s tedanjim zagrebškim likovnim življenjem in umetniki, združenimi v Proljet- morska vas«', »Nedelja na otoku« — nekam krhke podobe iz ob- morskega življenja v nežnih barvali. ki nosiio nadih nečesa pe-Tesničnega. Tudi tu so še opazni berkuloza, ki je nato počasi izpodjedala zdravje tega po naravi močnega in velikega človeku, lu kot po nekem nuključju se je v tem času srečal z delom slikarja tragične usode — Vincenta van Gogha, kuterega vpliv v načinu slikanja, koloritu in potezi čopiča zasledimo jasno v slikah »Sončnice«, »SiorBepo« in »Avtoportret«. Vendar so vse to samo priprave na Jobovo prnvo, osebno slikarstvo, ki se je razvilo šele v dotiku z njegovo ožjo domovino — Dalmacijo. Ves čus je hrepenel po njej in v nekem pismu toži »kako žalostno “vpliva name ravnina: najlaže mi je med bregovi, ob morju...« Leta 1927/28 se je z družino preselil v Dalmacijo in živel najdlje v Supetru na otoku Braču. Tu se izvrši v njegovem delu odločen tuji vplivi, posebno italijanskih1 prelom z Van Goghom in prvi slikarjev, ki sejim pridružuje , znanilci osebnega stila so slike neke vrste primitivizem, obarvan j »Supetar«, »Lovski piknik« (1929 s poetičnostjo. V tem času je do 1Q31) in dnlge. Slede dela prizadel umetnika hud življenj- prohodnega značaja, kot »Bori in ski udarec pojavila se je tu- oljke« jn »Pokrajina na Braču«, ««,_ ko postaja njegova paleta svet- Stvo ¥ 8 *em skladateljem, ki se je ^SDeS* domovini uveljavil kot enen^en operni komponist, ob- dr0h pa nam Ie to sicer k obra’ pa vendar nova poteza be. tazu sodobne francoske glas-se rešujejo, ne brez du- ,. Ob Tednu tajskega filma tradicija kitajskega klale. Sel« ?.daUSča, slikarstva In poezl-2aPrav n!?u. 8ka revolucija pa Je pravile avlla Prave, umetnostne te-^davnoiTj^JmlaJSl veji na tem starine v), °reyesu bogate kulturne de-?tv»rlw aPslcemu filmu. Nekaj prvih 'deli -m.lade kinematografije, smo fs film® “nl v okviru »Tedna kltajske-rencl okV L)ublJanl. Na tiskovni kon-?9 merw prlllkl Otvoritve te pomemb-1« ,?_r?f3ne kulturne manifestacije '•'Je, n L^dja kitajske filmske delega-I?atOHrnfiskih i obvladovanja specifičnih ®rarn n«, sredstev, saj Jih ni 5° Pa niiv? ’ da 8e tega Sele učijo. Po lairrls . °vl flltnl gotovo pomembni P°dobi fi1 Pripovedi, resni vsebinski - 1ML v » zanimivi nacionalni obarva-«v°j0 * *eljt da bi čim verneje zajeli Mcbi« °. stvarnost, utrip novega !aJski 3,..?°ctallstlčne domovine, se kl-Inti , delavci izredno studi-».0cll r»n«v? ° Posameznih tem. Tako fserja ,„Jta vojaškega ilvljenja re-*ore _ * 1dalj časa med voJaSke šo-Je s temami lz kmečke-a’. 110 Sredo avtorji na vas. r*io nnmfS ^e' da v filmu tudi kritlzl-Vanhi » ’ nastaJa1o pri preobll- krit«.- '°stale deiele. Predvsem gre f^dežnn.? uset*lln fevdalne družbe na 1? njen—' KltaJskl film ie v razvoju trenutna proizvodnja Se “Uo i7rt„?°sfaJa za potrebami. Letos Je rnfn,n 58 filmov, kar Je za lan--el° nf>Ji .rdo 500 tls°č gledalcev Se Jeva]0 Številka. Hkrati predvl- *«le: as2i .ustrezno kjnoflkadjo de-«»Oč tisoč stalnih ln sedem Pstufo ,,'0®th kinematografov ne za-Mlmo domačih, najboll ?llr>e 11,,j(') filmov prlknzujejo tudi h. demokracij, Japonske, ln »ni anK,eSke. ltallianske, mehi-domfx?iOV9l ki je v vili najboljši stik To pa zato, 9oboto ker noš ples pooseblja nase stra-sti, naše hotenje, ker je v njem nekaj humanističnega. Le zato, ker smo ostali pri svojih ameriških vzorih — je nadaljeval vedno prijazni in na vsako vprašanje pripravljeni potomec francoskega oficirja v službi Maksimilijana, sedaj duša ameriškega modernega baletnega ansambla Jose Limon — smo lahko dali tudi ne- primeru bi naše, kar gostoval tudi v Ljubljani V cesarju Brutusu Jonesu sem iiotel pokazati, kako teror nazadnje ubije tistega, ki ga je sam podžgal. To je zgodovinska tema — je dodal Limon. To je slika duševnega razkroja tirana, ki je začel v imenu ljudstva in ki ga je to isto ljudstvo nazadnje tudi sodilo. V plesu hočem vedno izraziti to, kar se ne more izraziti z igro. Naš« balet ni navaden balet, to je stil, ki se j^ razvil iz baletnih dram. Zato ima naš balet toliko dramskih elementov — je razlagal Limon. Mi smo daleč od vsakega spektakl/i, daleč od vsakega artizma, formalizma, mi hočemo ustvariti dramsko gledališče s pomočjo koreografije. Svoje misli izražamo s kretnjami telesa, rok. To je naša ume.tnost, to je naš svet. Za ta svet živim in delam že trideset let. Začel sem že s sedmimi leti, brž ko smo se preselili iz Mehike v New York. De- ........... set let sem delal, oziroma plesal. BH ' v skupini Pavlove, med vojno i sem prevažal kamione, sedaj pa 9HI ' vodim balet, ki ima moje ime — izgubili to, kar je čina, dokler ne pade kot žrtev je na koncu skromno priznal imamo svoje. Le če vsega tistega omrežja, ki ga je 49-letni Limon. Sobastifln Bach je bil zelo ostanemo Američani, lahko damo sam pomagal ustvariti. To je po- Nimam naslednikov, ne v dru-nemSki.' toda hkrati je bil tudi svetu kaj novega. Mi smo šli si- doba Toussanta, črnega cesarja ?jni, ne v skupini, vendar jih zelo svetoven univerzalen — je cer vzporedno z moderno nem- z otoka Haiti, črnca, ki se je iščem. Jaz tudi, je pristavil Pino takoi nodprl svojo prejšnjo trdi- ško plesno šolo, a smo šli svojo uprl Francozom, organiziral vse- Mlakar, moja hčerka hoče kla-tev In tako je bilo tudi z dru- lastno pot. črnski upor na tem tropskem sične plese. Tako je pač, smo ne- einii Vaš Meštrovič ne govori Vendar Limonova koreogra- otoku, se oglasil zatem za ce- kako v zadreci ugotovili. Krop-samo vam. ampak tudi nam. Ve- fija, plesna interpretacija, škrat- sarja in končal klavrno, kot Tem- ko smo stisnili velikemu umet lik umetnik pripada vsemu svetu, ka plesna umetnost, ne sloni le čajo vsi takšni častililepnezi. niku roko, ko smo se že v na To ie niecovo poganstvo v tem na strogo ameriških elementih. To je t*idi podoba ameriškega pol prazni restavraciji .hotela je njegova misija V Jose Limonovih žilah se pre- Juga pred državljansko vojno, s »Slon« poslavljali od prijaznih Bach je klasičen primer — je taka francoska, španska, pa tudi svojimi ietniškimi stražarji pol- gostov njegove skupine, po krajšem premisleku in po bli- indijanska kri - je *razlagal z nimi zlobe, z ladijskim! nadzor- M. O lejša in ustvarja si že lastno kompozicijo in izraz. Se jasneje kaže to »Supetarska pokrajina« (1932) — uklonjena jc v trdno formo, slikana v širokih potezah in intenzivnih barvah. Tu se pričenja obdobje pravega Jobovega slikarstva, ki je bilo žal zelo kratko, saj ga je pretrgala smrt že leta 1936. Kakor v slutnji prezgodnjega konca ustvarja slikar v teh zadnjih letih hlastno in številno in čara v slikah pred nas podobe dalmatinskega sveta, polne življenja in nemira. Slika ribiče, ljudi po lovu, nedeljske popoldneve, družino v naravi, ljudi pri zabavi ob vinu in jedači, poglede na značilne obmorske hiše in dvorišča, zeleno morsko obalo in vzvalova-no morje. V teh slikah iz let 1932—(935 je Job ovekovečil svojo rodno Dalmacijo, polno svetlobe in sonca, n jene vinograde in oljčne nasade, dalmatinske kmete in mornarje', polne veselja, sile in pesmi. To razpoloženje je mojstrsko vnesel v svoje slike, ki naravnost žare v barvah, ki jih prepleta temperamentna poteza, polna življenjske sile, a ki vendarle nosijo pečat nekega nemira in otožnosti, ki je stalna, čeprav globoko v notranjosti zakopana poteza Jobovega človeškega in umetniškega značaja. In v letu pred smrtjo sta nastali dve sliki »Oljke« (1935), ki nam kažeta njegovo zadnje spoznanje v umetnosti: umiril se je v barvi in kompoziciji, vidimo le še pogled na obalo in morje, v ospredju nekaj osamljenih oljčnih dreves. Kot da se mu je izpolnila misel, izražena v pismu .iz leta 1935: »Nigdje ovako zelenih ma-slina. nigdje ovako obojenih ku-čica i krovova, nigdje ove svjet-losti i zelenila ,neba, ni ružičastog kamenja. Vjerujem, proslikat ču poslije dvije godine mrcvare-nja...« Sliki nosita pečat nekega miru, izpričujeta trdno uklenjen in zaključen svet. zdita se kot odraz nečesa do kra ja spoznanega in doživetega in se za trenutek zazdita kot simbol umetnikove toliko opevane in ljubljene Dalmacije. VI. Stele TELESNA KULTURA « Zimsko vrvenje pod IKležakljo finalu mednarodnega turnirja v I JI Te dni so na jeseniškem drsališču nastopili tudi umetni drsalci iz Budimpešte in domači ter beljaški kegljači na ledu - STOCKHOLM, 2. dec. (Reuter). *- v finalu mednarodnega turnirja v namiznem tenisu v Stockholmu Je Berczik (Madž.) premagal Andreadlsa (CSR) z 21:16, 21:10, 18:21, 21:16.. - LUGANO, 2. dec. (Reuter). -Tudi v drugi tekmi je Italijanska re- gauTvlcarfko sh°4k2eJU ledu prema' nnJasenlce(' 2-dec- “V nedeljo do- SCu pod Mežakljo ne manjka priredi-p. j.,7 z*«.™ ^ poldne so Imeli jeseniški kegljači na tev. 28. In 29. so pred približno 5000 gle- S* ?* \ c?ec# (AFP>* ~ Na med- }fdu, prvo mednarodno srečanje v keg- dalcl pokazali svoje znanje umetni dr- Sfir' turnirju v sabljanju Je Ma- banju na ledu v letošnji sezoni. V go- salei Ferencvaroša lz Budimpešte. NaJ- S Moyri, iSPa,V *lorj;tu Pomagal ste Je prišlo moštvo kegljačev lz Be- bolj uspele točke so posredovali aka- V finalu Marka Midlerja (SZ). ljaka. Pomerili so se v dveh discipli- ripmsicn nrvniHnio i?c*or Turnir Hoik - SYDNEY, 2. dec. (Reuter). - Pet- nah ~ moštveno in posamezniki. Jesena j stletni Avstralec Konrads Je 200 m nlčanl* k* so že lani dokazali, da so v preplaval v odličnem času 2:09 2 in teJ* pri nas še zel° malo razširjeni pa- hkrati premagal Davitza, Konrads je s Pog!c močno napredovali, so tudi prvo tem rezultatom izboljšal avstralski ju- letošnJ° mednarodno preizkušnjo do- morski rekord, ki ga je doslej imel sve- ?ro Postali. Domačini so postavili na tovni rekorder Muray Rose. led kar_pet moštev s po štirimi tekrrio- - BEOGRAD, 2. dec. - V finalu valci. Gostje pa dve moštvi po pet košarkarskega pokala Srbije je »Par- jesrate^postavP1Hudrič Krek Smfr K. Partizan je^udl*premagal ££ leV" Kos ^ Je os^jflfde^od^ jet6v^cfrbire"a “tretje3 kmesto38prem?gal koletarja s 33:3..^ MCSt° ,premagal | P-^Drob- ,, ~ HELSINKI, 2. dec. (UP). — Ollm- točkami. Med posamezniki je nastopilo pljskl zmagovalec (v Cortinl) v skokih prek 40 tekmovalcev. Prvo mesto Je Finec Hyvarinen se Je pri treningu zasedel član Beljaka Kronlg s 33 toč-tako hudo poškodoval, ko je skočil ob kaml drugo Drago Šlibar (Jesenice) s rob doskočišča, da to zimo najbrž ne 33 točkami, tretje Žbontar 29 točk, če-bo mogel več na smuči. , trto Gerdej z 28 točkami Itd. - BUDIMPEŠTA 2. dec. (Reuter). ! Kljub odsotnosti A moštva, ki Je - Budlmpeštanskl Vasas se je kvalifi- na gostovanju v Inozemstvu, na drsall-ciral v četrtfinale evropskega pokala nogometnih prvakov z zmago nad švicarskim pt-vakom Young Boys 2:1, ki Jo je dosegel na domačem Igrišču. [ - BOLOGNA, 2. dec. (ANSA). -Včeraj Je odpotovala lz Bologne itali- 1 Janška nogometna reprezentanca, ki bo Imela 4. dec. kvalifikacijsko sreča- j nje za svetovno prvenstvo z reprezen-tanco severne Irske v Belfastu. To srečanje bo sodil Madžar Bela Zsolt. - HAVANA, 2. dec. (UP). - Na svetovnem prvenstvu v jadranju na vodi z Jadrnicami »Star«, Je zmagal Američan Lovel North pred Francozom Albertom Bargeom. - TRST, 2. dec. (Tanjug) v športni palači na Montebellu je Češkoslovaška odbojkarska reprezentanca premagala reprezentanco Trsta s 15:3 ln 15:7. - MONTREAL, 2 dec. (Reuter). -Na turneji po Kanadi Je sovjetska hokejska reprezentanca-pod imenom moskovski Dinamo premagala moštvo Otawa — Hul Junior Canadlans s 6:3 (1:0, 3:1, 2:2). To je bilo šesto srečanje sovjetskih hokejistov v Kanadi, od katerih so tri dobili, dve Izgubili, enkrat pa igrali neodločeno. demska prvakinja Ester Jurek, dalje mladinska madžarska prvakinja Eva Csoma ln 13-letna Marlka Csosrdasr, ki so prav gotovo na evropski ravni. Ostali tekmovalci niso dosegali omenjene trojice ln so pokazali le povprečno drsanje. V soboto zvečer pa Je Jeseniško B moštvo v hokeju na ledu nastopilo proti A moštvu iz Celja. Domačini so brez težav odpravili borbene Celjane z visokim rezultatom 12:3 (3:0, 4:0 ln 5:0). Gostom se Je poznalo, da letos še niso bili dosti na ledu, zato se niso mogli uspešno zoperstaviti razigranim Igralcem B ekipe. Za domače so bili uspešni: Tišler trikrat, Novak dvakrat, Felc dvakrat, Krčel dvakrat, Demšar dvakrat, Verduk enkrat. Pred več sto gledalci sta brez napak sodila Medja in Kozjak. B. Skrl Hokejisti »Ljubljane« v Italiji Danes dopoldne bodo z Orient enpresscm odpotovali v Italijo hokejisti vLJubljane«. Na pot gredo vratar Babnik, branile: Osrečkl, Radin, Blažič lin Replna ter napadalci Čuček, Prosenc, Boškovič, Volkar, Janežič, Zupančič. Ce bo potreba bodo v igro vskočili še Aljančič ln Pavletič ter Vadnal. Hokejisti »Ljubljane«, ki Jih vodi dr. Betetto bodo odigrali eno tekmo v Bolzanu s HC Bolzano eno pa v Ortlsel, M. Z. Martelanc podrl 914 kegljev V petek ln soboto je bilo na štlrt-steznem kegljišču Triglava v Kranju tekmovanje najboljših gorenjskih moštev za prehodni pokal OKZ Kranj. Nastopilo je deset moštev lz Kranja, Jesenic, Bllda, Tržiča, Kranj- zlasti Izkazal državni reprezentant Martelanc, ki je podrl 914 kegljev, od ostalih pa so bili dobri še Žerjav (Kranjska gcra) 859 ln Šlibar (Jesenice) 852, Rezultati: Triglav (Kranj) 4989, ske gore, Radovljice In Smlednika. Jesenice 4920, Kranjska gora 4795, Zmagalo Je moštvo Triglava Iz Kra- Bled 4662, Gradis (Jesenice) 5635, Lju-nja lin tako že drugič osvojilo pre- belj (Tržič) 4574, Študentje (Kranj) hodni pokal. Od posameznikov se Je 4216, JLA (Kranj) 4200, »Prešern« (Ra- ; dovljiea 4181, »Partizan« Smlednik 4126. Na tem tekmovanju so limell svoj prvi nastop kegljačl-študentje KAD, kar Je prvi primer v naši državi, da so nastopili študentje s svojim kegljaškim moštvom. Stružnik Lado Pomembnejše prireditve v Sloveniji v zimski sezoni 1957-58 Za naše bralce, ki jih mika beli šport, prinašamo koledar letošnjih pomembnejših zimskošportnih prireditev. Podatke je zbrala Turistična zveza LRS. Smučanje: 5. I. 1958: Bled: Mednarodno tekmovanje v teku. 9. I. 1958: Ljubljana: Mednarodna nočna tekma v skokih. 10. I. 1958: Celje: Mednarodna nočna tekma v skokih. 12. I. 1958: Maribor: Mednarodna tekma v skokih. 11.—12. I. 1958: Ravne: Mednarodna tekma Slovenija : Koroška. 22.-25. II. 1958: Kranjska gora: Mednarodni smuk z Bukovnika. 22.-23. 11. 1958: Kranjska gora: Repub. prvenstvo v alpskih disciplinah* 31. III. 1958: Planica: Mednarodne tekme v skokih. 21. IV. 1958: dolina Krme: Mednarodna tekma »Triglavski smuk«. 27. IV. 1958: Zelenica: Mednarodna tekma v veleslalomu. 1. V. 1958: Okrešeli: Mednarodna tekma v slalomu. 4. V. 1958: dolina Vrat: Mednarodna tekma »Zlatorogov veleslalom«* 1. VI. 1958: Ak: Mednarodni slalom za Akom. Drsanje: 26.-27. I. 1958: V Ljubljani ali na Jesenicah republiško prvenstvo ▼ umetnem drsanju. Hokej na ledu: 23.-24. XI. 1957: Jesenicet Tekma s.Villachom (Avstrija). 15. XII. 1957: Jesenice: Tekma s Ferencvarošem (Madžarska). 18. XII. 1957: Jesenice: Tekma s KACom (Avstrija). 22. XII. 1957: Jesenice: Tekma z Banikom ČSR). 25. XII. 1957: Jesenice: Tekma z Grosshoperjem (Švica). 30. XII. 1957: Jesenice: Tekma s Pardubicami (ČSR). 4.—5. I. 1958: Jesenice: Tekma z Unionom (Avstrija). 7. I. 1958: Jesenice: Tekma s SCE Berlinom (Vzh. Nemčija). 15.—16. I. 1958: Jesenice: Tekma z Meteorjem (Madžarska). Hokej na ledu: 11. I.—6. II. 1958: Jesenice: Državno prvenstvo. 8.-9. II. 1958: Jesenice: Tekma s Koroško. !! • 12. II.—17. II. 1958: Jesenice: Prvenstvo Slovenije. Sankanje: 19. I. 1958: Jesenice: Mednarodne tekme. Bohinja . ___! I ____________ -9. II. 1958: Bled-Straža: Mednarodne tekme. run W’ 26. I. 1958: Bohinjska Bistrica: Mednarodne tekme. Jeseniški smučarji so se zdramili ort po Ni prostora za črnce Olimpijski komite JužnoafrlšUe unije je sklenil, da južnoafriška reprezentanca na olimpijskih Igrah in na prvenstvu britanskega imperija ne bo nastopila mešano. Črnci ne bodo smeli nastopiti skupaj z belimi reprezentanti Južne Afrike. Olimpijski komite pa ni pojasnil, kako naj se odlični črni južnoafriški atleti udeleže teh velikih športnih prireditev. Robert Busriel trenira Švicarje Švicarska košarkarska zveza Je predal Italijanskemu poslaniku Sera-t flniju, katerega država prireja prihodnje letne olimpijske Igre. Belgijci so se odpovedali Delo v smučarskemu klubu športnega društva Jesenice je v zadnjih letih nekam šepalo ln Jeseniški smučarji se niso pojavljali na seznamih prvakov ln reprezentantov. Resnici na lju- ob bo povedano so hokejisti nadomestili smučarje. Tik pred letošnjo zimsko sezono so se predramili tudi smučarji. Izvolili so novo, pomlajeno vodstvo in uredili svoje vrste. Dobri volji samih smučarjev Je pomagala tudi uprava SD Jesenice z izdatnimi sredstvi. Pomoč bodo smučarji, posebno za množičnost te zdrave zimskošportne zvrsti med mladimi de; V počastitev Dneva republike Je vrhniški »Partizan« priredil telovadno občinskem svetu za šport in telesno akademijo, za katero so se nastopajoči vz8oJo in pri organih delavskega »o ri„n ________ upravljanja v železarni. Torej led Je £ KU pripravljali. Aka- prebit ln Jeseniški smučarji lahko z ve- demija je bila na predvečer praznika scljem čakajo snega. 29. novembra' v glavni dvorani tam-1 Pomoč in sodelovanje pri obnovi Akademija vrhniškega »Partizana« Deset metalcev kladiva prek 60 m Ruski atlet Jurij Cibalov Je . ------ ------- ----- _______________________________________ , ?„n.c,u »Ježek« sezone vrgel kajšnjega doma. V programu, ki je smučarskega športa v kovinarskem mitingu v'Moskvi l tem3 Je popravh trajal uro ln Pol> 80 nastopili vsi od- centru so obljubili tudi smučarski re- prezentanti. Tekači so posebno vei,0. pripravljenosti Smoleja, številno n čan kader mladih skakačev bosta v, la v uk razen Legata tudi Zidar in b gus, alpinci pa se bodo šolali na Crn vrhu ln Rožci pod vodstvom Prac* Kunšiča ln Žnidarja. m V skupnem delu in • prizadevaj smo prepričani, da se bodo že let0\ru-vidna mesta uvrstili tekači Oblak, ziiiisKuspui ma zvrsu ineu uuauinu uc- , ljat, Kobentar ln Preželj z dru» lavci, vajenci ln šolsko mladino dobili1 mladinci, alpinci bodo prav kmulu n tudi pri občinskem sindikalnem svetu, I domestlli stare prvake in sledili br» ma Klinar, Cepu in Lakoti, 1* *dtl Belgijska nogometna reprezentanca je sodelovala v kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo in za-scdla v-svoji skupini drugo mesto za _ Francijo m pred Islandijo. Kot drugo kladivo prek 60 m. uvrščena Je eden Izmed kandidatov, [ , vse locKe so navuusem gieaaici lzaraelae|n se ^^rime u'zmago"kvaC- B®?,«* N,lssOW 1)0 dokn/.nl? gradili s ploskanjem, največ uspeha pa • .. . ln *ie.v Primeru zmage kva | Bivši evropski prvak v skoku v so poželi pionirji s prostimi vajami ter svoj lanskl ^zultat za poMh šest df‘k! od plonlrJaV naP”J Razen raz-metrov in postal s tem deseti so- izvedb prostih vaj je bilo na spo-vjetski atlet, kil Je v tem letu vrgel redu tudi nekaj točk iz orodne telovadbe, parterne gimnastike in folklore. Vse točke so navdušeni gledalci na- Non-stop smučarjev l/ficira za svetovno norometno" nrven-1 vvrupsai prvaa v skoku v so pozen pionirji s prostimi vajami ter Ljubljana, 2. dec. - V primeru času ne bo zapadel - niicira.za svetovno nogometno prven- višine Sved Begnt Nilsson Je izjavil, mladinci nri nrc«kr,v,, ugodnih snežnih razmer bo Smučar- alpski smučarji spet stvo Belgijska nogometna zveza pa da bo lzdcIal tak čevelj za skok v vi- 5 ? ska zveza Slovenije priredila od 5. do kakor Je bilo to p se Je pred dnevi odpovedala tej pra- j|no> s katerim bo preskočil 2,20 m. ‘ - -■ parternl telovadbi. Gledalci g decembra tečai za smučarie-skaka- bodo Imeli tam pre Langusa in Zidarja pa mora tudi P1 kaj dobrega. „s Nova uprava smučarskega Jesenicah bo posvetila vso skrb J1“™ žičnostl s prirejanjem množičnih s dikalnih in šolskih tečajev ter teku vanj v vseh smučarskih panogah. odšli na Jezers^ ovmujsKii zveza je vici z utemeljitvijo, da Je forma re- s tcm h * dokazati' da povabila trenerja francoske repre-, prezentančne enajstorice zelo slaba, Cevel| tlstl kateremu se Mo S zentance Roberta Busnela. da pre-! karpotrjuje poraz proti šibkim NI- v zadnjem času, ne pa njihovim te- zentance Roberta Busnela, da pre vzame tehnično vodstvo švicarskega j zozemcem. košarkarskega športa. Busnel Je bil pred kratkim v 2e- Pt*vi ni n m Inn n a fCiŽATulrAin nevi, kjer Je imel seminar s Švicar- rrvi m«rmon na IVIiajSKem skiml košarkarskimi sodniki in naj- Nedavno Je bil v hllžflnl Nankln-boljšlmi igralci. Ob zaključku je de- ga prvi maratonski tek na Kitajskem lesnim sposobnostim. - - prejšnji mesec. Z .... , , .8. decembra tečaj za smučarje-skaka- bodo Imeli tam predvsem kondicu so bili z nastopom zelo zadovoljni, če v Planici. Ce pa v tem času v Pia- trening. Akademija Je bila res izvedena tako, nlci še ne bo snega, potem bo tečaj kot smo sl le mogli želeti, saj že nekaj od 12. do 15. decembra, in sicer v Pla-časa nismo videli tako uspelega telo- nlcl aIt Pa na Pokljuki. Na ta tečaj Je vadnega nastopa. K. T. jal, da bo mogoče doseči napredek le, če bodo posvetili več pozornosti mladinski košarki. Še vedno se vračajo Po zadnjih olimpijskih Igrah v Melbournu Je ostal znani madžarski dolgoprogaš Tabori s svojim trenerjem Iglioljem v ZDA. Tam pa se nista znašla. Eden Izmed najboljših trenerjev na svetu Iglo! sploh ni mogel dobiti službe v ZDA. Kaže, da uporabljajo Američani na dolge proge raje avtomobile. po končani državljanski vojni. Zmagal Je 28-letnl zdravnik Hsia-Cl-Ju s slabim časom 2:52,40. Slab rezultat kaže, da na Kitajskem tekmovanja na tako dolgih progah pa tudi na (000 ln 10.000 m niso več v navadi. Začuda so njihovi sosedje Korejci ln Japonci pravi mojstri v tem. Avstralija ima nadarjen naraščaj Poletje v Avstraliji se še ni začelo, vendar so bila po vsej deželi že Te dni se bosta oba Madžara vrnila fte^?a atleteka tekmovanja, medi ka-v Evropo. Ko se bo Tabori vrnil v Bu- te.ril”i naJCešča srečanja med sola-dimipešto, bo velika madžarska trojka J11*- dosegajo neka- Iharos-Rozsav01gyi-Taboii lahko spet ^ ti*1" skupaj trenirala in nastopala. Proslava obletnice olimpijskih iger ne rezultate, kar pripisujejo strokov njakl vplivu lanskih olimpijskih iger. Mladina se je namreč z veliko voljo zagrizla v trening^ Med temi! mladimi nadebudneži Je vzbudila največ pozornosti 14-letna Robyn tvoodhouse, ki V Melbournu so 22. novembra Je skočila v višino 162 cm. Z njo vzpo-slovesno proslavili prvo obletnico rejajo 18-letnega Jim McCanna, lcl Je olimpijskih iger v Avstraliji. Na šta- pietekel 100 Jardov v 9,6 sek. Mnogo dionu Crlcket-Ground so na drogo- upov vzbuja tudi 16-letnl John Lucas, vih spet zaplapolale zastave vseh dr- ki Je pretekel 880 Jardov v 1:57 min. žav udeleženk olimpijskih Igre. Ob In komaj uro nato l nliljo v člsu mtMt smučarska zveza poklicala tele skakalce: Senčar, Svaiger, Močnik. Bab nik, Eržen (ysi Enotnost), Slivnik zvezna Šahovska liga Partizan še vedno vodi SSt "1? Vtov" «7 V&jJ si T3& ebss* ar? Rtranl\ h« Slavlja - Mladost 4:4 (2), Ljubija11.,, strana) in Zakomeli (Žiri). Tečaj bo fcohrtvaki kluh — «;r>artak 4.5:4.5 ce Kari Klanov"*8™6 repre7entan- Vidmar ml. - Udovčič remi, PreW$ Od 19. do 22,- decembra pa bo v e^rstSpica -Planici nadaljevalni tečaj, ki se ga i.eUC rem Siška - Vereš remi, Tog; bodo udeležili predvsem tečajniki iz S™VJL.,a v - ®. prvega tečaja ln pa še skakalci, ki se bodo dobro uveljavili na izbirnih tekmah, ki bodo 8. ali pa 12. decembra v Planici. Tudi ta tečaj bo vodil Karl Klančnik. Vzporedno z nadaljevalnim tečajem pa bosta v Planici še dva tečaja. Prvi bo tečaj za trenerje posameznih smučarskih klubov, ki ga bo vodil Zoran Zalokar, drugi pa tečaj za klubske inštruktorje za skoke. Ker 27. novembra na Črnem vrhu šlč — Budlmčevič remi, sikošek neš 1:0, Ivačič - Stadler remi, nova - Andrašlčeva remi. „„ ,j), Stanje po IV. kolu: partizan 2* 'j. Slavlja 20 (2), Mladost 15.5 (8), tak 15 (1), LSK 13.5 (3), Crvena zve‘ 13 (2), SSK 12 (3). TURNIR V TEKSASU Giigorič prekinil u Dallas, 2. dec. - V drugem v še ni bilo snega. Je Smučarska zveza mednarodnega šahovskega turniri®,, Slovenije preložila tečaj za alpske Dallasu (ZDA) se Je končala ^.iccr smučarje za nekaj dni. četudi v tem partija, ostale pa so prekinjene. G1 ® v ------———-------------------rič Je prekinil z Dancem Larsenon . enakovrednem položaju, Argen« Najdorf in Madžar Szabo sta raaeib' JUDO Gorenjska : štajerska 2:3 njeni partiji z Olafsonom kmeta m “sta jfrekbdlapartijo vTf< v_ ... * H_.«RU v .ianuarJu v dvojnem ob- '-'CJf/l/Vl/ opremljena z llustraclr- Iskreno in prisrčno čestitamo na-Vs«kort^f v e?a, z®nlmanJa 1111 Semu dobremu in skrbnemu možu, ii»2 j novodoSlih naročilnic očku in staremu očku Francu Slabetu Drnf prisiljena podaljšati rok k njegovemu rojstnemu dnevu in kil-'e bn ! ,m?sec december, ker čemo še na mnoga leta. Zena Julka, *Wke t»i * tlskal® samo za naroč- hčerka Dana z možem in vnučka An-naročnlna se šteje od drej in Tomažek. QaWka 12 ~ UpraVa' LJublJana- ,------- ------------——---------- N : ! Prirodoslovno društvo v Ljubljani 'tobna ,1,teresclnte za revijo »So- vabi na poljudnoznanstveno predava-iljei““ Pisarna«, vabimo, da nam po- nje prof dr. Antona Peterima: Da-PoziiMclimPrej naročilnice, ker revije našnje stanje ln perspektive atomske Pfodaf? ne ° '""S046 dobiti v prošti energije. Predavanje, spremljano z *a stai zaradi omejene naklade samo diapozitivi, bo danes ob 20. uri v prl-IJann *Le naročnike. — Uprava Ljub- rcdoslovnl predavalnici na univerzi, ^. Gosposka 12. vhod z Gosposke ulice. Jev se Je Preselilo na Gregorci- vab,mo v torek, 3. decembra ob 20.30 Stew„ulico st- 18 Stare telefonske na Predavanje prof. dr. Doml-’- — -'nike ne veljajo, nove bomo Javili Med sovjetskimi astronomi •uiadno. i marsikaj zanimivega. ,podJctJ e za snemanje filmov Člane Kluba kulturnih delavcev kozmetičnih preparatov Po Jr E* za moderno nego doma - vzoru francoskih žena so dobile ^Berije! | Slovenska filharmonija priredi , Dober »»».ti <■«„ danes, dne 3. decembra t. 1. ob 17. url KONCERTI koncert za mladino, l£ Vce?:« na-;^TRagin™ J^fpm ^remo3 Dobiš sle-dnJe Sole' h ^mnazlja. učiteljišče. vseh parfumerijah. nižji razredi VI. In X. gimnazije. Sodelujejo mladi interpreti pianist Acl nv _ . uciujcju iiimui unierpreii pianist ACl "laap«« sIovl za flJCcnJ» mastnih Bertoncelj, Andrej Jarc, Milan Mi-lrJ ga lahko kuPu v vseh helli. Nataša Rlfel, violinista Rad-Prodajajo milo. Pazi na ka Dimitrova in Janez Bokavšek ob »FLEX«I spremljavi prof. Pavla Slvica, Ko- PD t? n n d K u i it 1 mentator tov. Janez Bitenc. ncUAVANJA 1 Istl koncert bo 'v sredo, dne 4. de-Prirn/i • ...... eembra t. 1. za V. gimnazijo ln nižje ho ni.u j,? druStvo v Ljubljani razrede klasične gimnazije. ll0.Jv mesecu decembru na- ; v četrtek ln petek bo isti končuj.. Poljudnoznanstvena preda- cert za VIS J o pedagoško šolo, za II. *■ flee im« - . . . „ in VII. gimnazijo ln za gostinsko . prof dr. Anton Petrlin: šolo, v petek pa ponovitev za VIII e sta"Je ln perspektive m IX. gimnazijo ter za višje razrede 17, “»»ke energije (z diapozitivi). klasične VI in X. gimnazije. Svpi 1 i95?; pr®1- Mirko Kambič: Borut Lesjak bo koncertiral na 21tlvn\ Krki (z barvnimi dlapo-, svojem prvem klavirskem večeru v dep _petek,_ 6. decembra _y Filharmoniji. dop * ... - ^ cerx 00 za Deu abonma, neaboniran tol,,10,57: dr. Ing. Vlado Tregubov: sedeži bodo v prodaji na dan kon »tnuT ,n oaze v sedanjem samo- certa v Fllharmonl.1l. • Maroku *z harvnlml dla- !0. ?£edavanja bodo vsak torek ob na ..Tj v prirodoslovni predavalnici “hliverzl, vhod z Gosposke ulice. »PAVLIHOVO PRATIKO 1958« lahko naročite s plačilom 100 din, na bančno štev. 80-KB-1-Z-146 ali pri blagajni »Pavlihe«, Gradižče 4/1. iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiH TOVARNA USNJA ŠMARTNO PRI LITIJI razpisuje mesto strojnega tehnika P°goji: Strojni tehnik — lahko začetnik! Ponudbe pošljite do 15. decembra na Upravo podjetja '^iiiiiiniiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiMiiii umtitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimimnniiniiMriiiiiiMminniiiiiiiiiiiiiinniiiiiMniiiiiiiiiimiiniiiiii ...................... 3967 . Z žalostjo v srcu sporočamo, da Je dne 1. decembra 1967 po kratki bolezni umrla FRANČIŠKA ČATAR, roj. BABNIK _ Na mrtvaškem odru J« v Frančiškovi mrliški vežici na Zalah. „°Sreb bo v torek, 3. decembra 1967 ob 15.30 Izpred pokopališča na Viču. Mož Lojze, hčerka MaruSka. sin Rasti GLEDALIŠČA DRAMA Torek, 3. dec. ob 19.30: Višnjevski-Kreft: »Optimistična tragedija«. Abonma G. (Sedeži s* Jacques Francois kot Titus, G« Vidal kot Paulin in Raymon‘* Hermantier kot Antiochn*- Proti galebom Na letališčih ob atlantsk1® obalah nenehno krožijo avtom0' bili z močnimi zvočniki, ki re' producirajo posnetke krikov pj? strašenih galebov. Na letališč*® je namreč toliko galebov, da r v nevarnosti letalski prom*1. Uvedba tehničnega sredstva dala dobre rezultate, saj nezaže' leni ptiči v trenutku izginejo °8 morje. Llcinio Glori je študiral filozofijo In ekonomijo, ukvarja pa se z zgodovino Etruščanov, davnih prebivalcev Apeninskega polotoka Radiotelefonska zveza čez morje Med ZDA in otokom Kubo so upostavili prvo mednarodno ra-diotelefonsko zvezo, ki je speljana čez 300 km široko odprto morje. To je prvi primer v zgodovini radiotelefonije, da so navzlic izbočenosti zemlje, kar je doslej pomenilo nepremagljivo težavo, neposredno povezali dvoje med seboj tako oddaljenih krajev. Velike oddajne antene s premerom 18 m pošiljajo v zrak ra-diotelefonske valove, seveda pod določenim kotom. Visoko v atmosferi se ti valovi odbijajo od zračnih plasti in se vračajo proti zemlji, tako da jih lahko prestreže sprejemna postaja. Medtem ko je podvodni kabel doslej posredoval 36 razgovorov med Ameriko in Kubo v istem času, odpira nova radiotelefonska zveza možnosti za 120 razgovorov hkrati. i® Ta svoj napad je predsednica izrekla, ko so bile objavljene številke, ki povedo, da se v Zahodni Nemčiji rodi povprečno po 15 otrok na 1000 prebivalcev letno, kar je polovico manj, kot znaša povprečje v minulih sto letih. Statistike novorojencev, ki so posredno sprožile akcijo omenjenega združenja, kažejo, da je Nemčija glede prirastka na zadnjem mestu, ki si ga deli z Veliko Britanijo in Švedsko. Predsednica je poudarila, da ne propagira množice mladih PRVA NAGRADA Meter osemdeset visoki bronasti kip, ki so ga našli leta 1566 na Perugijskem polju, hrani zdaj etruščanski muzej v Firencah. Napis na spodnjem robu tunike pove, da kip predstavlja Sanca, izdelal pa ga je Aulo Metello. Neko ameriško novinarsko društvo je razpisalo natečaj za najbolj senzacionalen in najmikavnejši naslov ne glede na resničnost. Prvo nagrado je dobil poročevalec nekega kalifornijskega lista, ki je poslal naslednji naslov: >Uboj v Sarajevu — največja izmišljotina novinarjev. Nadvojvoda Ferdinand iivi pod izmišljenim imenom z domačinko na Ta- LEiAie ki vzleta navpično hitiju. Prva svetovna vojna je torej izbruhnila brez povoda.< Francozi uvažajo vino Združenje francoskih vinskih trgovcev je sporočilo, da bo mo-ala rala Francija letos uvažati vino. Manjkalo ji ga bo tri milijone hektolitrov. Zaradi slane in trtnih bolezni so letos pridelali 20 milijonov hektolitrov vina pod povprečjem, vendar se je ta primanjkljaj zmanjšal na tri milijone zaradi lanskih zalog. V Franciji se je letos vino znatno podražilo. Le za redkokatero letalo je mogoče reči, da pomeni pravcato revolucijo v letalski tehniki. Vsekakor bo to držalo za letalo »Ro-todyne«, ki je pred dnevi startalo na pr^i polet nad angleškim letališčem White Waltham v Ber-shiru. Letalo »Rotodyne«, ki ima 48 sedežev in ga ženeta dva motorja, je v svetovnem merilu prvo potniško letalo, ki lahko vzleta in pristaja navpično. Kombina- cija helikopterskih in letalskih lastnosti omogoča temu avionu, da vzleti sredi mesta in pristane v središču kakega drugega mesta, s tem pa potnikom prihrani čas, ki ga sicer izgubijo za prevoz na letališče in na cilju nazaj v mesto. Letalo je primerno zlasti za tiste kraje, ki nimajo dobrih letališč In pristajalnih stez. V celoti tehta letalo »Rotodyne« 17 ton, zmore 4,5 tone tovora ali 48 potnikov na razdaljo 644 km s hitrostjo 289 km na uro. *Tudi sam vem, da sem za vašo hčer prestar. Zanima me vaša iena.. .< Drobne ZANIMIVOSTI OPTIMIST Carryl Chessman, ki ga ie ameriško sodišče kot zločinca obsodilo na smrt in se s spretnim zagovorom že dolga leta izmika električnemu stolu, Je pred kratkim sporočil pariškemu založniku njegove knjige »Celica smrti*, da bo takoj, ko ga bodo oprostili, prispel v Pariz, kjer bo podpisal svojo knjigo za posebne ljublte-Ue avtogramov. Chessman Je tudi že povedal rok: »Prihodnje leto!« OGNJENIK JE IZGINIL OgnJeniški otok, la je pred kakim mesecem začel rasti iz morja pri Azorskih otokih. Je razpadel in izginil v globinah. V tridesetih dneh Je zrasel 720 m visoko in povziočal preplah na okoliških otokih. Otočani se zdaj spet vračajo v hiše. ki so Jih zapustili v brezglavem strahu. SENATORJEVA ZENA Ameriški senator John But-tler Je zahteval v nekem govoru ,naj ameriške oborožene sile na neki način zadenejo in sestrelijo sovjetski satelit »sputnik štev. dve«. — »Rad bi videl če bi naše oborožene sile sestrelile sovjetski satelit,« Je rekel senator, ni pa povedal, kakšno sredstvo bo doseglo umetnega zemeljskega spremljevalca. June Black, ki ji Je zdaj 32 le*' je edina »kiparka avtomobilski" plaščev« pri družbi Firestoii®-enem najmočnejših ameriških podjetij za izdelovanje avtom0' bilskih gum. June pripravi mavčni vzorec, ki naj bi bil kasn®}® na avtomobilski gumi, njeno de*° pa je do petine milimetra natančno. Čeprav bi to delo lahk° opravili stroji, ima družba zara° atiia. UlllfiUa . reklame nameščeno umetnico, se v prostem času ukvarja 8 pravim kiparstvom. PEČENKA, KI ZVIZGA Poseben toplomer naj bi v prihodnje pomagal raztresenim gospodilnjam, ki se Jim zaradi pozabljivosti pogosto prismodi pečenka. Preden dš gospodinja meso v peč, zabode v kos mesa poseben termometer. ki ostro zapiska, mlada Švedska pesnica Desetletni francoski pesnici Mlnou Drouetovl, ki Je pred časom zbudila pozornost kot izreden pesniški talent, se je pred kratkim pridružila enajstletna Svedinja Gudrun Ja-cobsson, ki Je izdala zbirko 20 pesmic. Kritika Je zelo pohvalila njene stvaritve. kadar doseže temperatura do^ ločeno višino: to Je znamenje, da Je pečenka pripravljena. POMOŽNE FILMSKE PREDSTAVE V Belgiji deluje že tretje leto »pomožni filmski klub«, ki v sodelovanju s televizijsko mrežo prikazuje vsakih štirinajst dni opolnoči po en film. Za sedaj vrtijo le tiste tuje filme, kd Jih Je kritika ocenila kot najboljše stvaritve v minulih nekaj mesecih. V prvih treh mesecih letošnje zimske sezone Ima klub na sporedu troje švedskih ter po en poljski ln madžarski film. NETOPIR, KI LOVI RIBE Skupina mladih ameriških raziskovalcev Je v minulih mesecih proučevala živalski svet ob Mehiškem zalivu. Med drugim so mladi naravoslovci newyorške univerze odkrili netopirja, ki med plimo lovi ribe. PROMETNA NESREČA V ST. DENISU Petindvajset potnikov se Je zvrnilo z avtobusom na otoku St. Denisu v prepad. Avtobus Je drsel po strmem pobočju 100 m daleč. Nesreča se Je zgodila na gorski cest) na otoku kakih 400 milj vzhodno od Madagaskarja.