ClTATEUT! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev > Ameriki. •a SffMd CUM Matter 8e»t«a*cr IStk. 1141 at the Pwt Office at New Y.rV. N. I, wider Act «1 •( March M, ISTI. No. 9G — Stev. 96 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, MAY 15, 1942—PETEK, 15. MAJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> NEMŠKA ČRTA PREBITA UNITED STATES DEFENSE BONDS AND STAMPS Potres v Ekvadorju Sinoči je bil v Guayaquilu v Ekvadorju močan, dve minuti trajajoč potres, ki pa je bil tako močan, da je porušil mnogo hiš, pod katerim je zakopanih mnogo ljudi. Po pr-1 vih poročilih, ki so prišla, bo najmanj 100 ljudi mrtvih. RUSI SO PREBILI NEMŠKO OBRAMBNO ČRTO PRED HARKOVOM TER SE DAJ PRODIRAJO NARAVNOST PROTI MESTU, KI JE EDEN NAJMOCNEJ SIH STEBROV NEMŠKE OBRAMBNE ČRTE V UKRAJINI. Na Kercu pa se Rusi bore proti mnogo močnejši nemški armadi in rusko poveljstvo priznava, da so se morali Rusi že drugič umakniti. "Rdeča zvezda" poroča, da so se Rusi umaknili v nove postojanke vsled velike nemške premoči v tankih in ae-roplanih. Pri vsem pa se armada pod generalom T. T. Ko-zlovom bori za vsako ped zemlje, ki jo pusti. Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da zavzema ruska ofenziva pri Harkovu mnogo večji obseg kot pa nemška ofenziva na Kerču. Na osrednji fronti ruski aeroplani bomabrdirajo nemška letališča .Nemci so že pogosto skušali najti kako slabo točko v ruski črti med Moskvo in Leningradom, toda se jim ui posrečilo. V okolici Ihneti- Pogajanje o Martinique-u Uradni krogi v Washingto-nu izražajo veliko upanje, da bo v kratkem prišlo do popol-; ^ nega sporazuma glede Marti-'wsto5i in Hrvatskimi niqutu Guadeloupe in Franco- čf tam i v okolici Sarajeva. \ as, Hke (juiane, ker je visoki ko- v hližini k*tcre Je do misar adnriral Georges Robert SP°Pa vi sto Nemcev, ki so izgubili tudi mnogo vojnega mater.ala. Prodiranje se nadaljuje. KALININ—V primeroma majhnem predelu zbirajo Nemci močno armado in skušajo prebiti rusko črto: Rusi pa so napad odbili z artilerijo in iufanterijo. Več sto Nemcev je bilo ubitih. OSREDNJA FRONTA—Ruski aeroplani bombardirajo netfuške koncentracije in so uničili sovražna škladi- pogajaujih. Ta sporazum je Ibil dosežen ter P« rušila naselja in vasi, v v podajanjih ine.1 admiralom katefii bhiLjli 1mk1° deJauJa Robertom ter ameriškima za- i^vrsi!a-stopnikoma admiralom Johnom Elektrarna je takoj prekinila električni tok, cia ne bi nastali požari, toda pretbivalci so bili še bolj Zbegani, ker so morali v temi tavati po razvalinah. Ooz nekoliko časa pa je bilo mesto deloma zopet razsvet-I ljeno. " j Koliko je mrtvih, sedaj še ni Jo okboljenih in vlaune čete so mogoče dognati, toda i»poroče-ujele Živorada Simiča in nje-| no je bilo, da s-ta med mrtvimi ameriški podtkonaul John M. j Slaughter in njegova žena "Hrvat-ki Narod" 21. mar-' Marv fes South Bend, Ind. No-ca: "Vstaš Gjuro Klikič je j va stanovanjska hiša se je po-padel v borbah s četniki pri i rušila in pod razvalinami sta Novi Gradiški." l»ila pokopan Slaughter in nje- Hooverjeiu, poveljnikom bro-dovja v Carailhskem morju in Samuelom Reber-jem, ravnateljem urada za evropske zade-ve v državnem departmentu. Pogajanja pa se še vedno nadaljujejo na Martinique. — Francoske bojne ladje >*e raz-I orožujejo }>od nadzorstvom francoskih in ameriških inor- •'Xaierieher Zeitung" poroča Iz Budimpešte: "Že dva meseca je v gorah med Sarajevom in Drino, zlasti na Bjelašnici in Romaniji planini, glavno središče sribskih četnikov. Ge-I neralni štab vstaške vojske je ! zagrozil s težjimi kaznimi vsemi, ki bi se udeležili napada." "Hrvatski Narod" 19. marca: "Stožernik Tržič je obiskal ranjene hrvatske vstaje in redne vojake, ki se borijo v Bosni proti skupnemu sovražniku. Nemški general tineis Hor^tenau je prejel vsoto 250 tisoč kun in se zahvalil v imenu nemških vojakov v Bosni." • "Novo Vreme", 4. marca: Vojaški poveljnik Srbije je izdal sledeči ukaz: **Kdorkoli bo ]X)dpiral o^Ae, ki z orožjem v roki nasprotujejo dr&avnem-u redu in ki s hrano ali denarjem ali skrivajoč jih in daja-joč .podatke škodujejo držav uslužbenci pri Pan American-Grace Airlines, toda njih imena niso znana. Oudno pri tem je, da so nekatere stare, lesene, že napol podrte hiše vzdržale potres, nove stanovanjske hiše iz cementa pa so se podrle. Neko poznejše poročilo naznanja, da je bil ubit dr. Modesto Arreaga Gomez, ravnatelj velike klinike, ki je bila tudi porušena. Predsednik Carlos Arroyo del Rio je z več ministri prišel gova žena. Poleg teh dveh so j rz Quito, da pregleda, kako ško-bili še tudi libit i trije ameriški I do je povzročil potres. ja: "Med Ljigo in Gornjo To- Ainerwka vlada se glede francoskih bojnih ladij pogaja . z admiralom Rdbertom, ne pa P°llco P™!0 i]o s francosko vlado v Vichvju. Padov 8 ve*ul"kl 12 1°kol^e Ijeva, kt jim poveljujejo Fle- eevič, Borota in Zivorad Si- moe. 120 članov oddelka je bi- t _ j nim interesom, bo kaznovan "Novo Vreme" 27. ?eJ>rnar- smrtjo, v manj težkih slučajih MOBOENTHAU HOČE ŠE VEČ DAVKOV Zvezni zakladničar Henry Morgenthau je rbkel, da bo do-ločen najnižji davek "nekaj dolarjev". Morgenthau priporoča, da bi vsakdo, ki mora v posla ti davčnemu uradu poro pa z ječo najmanj tri leta. Te kazni veljajo tudi za vsa dela v krajih zunaj okupirane Srbije." Govoreč o redu navaja, da pri tem mi«li red, ki so ga uvedle nemške oblasti." PREKLIC, KI NIČESAR MADŽARI V NEMŠKI NE PREKLICU JE V Stoek?holmu je bilo nazna- ARMADI Kott pravi neko poročilo iz HITLER JE POPUSTIL PROTI MADŽAROM Zavezniški krogi v Londonu so izvedeli rz zanesljivega vira da je Hitler nekoltko popu- -- , nu v • « , , ir ^ , , , čilo o svojem zaslužku, plačal, 8f» Pri sVOJ* P® sea v okolici Smolenska. V nenadnem napadu na neko Lajnižji davek ^ kar bi pri.' jšmm | lil mesto so ruski aeroplani porušili vojašnico in ubili 500'nesio v zvrano ^dnico .Nemcev. ! $100,000,000. Ameriški aeroplani in tanki igrajo velevažno vlogo | "To je lepa v-ota in jo mo-na ruski fronti. Kot pravi neko poročilo iz Ankare, so dobili Rusi po severni pomorski črti 1,500,000 ton vojnega materjala iz Amerike in Anglije, čez mejo v Iranu pa je povprečno vsak dan peljalo 20 trukov razni materjal in tudi želeani.ške tračnice. JUGOSL. ČETNIKI SE BORIJO Z NOVO MOČJO Carigrad, 12. maja. (1CN)*—------- — S prihodom spomladi se če- tniški oddelek napadel nemški vojaški transport v okolici Vi->okog. V boju je padlo 60 sovražnih vojakov in častnikov, 13 tovornih avtomobilov pa je bilo uničenih. Nato so se četniki umaknili v planine. — JIC. tniško gibanje v Jugoslaviji razvija z oibnovljeno silo. Četniki danes drže v svoje oblasti velik del Bosne. Glavne četni-ške sile so v gorah med »Sarajevom in reko Drino, zlasti v planinskih predelih Komanije. Italijansko - neurško poveljstvo je Ibilo prisiljeno poslati v Bosno nove čete. Poveljnik gsedinjenih okupacijskih cet v Bosni, nemški general Bader,! proga predsednika Roosevelta. je objavil 28. aprila razglas o kateri je znano, da vedno prebivalcem, naj nehajo z od-1 mnogo potuje, bo morala zaporom, sicer jih bo najstrožje radi omejitve gasolina opurtiti kaznoval. Razglas je bil v o- mars'ukaltero potovanje, bliki ultimata in med drugim Na svoji časnikarski konfe-so v njem besede: "Osebe, ki skrivajo orožje in dajejo po- remo tnidi rabiti," je rekel Morgenthau. Morgenthau je rekel, da je ninoifo ljudi v Združenih državah, ki po postavi morajo davčnemu uradu poslati pox*o<"ilo o svojih dohdkih, da pa jim po raznih dovoljenih odbitkih ni treiba plačati nort>enega davka. Zato ima na delu več izveden* cev,^ijih naloga je iznajti, ako bi bil tak davek postavno dovoljen in ako bo dovoljen, tedaj bo kongresu priporočil da odmeri ta najnižji davek. 1 šil jat ve madžarskih divizij na rusko fronto. Hitler je svojo zahtevo znižal zaradi poljedelskega položaja na Madžarskem in zaradi nevarnosti, da Ru-munska napade Madžarsko. Madžarska je vsled tega popusta poslala smo 30,000 vojakov za patroino služibo v Ukrajino. Madžarska se je pri Hitlerju izgovarjala, da potrebuje mno-' iCarVžar-ko rn Romunsko, da si go delavcev na svojih poljih in ne skočite v lase zaradi Tran-da mora poleg te«ra še držati; silvanije, saj, dokler ni odloče-močno armado v Transilvani-I no na ruski fronti. ji, ki jo za sebe zahteva Ru-munska. Rmnunski držaVniki so prejšnji teden o tem razpravljali z nemškim generalom Milchom, ko je bil v Bukarešti. Iz Berlina ]>a je bilo rumuuskemu niinlstrskenrn predsedniku ge- njeno, da Berlin prekliouje, da Budimpešte, ki je prišlo v Cu-so v Jugoslavijo poslali 20 di-| rih v Švici, so te dni odšli novi vizij nemwke, madžarske in ma«lžai>ki polki na rusko fron-bolgarske vojsike za zadušitev to iu to v času, ike vojske. Takoj po' nova vojna v osiškem taboru, tem pa priznava, da se je zače-j Ministrski predsednik Nikola vojaška akcija, proti njego-^laj von Kalav je v ovojem na-vi vojski, s prifrtavkom, da je govoru na vojake izrazil upa-to samo "policijska operacija.", nje, da se bodo srečno vrnili in da bodo s seboj tudi prinesli svoje puške, -ifineg* Madžarov in Ruimmcev je odvrglo orožje, ko so prišli na fronto in so se predali Rusom. "Nikdar ne bomo pozabili vatšili družin in obljubim vam, da bodo dobro preskrbljene,'' je rekel Kallav »zavedajoč se. da na Madžarskem zelo pri-J uianjkuje živeža. Japonci dvigajo zlato Radio Tokio naznanja, da japonski mornariški potapljači dvigajo v pristanišču Singa-pura zlaSo, ki so ga vrgli v morje Angleži, ko so bežali iz mesta. Vsak dan prinesejo na površje zlata za nad $10,000 in so ga do sedaj rešili že v vrednosti nad $1,000,000. Dva nemška častnika pobegnila Polieija v Torontu v Kanadi je 'bila obveščena, da sta ponoči iz ujetniškega taborišča v BovanviMe pobegnila nemška letalska častnika Dver-hardt Wildermuth in Friedrich neraki Ionu Autonescu sporo ceno da se Rumunski ne trefea ~ oba stary ^ let bati Madžarske, ker je Rumun-j___ ska popolnoma mobilizirana, Madžars&a pa le e»bc, ki so |x>"beguile i& "A" kot vsak navaden avto-svojib bivališč pred prihodom' nioflbilrst, ne pa kakoršno okupacijskih oblasti bodo kaznovane z za plenjenjem imetij. Vsak odpor bo neusmiljeno zadušen." letniki v Bosni so na ta ulti- imajo kongresniiki in vlada u-radniki, namreč, da na tako nakaznico morejo dobiti gasolina, kolikor ga (potreSbujejo. M rs. Roosevelt pa je tudi re- mat odgovorili s povečanim, kla, da se bo vozila v stari ko-odporom. 30p aprila je neki če-!ciji in na kolesu, katerega se MUČENJE POLJSKIH DUHOVNIKOV Šele sedaj je prišlo v London poročilo, ki popisuje, kako so Nemci Lz nekega zavoda v Cieehocineku v hudi zimi pognali več starih (poljskih duhov nikov in iso jih prepeljali v koncentracijsko taborišče v 'Dachau v Nemčiji. * "Nekaj časa zatem, ko so bili ksgnani s svojega doma, so bili ni. | v samostanu v Ladu. Pozneje Ameriški bombniki so se dvi- pa o njih iri bilo ničesar več gnili z nekejra tajnega letali-; slišati. Sedaj pa >o prišla pi-šča v Indiji ter so napadli ja- t:tna nekaterih duhovnikov v ponsko letališče pri Myrtkyini( svet. Koliko duhovnikov pa je na severnemTconcn Burme. Nabilo v duhovniškem doirni, po-letališču je nastalo več velikih ročilo-ne pov^e Podmornice v Mississippiju — pravi Berlin Ker je rada imela kouje, je Miss Maude C. Herterioh, stara 42 let, plačala s svojim življenjem. Miss Herterioh je živela v Sparkhill, N. Y., in je bila zaposlena pri American Telephone and Telegraph Co. v New Yorku. V sredo zvečer je olbisikala svojega bratranca Rov Henui-gerja, ki ima farmo blian Tap-pana. Šla je v konjski hlev in je pričela konja božati. Konj SOJENJE "KOMUNISTOM" V SKOPLJU Poročilo iz Viohvja potom IIP naznanja, da je berlinski radio poroča brzojavno vest iz Sofije, ki pravi, da je bolgarsko vojaško središče v Skoplju olbsodiio na smrt 18 članov "Oborožene komunistične dr-hali," a 18 drugih obsodilo na 16 let ječe vsakega. (JIC) po*arov. V Poznanju, kjer so Nemci pustili samo dvev cerkvi za 250,000 prebivalcev, je nemška polieija razgnala ljudi, ki so Po radio je prišlo včeraj naslednje poročilo iz Berlina: "Nemške podmornice so zopet dosegle več uspehov v se- pa se je strgal ter se razjarjen vernem Atlantiku, pa tudi ob vrijel na :ijo. Grizel jo je in te-obrežj« Sevome Amerike. La-' ptal z nogami. Nato je zdirjal d je, ki .so bile potopljene ob v/, ble^-a in vlekel za seboj de- obali Severne Amerike, so večinoma veliki tovorni parniki in tankerji. Kmalu nato, ko so kanadske oblasti priznale, da je bil tor-pediran drugi panuk na reki sv. Lavren<*a, se poroča, da je bil v delti Mississippija potopljen modern tanker z 10,000 tonami. "Ameriški narod se bo naj-brže prestrašil, ko bo slišal, da so sedaj nemške podmornice že je naučila voziti prejšnji teden ( v neki veliki sobi na svojem stali pred cerkvijo, ker v eer- j na delu tudi v reki sv. Lovren-doimi v Hyde Park, N. Y. 1 kev niso več mogli. {ca in v Mississippiju." sko, ki se je držala njegove vrvi in katero je odtrgal od jasli. Ko so ljudje nesrečnici prihiteli na pomoč, so v svojo grozo videli, da ji. je konj odgriznil obe ušesi in na vsaki roki po en prst. Leva stran prsi ji je bila zdrobljena in ena noga zlomljena. Z ambn-lanco so jo odpeljali v bolnišnico v Engelwood, N. J., toda je med fotoni umrla. Konja, »ki ga je Henmger šele pred kraltkim kupil, je coroner dr. John Petrone pozneje vstrelil. Žrtve zračnih napadov v Angliji V Londonu je bilo uradno naznanjeno, da je bilo v aprilu pri zračnih napadih na angleška piesta ubitih 938 oseb. v bolnišnicah pa jih je 998. Največ v enem mesečni jih je bilo vdbitih lanskega maja, namreč 5394. Nemci iščejo častnike Po v&ej zasedeni zapadni Evropi iščejo Nemci V prvi vrsti častnike v armadah poraženih držav. Najboljši zgled za to je ekseburija "24 Holandcev. Poglavitni namen tega iskanja je poloviti vse častnike in jih poslati v koncentracijska taborišča, da ne bi mogli pomagati pri vpadu iz Anglije-na evropsko celino. ( Vsi francoski, norveški, danski, holamfeki in 'belgijski častniki, ki se na ta ali drugi način niso izrekli za nacije, so v koncentracijskih taboriščih. Kateri pa so bili pušeeni na svobodi, so pa pod strogim nemškim vojaškim nadzorstvom, četudi so obljubili, da tekom sedanje vojne proti Nemčiji ne bodo vze!i orožja. v NEWYOBčANI! — MESTO NEW YORK VAS VABI, DA SE VDELEŽITE PROSLAVE "I AM AN AMERI CAN!"—V NEDELJO POPOLDNE, 17. MAJA V CENT RAL PARKU NA MALL -GLAS NARODA" — New Tov« FRIDAY, MAY 15, 1942 H GLAS NARODA" - (Toid or nn reorun P»Mi aad PoMIrtml tar flUvenie PnMtahlM Cenam. (A Oorporatlaa). Wtmnk Bakeer, Prertdent; 7. Lnpeba, Bee. — Place of basin don end eddreeeee eC above oCttoere: 21« WS8T 18tl» _ j. .NEW TORE. *. X. •ea of tke STRUT, 49th Year **lae HarwJa" U tamed ereiy day except Saturday*. Bnadaya and Holiday a. ■■ewrlgtlM Xearly pa—. AdTertlmcvent en >r»wi la eete ea «etrt leto velja Bat ea tnwth) In Kanado H-i ea pot leu HM. m Sa New York na celo leto 17^-; na pol Ba tnoneaetro n celo leto »7-—; aa pol leta 98.00. -•lae Haroda" lakaja Tanki dan laraemJU aobot, nedelj ln praanlkor. NABODA." 110 W88T 18tk STRUT, MIW XOI Telephone i CH«Im »-1M1 m, wl s. DAN: ANrfERIKANEC SEM Nedelja 17. maja bo "I am an American Day." TBTANOVLJKS KM SPOMLADNE OFENZIVE VSEPOVSOD Na veliki ruski fronti se je dolgo napovedana »pomladna ofenziva pričela in pričele «e bodo še druge ofenzive, tudi j »omorika ofenziva v Sredozemlju. Tam so pripravljene nemške in italijanske bojne ladje za nove operacije, bodisi na morju ali o»b olbrežju. In v tem času, v pričakovanju take ofenzive, se dvignili tudi Črnogorci in Albanci iz svojih gorskih selišč in so odšli na pohod proti jadranskemu obrežju. V Zadnja poročila z Balkana naznanjajo, da albanski črnogorski bojevniki nadlegujejo osišike čete na obre- Ta dan .se tiče nas vseli, starih ravno tako, kakor novih Amerik ance v. Besede ne morejo nikdar izrabiti, kaj ni i vsi čutimo v Aaneriki. Ono, kar nas navdaja s ponosom in uda-no ponižnostjo, je pregloboko aa besede. Ko je bilo profesorju Albertu Einbteinu lani podeljeno ameriško državljanstvo je on to isfeadl takole: 44V A-inerški najbolj dragocena stvar stave državljane in podučevale nove o naših o:« nhnia Ikaj reči o svoji vladi, niti določati o svojem lastnem načinu življenja." Drag priseljenec >e]ga -sedaj z p vemo tvojega, je izrazil na drug način, ko je v življenja je mkugoča, razvoj "Na kaik boljši način moremo izraziti hvaležnost, ki jo euti-frriio. kot s tem, da kupimo vojne Qiranihie »bonde Zdr. držav. Te vrednote se prodajajo v ke in pištole, ročne granate in zakrivljene nože. Albanci so potomci starih Ilirov in so poznani kot zelo nevarni sovražniki. Njih poglavar je baje bivši poveljnik telesne garde kralja Zoga, s slikovito rdečo uniformo s črnimi naši vi. Med Albanci je oživela krvna osveta in so se zakleli, da bodo maščevali stmrt in zasužnjen je svojih očetov, bratov in sinov. Posebno Italjani so si nakopali pri Albancih smrtno sovraštvo, ker iso postrelili in zaprli mnogo Albancev. Nekateri so bili tudi obešeni na javnih trgih po mestih. Stari grad v S kadru, ki je še iz srednjega veka. je poln zaprtih Albancev. Hitler ima dovolj opravka v Rusiji, pa tudi od zadej mu preti velika nevarnost, kajti general Mihajlovič je zbudil vse evropske narode, ne samo na Balkanu, temveč po eeli Evropi in se sedaj od zadej borijo proti osišču. reditvami, ki bodo spominjale dolf4 svoj iprvi državljanski pa pii-: "V Aaneriki težnje ljudi so del samega ustroja življenja. Svoboda je samoumevna realnost kakor zrak, ki ga dihamo. Ta beseda, ki je taiko votlo donela v inozemtetvu, ima tulkaj prekinjajoč značaj, ne le emoci-j on a len iznačaj, marveč vsebuje ono gorko zagotavljanje s katerim človek govoni o domačen* posestvu." In vsakdo izmed nas bo vsak na svoj način izrazil Čustvovanje, kaj Aime-rika zanj pomenja — ona Aime-riika, ki ni narod po nikakem tradicijonalnem pomenu, marveč udrnženje ljudi vseh naro-'dov. Iti so sem prišJi, ne zato ker je ta narod bil nov in velik in bogat, amfpak kar vest je 3a okrog sveta, da tukaj vsi ljudje imajo enako priložnost postati rvekad boljše kot so bili, svobodni ljudje v novem svetu. (Proslavili bon*> ta dan. ka- ____ kor je-predsednik pozval, s pri-ffca, je postal plačljiv vsled JTa ves način S: vi jen ja je pod napadom. Naša Amerika ne zahteva za naše prrštedenje. na še lastnine, naše življenjske potrebščine. Edino, kar se od nas zahteva, da vložimo vsaJk teden, vsak mesec, kaik del svojega zaslužka v vojne bonde. S tem, da kupujemo vojne bonde, dejanski povečamo vrednost dolarjev, ki jih danes zaslužimo. Vsi se pozivajo- naj priredijo 10 odstotkov dohodka na tak način. Odrežite spodnjo tiskovino, izpolnite jo in pošljite po pošti v Washington. S tem, da to storite, boste deloma dtfli izraz svojemu lastnemu vpošte-vanjiu. kaj pomenja biti državljan teh svobodnih Združenih držav. Ne prilagajte. denarja s svojim naročilom. Pošljite money order ali pa ček, plačljiv na Treasurer of the United States in ne takega oe tega ker Me ga indorsirali. fill out this form and mail to WAR SAVINGS STAFF, U. S. TREASURY DEPT.. WASHINGTON, D. C. JAPONCI PRODIRAJO (Najkasnejše poročilo.) — Japonska armada prodira iz Burme na Kitajsko in je že prišla 170 milj daleč v Junan provinco ter pri tem obšla Ten-gueli ob Burirta cesti. Z naskokom t>o zavzeli 5000 čevljev visoki breg reke Sahveen, kjer to jih Kitajci nekaj časa zadržali ,ko so razstrelili dva mostova. Cilj Japoneev je Kun ui ing, 225 milj višje prott severu ob Burma cesti. Angleži se umikajo ob reki Chindwin severozapadno od Burme ter 60 prišli do Kalewe, 40 milj vahodno od Indije. Belgijci proti Nemcem Tajni list "La Legion", ki izhaja v Belgiji, poživlja belgijski narod, da naj bo pripravljen, da se naj poslužuje delovanja pete kolone proti' Nemcem, kadar pride čas, da bodo zavezniki vpadli na evropsko celino. "Pripravimo se, da vdarimo na sovražnika s skritimi bodali, kadar bomo izvedeli, da se bodo zavezniki izkrcali na naši obali," pravi list. ADVERTISE in "GLAS NARODA" >1 AM AS AMERICAN DAY — ' Mmy 17, 1942 FWe Million Wif Sarin*. Bond Drive "In «ffncMMH •/ Ik* mto* prmdmua aw gift mm mmrth today, that mf American (Utiammihip, which cwnn with it privilege* that mre t km emry mf uncounted muh limn*, I mUh to tmhe part in the Fire WW mm War SnMfi Bond Drive mf ~f Am Am Ammeiamm Omy.~ Hcfmciih i* my order to buy V. 5. Wmr Soring* Bmmdtt SEBIES E •U TS »« bMTMM im 19 rear* Mu. 37.SO »m imrremt tar I* yemn la.. 75.«0 tacraaac hi 1« rran 375.0« «111 iarrraac I. If ytmm Im . will iMNM I« 10 run la. --- 750.00 I m Mitimm, I fledge škmtr I irill ham Ike jam mf t ■ ____ Stamp*) ragmlmfy emrh □ wrr* □ m mm k ★ ★ ★ te V. S. Wmr Soring. Bmfh (me □------- I ' *"/S-™ 4?' ,itr Mmrmim* tmmmrrnrm Immg (ruin mirr) vključene uledete slovenske pesmi: 1. Podultrilca — muAkl zbor z bari. ton uumoxpevom 2. Poxdrav — moflkf ibor 3. L«liko iux? — moški zlMir 4. OtoSki s von — m<-ftani ibur 5. Pomlad neka — rat-San! itxw,' z buri loti winuDptvom 6. Lkavi proglasili v zdravniškem pogledu za zdravega. Jutri me odpeljejo domov. Po naturi nisem črnogled, priznam pa, da razen današnjega dopoldne nisem doživel v zavodu ničesar razveseljivega, Xrti enkrat se nisem od srca ga urada za logistiko. Cooper bo pomagal major. Frederick u . , , W. Xidiolu, podpredsedniku ^T^1' ^T'"1 iT ' C° T" * 1 co L'i n i H-icniii mil I biatri tfi -Ki in generalnemu ravnatelju, ki je vodja tega urada, tako da bo združeno vse delo družbe v vojnem programu, S tem niso samo združeni vsi uradi LBM in u^luafbenci v skupnem naporu, temveč, tudi sodelovanje z vsemi vladnimi agencijami in drugimi družbami, ki izdelujejo municijo in drugi vojni ma-terjal. Mr. Cooper je vstopil v dru-žfbo leta 1937 kot zastopniški učenec in je do sedaj imel že več prodajnih in uradnih mest. Pred svojim sedanjim napredovanjem je bil posebni zastopnik družbe v Washington, D. C. ZANIMIVO PISMO IZ STARE DOMOVINE. iFod tem oiasilovom je Ajner. Domovina" v Cl'eveland. O.. 12. maja priobčila piano, ki je zelo zanimivo in ga dobesedno prinašamo: {"Bedka so sedaj pisma iz stare damo-vime, vendar pa je Mns. Josephine Gliha v Cleveland, 0., dobila pismo od svoje mame, iivečače v va^i sv. Križ pri Litiji. Pismo je bilo pisano 23. oiktobra 1941 in je prišlo na gai'i omenjeni naslov 24. 'aprila 1942. Med družini vrsticama piše mati tudi sledeče: rflo3€ ae obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 42nd Street. New York t " . i . . . ... «ii SLOVENSKI ZP&AVKIK V ASMADO. Slovenski zdra\Tiik v Barber-ton, O.r dr. John J. i^olin, je dobil od vojnega oddelka poziv, da ne zglasi v tabonšču Forest, Tuilahoma, Temu za aktivno slualbb. Dr. Folin je star 39 let in ima Čin stotnika. Rojen je bil v Cleveland u in je v zdravniški prafasi 12 let. Njesgovti starši. John in Terezija Per-folija, stanujejo v Garfield Heights, O. Rojak« proximo, k o poiljtjo ia naročnico, da ae poslužujejo — UN1TJKD STATES oadroma CANAPIAN PQSTAI* MONEY ORDER, ako je ram le priroino imajo dosti brige in trpljenja s teboj. Vedno se bom tpaminjal sla-bommiega sedemdesetletnega Italijana, ki ni nikdar spregovoril nobene besede, imela je kakor gorila močne zobe; obraz mu je prerasla gosta siva brada, in ni se mu bilo treba prav posebno vpogibati, da je z dolgima rokama segel do tal. Podarjeue mu "oranže je jedel z olupkom vred, trdo kuhana jajca z lupino. Ko so bolniii poobedovali ali po večerjali in so bolničarji znosili ostanke na veliko, dolgo mizo, »e je Italijan previdno približal z umivalnikom, nagrabil vanj vse ostanke ter jili z največjo slastjo pojedel. Blizu mene v wardu je ležal paralizirau Armenec. Pitati so ga morali, kajti le desnica mu je Še nekoliko služila. »Sleherno jutro nam je nudil strašen pogled. Ponoči se je namreč po vsem obrazu namazal z lastnim blatom. Nikdar ne bom pozabil v službi osivelega bolničarja Johna. Menda vrši že nad štirideset let bolničarsko službo. Mojemu tret jemu sosedu so se začele iznenada pojavljati po vsem telesmn velike gnojne bule, ki so najbrž tudi povzročile njegovo duševno zmede-uost. Neke noči me prebudi strahovito smučanje. Skušam pozabiti in zaspati, pa nič in nič. Pokličem Johna rekoč: — Premakni ga za pol inča na levo ali desno, pa bo nehal. John ga od blizu pogleda ter se vrne k moji postelji: — Ne morem prav nič pomagati. Boš že oprostil: uinira. — No, če je tako, — si mislim, — bo pač treba potrpeti. John pokliče zdravnika, ki bolnika s> stetoskopom preišče iu sede na stol poleg njega. — John, kaj se ti zdi: kako bo še? — ga vpraša zaspano. John mu potiplje žilo, šteje dihe, pogleda na uro in pravi: — Če se moje izkušnje ne motijo. še dvajset minut. Zdravnik in bolničar sedita nepremično^ H repen je umirajočega poneliuje in poneha. John stopi k njemu, pogleda na uro in pridušeno vzklikne: — Presneto, le malokdaj nie kateri oslepari, ta me pa je. In kar za dve minuti. Rekel sem, da ga bo dvajsetih minutah vzelo, pa ga je že po osemnajstih. Ali ni to sramota, gospod doktor? Sličnih prizorov bi laliko m? stotine omenil. * Za jutri obetajo krasen dan. Za menoj se bodo zaprla vrata starega, sivega poslopja, polnega ječanja, vzdihov, joka. stokov, krikov, surove kle-tvine iu goreče molitve. Vsepovsod tudi v že umirajočih pa planiti že vsaj skromna lučka upanja. Pogledov bolnih tovarišev ne morem več prenašati odkar vedo, da se poslavljam, se iskri v očeh vseh resnična za~ vist. Ne bom trdil, da tudi z menoj ni bilo drugače, ko so se drugi poslavljali od meue. Kako mi bo, ko bom po tako dolgem času vdihnil lepoto prebujene narave Najbrže že vsaj nekako tako, kot je bilo velikemu Rusu Dostojevskemu, ko se je po odhodu še enkrat ozrl na mračno poslopje velike sibirske ječe, v kateri je preživel toliko let kot izgnanec, ter pozneje napisal svoj nesmrtni umotvor i—"Zapiski iz, mrtvega , * -o L A a NA8QDA" - New Iw» FRIDAY, MAY 15, 1942 vstanovljIn IBM <^*»Q<=SS«KS5=>O/ M. M. Štiri dni z mrtvim otrokom v naročju Iz mojih beležk Santo nekoliko mesecev naftna delodajalce, ki »o jih izko- družini kot dekla loči od dni, ko >o .»e stezale ro-j 11 ščali, in na svoj skromni za- seboj leto dni starega otrorka in'W:itiko. ke. ko so se matere, zočiui, pol-jtluiel Bekžke njso 'literary effort.' po ameif.Ško rečeno- torej iie spadajo ,pod beUU'i^ikQ in radi tega se labko vključi pod tako šifro Vsaikojadce misli in če treba celo naznanila za veselice, vtise o t&u in otieni iz vsakdanih dogodkov, bodisi donuu čili ali rsviitovnili, po priliki pa magari tudi kakšen času pri-hnela je s meten komentar, mnenje ali VJdfte, človek mora po v, z mikaj kovači, tožijo v nižanja. Zakadi dela ni mogla vori, dokler inu uredniki pu- sveti jezi izpiti, razočarani. otroka tako negovati, kakor Uit stijo "I>o letos je še nekako šlo. bilo treba. Tudi «alm je bila takorekoč. Upam- da }k, ki je ostal v deželi, kjer czaradi tega nedolžnega tttjajsainio znati postaviti si prime-rilmi >olz. poslavljate od evojinjao garali. Skoraj praznili že- je marala pretrpeti nešteta po-hen naslov, potem pa laliko goni nov in hčera, bratov in sester ---- _ _ I--? 1----r_; -- ----.jii --i - . ._» I • ' * , ' —- mož in očetov, znanci in prijatelji pa oil svojih dragih. Tra gedija mladih življenj se je pričela. . Tragediji« t' -1 ill, ki so morali v avet zaradi kruha. Odhajali so vedri, s pogumom v srcu. V«si sifto z eno samo željo zaslužili toliko, da bo dovolj za vso družino za dolge in težke z:irfs>ke mesttje. Zaradi tega edinega cilja so se odpeljali v ialjnji svet, prenašati nove napore, nova ponižanja. iče-voAL te naše fante na ulicah Odese ali v naseljih zunaj mesta, so jih »pozdravljali z vzklikom: "Slava Slavijanom!" Ta lop pozdrav je značil da ljudje veezon>ke -delavce. so jim de in naredila konec svojenru otožno pesem, da bi jra uspava- trpljenju. Otroci so goli, bosi, la. Včasih so jo obli le *olze. lačni. Vse oči so uprte vame., Ijjudje *>o jo tolažili, da bo Najstarejša hčerka mi j«1 prod otrok oadravel. Štiri dolge dni mesecem dni pisala: 4TVagi je držala mati v rokah mrtvo očka. ne morem več bratcu kr-^te. Šele v Italiji so oblasti pati obleke, ker ne morem ni-,odknile njeno tragedijo. Mati kjer dobit." nobene krpe. Olgi- j ^ i moffla veič zdržati i Ljudje ca, SU*ka in Mile komaj čaka- na postaji, posebno žene, so jo-jo, da bi očka prinesel vročega; kale z mlado ženo. Italijan l^mha in «ira. da se bodo do bitega najedli prav kakor sedaj, ko so nam prinesli vse to dobri ljudje jx> maminem nogre-bu. Prine«»i. očka. dosti denarja.' '"Vidite in jaz prinašam 70 botuo v tem oziru dobro vozili -JeneinM narodu kar največje skuhaj, če pa ne bi. bodo čita- pravice I'm svoboščine. S kn- lagaI■. da se napravi red, kot Helji itak saaivi vedeli, da je vojna vzela "beježke.'* obljubljali zlate gore. Skrivnostna želja za zaslužkom je potepnila v tujino tudi tiste, ki jim ni bilo sile, kopati tuje ce«tp in obdelovati polja fran-<-o>kih bogatašev. Približali *o se dnevi vrnitve. Tam nekje v ravninah Prek-murja in siromašnih vaseh goni tt Bosne so nekateri zidali urn do ve v oblake. Čakali so na -ad dela tistih ndadih mož in žena, ki so se V začetku po-letja razkropili po vsej Evropi. Tn pričeli so prihajati čez Jelenico, čez Rakek, čez Mari-bri- . . . Težka usoda teh ljudi je tudi nas priklicala na mejo. Hoteli suie m deti, kaj je tujina dala sezonskim delavcem, tistim- ki so morali dol src mesece dajati svoje mlade moči gradnji tujih nov Hi ce*t in obdelovanju tujih posestev. On>g za drugim' so pri hajali ti ljudje, z vrečami na ramah s culami v rokah in — praznimi žepi. Njihovi žalostni, bledi, izpiti obrazi so jasno pričali, kaj jim je dala tujina. Preplalkni. na pragu hladni h zim-kih dni, še zmerom samo sto me, molče in ne morejo razumeti. Mislijo na agente- ki so jih opeharili. dinarjev. Oče bo nekaj dni hranil svoje otroke z vročim krrihom .in sirarn toda potlej — prtlej bom, če ne bo od kakšne druge strani prišla pomoč, šel po-ženinih stopinjah. Morda bodo tedaj dobri ljudje še enkrat do sitega nabtranili sirote kakor lani . . "Ena zgodba je hujša od druge. T,až ne govori z usturc teh ljudi, njihove otožne, solzne oči in njihovi upadli obrazi potrjujejo sleherno imhovo be-^s^lo. Neki mladi Preknmrec je povedal zgodbo svoje znanke. ki: se je z njihovim oddelkom vračala v Jugoslavijo. "Delala jt pri neki ugledni "ke oblasti po pokopale otroka na lastne stroške. Mati se pa \ie vrnila daniov v dveh dneh." Neko drugo dekle je. preden «mo odppotovali, znorela. Ni imgla zdržati neč4oveške«ra •strahu kako bo opravičila svoj VAŽNO ZA NAROČNIKE m an at en zaslužek. Tn ta nftadenič na postaji v Rakeku je pristavil, da je to samo drobee strašne usode naših sezonskih delavcev v tujini. Mnogo je bii^tajjgnjji POacS^-iijudst \-a v domovini tako groz ITaki, ki smo se ukvarjali s tpiwanjean, pflfeszijo in tiVčnimi uiiK^tnostmi meti naani v Ameriki, smo cesto poudarjali, da m»š priseljenec jukaj nekako niha med dvema sv<_tovo*na-kar bi pomenilo, da ni cd tega ne od onega sveta pravzaprav. Če je šel naš človek pogledat v stanj kraj, je komaj čakal, da je priromal nazaj v Asiueriko, tukaj pa je potem nadaljtval z milim vzdihovanjem po lepi naši domovini, vselej pa tudi pri-ipomiil, da "no. ja. živeti pa se tam ne da več. če je človek enkrat navajen A^KM-tke." Te dni pa sem cula inteligentno rojakinjo r^Či, da ni bila v A-merriki v resnici nikdar zadovoljna, zda? pa, ko je v domovini (prišla tako .-trajna nesreča je pi-vič rzza svojega bivanja tu zadovoljna, da je v Ameriki. Tega rojakinja ni rekla iz sebičnih razlogov, ampak prej iz tttge nad usodo našega človeka, trpljenja katerega bi od blizu ne mogla prenesti. In je re*. da če človek pomisli na miroljubnost -nffeega naroda, se zdi mtočenje in razgajamje našega kim veweljem so zategadelj pozdravili .raz»i»ad Avstrije ii< ko-TkM- vojne, ne bom tu opisovaal. ker to je preeej&nja povest sama na sebi in zato ne spada v beležke.. Kar f^ttn hotela omeniti jo dejstvo, da ko so ti navdušeni slovenski1 fantje s svo-iinii zavednimi častniki, ki so srbski konzu- j , - , T , . . lat v Odesi je z Belogardisti se .spodobi, da se vzame Lahom , , ^ 4 • , . , . . . . dosegel sporazum, po kateivm naše kraje takoj nazai m se! , ^ 1. - " ,.T , .. 1 . so bij; tantie 97. pesporka zadr- Hpodi Nemce gor v nmi gornie v . - .. . ... • , , . " .. . ' 1 zani na ukrajinski zemlji ta- in dolnje avstnr-ike kraje, ka-«, , , , . , .. • , , . , ko dolgo, da je bila kraljevina »mor -spada70, itd.. T ... v ' ; Jugoslavija srečno u-sidrana m 'Tiii so bili vsi taki konkretni pa, da so morali ti dečki odi ti nasvet* ali predlogi bob ob ste- iz Bu«ije praznili rok — gole no, pač ni ,j>otrobno poiularjati, roke ne uprizorjajo revolt. Vse saj Jugoslavija, kakršna se je us-*t#novila. ,ie bila začrtana ta korekoč še pred koničen vojne" ostali z njimi, prišii konično noTno otoku Krfu. Po v-ojni se je mmortsh omVafc v Jugoslavijo] lo antsameznili "naših tedanjih vojakov in čast-nikmT. ki so bili nad novo svojo domovino bridko razočarani. (Nadaljevanje prihodnjič.) Slovenske Knjige miiogo trptjetija in neprijetnosti PokVcni "prijatelji'1 naših delavcev in plačan! agenti so se okoTtstili z preprosto ■naivnostjo naših ljudi in skpa-ril' na debelo. Naši ljudje so morali svojo pošteno vero drago plačati. Vrnili so se ist tn-jine agarani, s pralnimi ž?pi. Uloma j ill pa čakajo žene. otroci. pogosto bolni in lačni. Čakajo na svoje h rani tel jo. ki -e vračajo v domovino bolni, lačni in ra-zočarani. Pole® uailov* J« nsvidao do M«j law te plateao urofniia Prva llCTllka pomeni mesec, draga dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In atroUtoT, V>a prosimo, da akniate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravne«? ua ali Jo pa plačajte nafte?« sattopnlfcc t Vatoa kraju «11 p* kateremu lamel saatopnlkoT, kojlb imena ao tiskana a dtMiai črkami, ker so nprarl-0enl oblaka ti iudl droge naselbine, kjer je kaj a«Uh rojake* um-tjenib. ZaatopcLk bo Vam laročU potrdilo m plačaoo oaročnloe c aj.1FOUNIA : ttan Vranclgc«, iacak Lah tki a COLORADO: . Pueblo, Petes Onlig, Waiaenburc, M. J. Bnjl Prank Zupan AH INDIANA; Indianapolis ILLINOIS: Chicago, J. Hevčl4 Cicero, 1. Fabian (Cbieago. Otoere In Illinoln) lei let, Jennie Bambleb U Salle, J. Spellcb Mascotilali, Martin Dole'io North Chicago la War** MARfLAND: KitsmUier, fr. Vepopi»ee UIOQ1GAN: Detroit. L, Plaakat MINNESOTA; L'hlshiilm. J. Lukanlcb My, Joa. J. Pesb«l •relet b, Lonla Go oka ..Gilbert, Lonls Vessel Blhlklng, John Porta UONTANA: Roundup. U. If. Pan is a Wasboe. L Champa KHBRAHKA: Omaha, P. Broderlek VRW TORR: Brooklyn, Antbeny Bvet t <9e«fanda. Rarl ~ -141 tie Pa 11a. Worcester, Peter OHIO: Rarberton, rtu| Olevemnd, Anton Bobek, dm, Kar-ttagar. Jacob Jfeenik. Job* Hiapnlk SlrarO, Anton. Nggode Ixtrain, Lea la Balant, Joha Kaaaia toongatown. Anton RlkaM ORROON: Oregon City. i. Kofetef PRNNSILVANIA: Bessemer, Jobn Jernlkar Gonemaugh. J. Bresevee Coverdale In okolica, Job. I's^rnel tic port, Louis SupančIC ParreU, Jerry Okurn forest City. Math Buli fr. Blodni kar Greensburg, e'rank Nora k Homer City, Fr. Fesenobak Imperial, Vence Paloich Jobnatown, Jahn Pelanta Vr«yn, Ant. TabfalJ l-owrne. Frank Bal loch Midway. Jo..d Znat PlttrtrargU tn okolica, PWHf Prag^ Steelton. A Hren ,, . Turtle Creek. Fr. gefcttrer West Newton, J or an WISCON8IN. Milwaukee, West APIs. Fr. Skefe Sheboygan. (144 strani.) WXOMINQ: , Rook Sprtngs, Lani« Taaeknr Diamond t Hie, Joe Rollea > * »» --- ^. Faak saaiagalk 1x4« »atriUle M la. katere Je greje!. Xastepalke teg t* WUTi 'VLA* iiMM VESTI IZ CLEVELAND, OHIO. Po dolgi bolezni je umrla v mestni bolnišnici Mre. Frances Hwvat, roj. Bo/kar. Bila je stara 48 k t. Tukaj je bivala 46 iii doma je bila iz vasa Grinto-vec, fara Zagradec. o<&oder je pqlwla sem s starisi ko je bila atara komaj 18 inesecev.. Poleg žalujočib otrok zapušča mater Frančitko Rokar ter dva brata. Soprog ji je umrl pred 2 letoma. . Dne 7. niaja je nagkwna preminil Jobn Rodich, star 55 let. Zapušča sina Lea bi hčer Mine. Uhereso Koss ter več sorodnikov. Dofma je Iril iz Toniaže-vasi pni Kranju, kjer zapiha več sorodaaifkov. V Ameriki se je luiba jai 40 let. Bbe 10. maja se je a^nudil jnrtev. zadet od kapi, ko se je nahajal pi*i svojem delu mladi Stanley Backer, star 26 let. Za-ipnSča žalujočo soprogo Henrietta- rc^*. Tras*, očeta J«lma. brata Šf(«ana teki veliko .sorodnikov. Rojen je bil v Cleveland u. , >; Mrg. Am na Mran^ar je dob'la U Avstralije pismo za Materinski dan od svoje btoerbe Jtt-lije, ki se nahaja, tam kot vo-jailca bolničarka, m šaržo poročnika. Julija pravi, da imajo dosti deia, veadar je v Avstraliji prav prijetno,. Star-f§a Mr. in Mra. FWik MraAnor, fitfa bila pisma od bčerke zelo vesela. Up. da onemi tudi sama beseda m obsodlja vsega tega gnusnega barba rskega početja. Pa so med nami vzlic ljudje, ki isti rajo, da moramo Slovenci ohraniti plemenitost človek o jlubja — da, kar ohranimo to Ibpo čednost zase, za tujce pa. ki dane« morijo iuis narod.; LTST1TI naj Slovenci, ki bodo še ostali j Spiga, Mefibo živi. postavijo en sam zafcon. ■ ki - naj glasi: Xa naši zemlji j ne bo^te nikdar vec igrali vloge gada na gostoljubnih prsih ._ — von z vami in vašo barbar- j MARKO SEN J ANIN — sko kulturo! Ravnotako je SLOVENCU ROBINSON upati1, da bo nas človek obračunal z vsemi domačimi izdaji-cami. z neraškntairji. z zelenimi kravatami, ki so se navduševale za la%i fašizem vin splolrz vsemi neSedni-mi efementi, ki to'-narod sesali in pra držali k tlom, da so ge mogli na njegov račun čim udobneje rediti. LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (F inžg ar) POUČNI SPISI Cena 70c Cena 75c T tistih časih, ko se je formirala Jugoalavija, je bil moj zakonski tovariš v Ukrajini pri 97. pešfpoBkn. Pni * tem polku je bilo nmogo Tržačanov in idrugih Slovencev iz Primorja in ostalih slovenskih krajev. Visi ti naiši faaitje so bili poslali v U*kraj':no. da taan vzdi"ŽRi-jejo red za Belogardiste, ki so tesno sodelovali z nemškimi okupacijskimi oblastmi. Xemici sami so zadevali pri Busib ozir. Ukrajincib na silen dasi bolj podtalen odpor, zato so Avstrijci služili kot nekakšen protiutež nemSke brutalne vojaške 5 iip, iti ni bila nikdar kaj dru gega 'kot fenrta Fai^e pri 97 so domačini kmialu vidjabili. kjti hitro so »poznali, da ti z njimi sionjpatizirajb in da ne Uganjajo krutosti, ampak cesto oelo nastopajo v prilog ljudstva. MaTBikateri poznejši jn-naOc revolucije 1917—1918 je bil rešen ječe m.smrti po teh naišib dec^l'b, in maicsikateri ♦Armast in nefegnan &lepar, ki je iažemal Qndrtvo. jib je dobil po za izvolil' našega pred-i»o razsvetljeni cesti vedno v manjše in manjše oblike ter sej^edmika Rcosevelta že vtretjič. kontno s?kri 1 Zavinkovciim.. Oče in >Ln sta molčala, zatopljena vsak v svoje misli. .To-!»o1 bnzih konjičev je odmeval iz sanjavega gozda, ki ^e je raztezal kraj voznikov kot dolgo, črno zidovje s posrebreno etre-Jio, kakor bi drdral po njem še kak drag voz. Stari Zavin-uk, ki je ohlapno držal vojke v levici, je včasih kar tako iz navade mah nI z bičem, ki imi je dremal v desnici. Ob teni času se ni Jože k se nikoli vozil. Zato je na ši-ioko odpiral oči, tla bi vse dobro videl. V spominu so se mu zbujale vse tiste pripovedke in pravljice, ki jih je čul doma od i na tei e in od sosede Jame, ali v šoli ali ki jili je eital v knjigah. In ko je zdaj glodal preds? in videl grmičevje, kako se je čudno črtalo v mesečni svetlobi, in hiše, ki so tuintam samevale vapotoima, in osanitla drevesa, ki so kot čine prikazni kipela v luč, ki jo je ob njih izlivala luna — mu je tudi začela do-uiiišljija čudno delovati ter se potapljati v to, kar je že vedefl bajk in pravljic. . Tako sta prevozila Metliko, ki je *Še počivala v trdnem spanju. Ko sta se pa bližala vrhu Gorjancev, se je začelo dan ti. Navkreber sta vifkla konja le korakoma voz in voznike in hladna sapi.-a je pihljala z visoWh vrhov. Pivi na-Miveh juti a njega solnca je priplaval izza vzhodnih gora in ae je kot. zlat ogenj razlil po Gorjancih. Bogata rosa se je zaleske-tala po n zki travi in visokih drevesih, ki so rasla v gostih skupinah ob »t nn i Ofsti. Nekje v dolini se je oglasil jutranji zvon. in glas je hitel v višave. Začula sta ga oče in sin in se odkr la. Radostno je dvignil Jožek čelo proti nebu, očetu pa se j.e sklonila siva glava. . Ker -e je cesta dvigala navzgor ^>rav kakor položnejša streha, sta stopila oba z voza, da bi bila vožnja lažja. Konja sta -e čvrsto upirala ob kameuita tla. da se je drobilo kamenje'rr^, da so si § Srbi že v Juffo-pod podkovami in da so«e zdajpazdaj okresavale iskre. Jožek'glavi j i vedno nasprotovali je siopil t;k ,pied oje ter prijel konja za brzdo, kakor bi hotel pomagati upehani živali. Oče pa je stopil zadaj za voz in se upiral v ročico,xla «e je videlo, kakor da hoče tudi stari voznik olajšati mladima konjema breme. Počasi so vendar dospeli do vrha, in stari j. za \ipil: "Ho, hoj!'* Konja -ta se ustavila, nemirno kopala s kopiti ter natezala in krčila vrat, da si uravnata komata in jettmenae, ki se je nategnilo ob vožnji navzgor. • Stari si je otrl z veliko rdečo ruto znoj s čela ter zavrl voz in podložil coklo. Jožek pa je stal pred vozom in gledal v daljavo. In lepo je bilo. kar je gledal pred seboj. Solnce se je že dvignilo nad goi*ke vrhove, in lejpo, s*v<že jutro je plavalo daleč na okrog. Mjetrla, k' je leno visela nad dolino, ter jo kot grrst pajčolan zairrinjali. in preprezala, je jela bežati pred -vetlobo mladega jutra, in svet, lep in v*lik, se je odpiral Još-kovim očem. Po njeni s? je prožila eesta kot bel. širok trak, umetno rafcgrn.jen in položen med gtiči in dolinicami, ob vodah. preko njiv in kraj gozdov. In ta cesta je šla naprej in naprej l>r*« konca in kraja. Vanjo so se iztekale steze in pota. ki so kot močne žile vezale z glavmo eesto kraje ob de*mi :n levi strani. Samo tam daleč, tako se je zdelo Jošku, tam, kjer >e razvijajo ob nji hiše — ta n^je ceste konec. Oče je stal za sinojn, in njegovi pogledi so šli za pogledi sinovimi. Z hičtmi je kazal na oerkev in na hiše in dejal: "Glej, to je Novo nit sto!" "Novo mesto." je ponovil sin in pokimal z glavo. A—ha!" ''A beda j sedi, da prideva naprej." Oba sta zopet sedla na voz. Oče je mahnil z bičem, in konja sta potegnila. \>klenil kupič jo. Potem sta šla tudi k advokatu, ki je bil Zavinščakov zastopnik v pravnih z&devah. Tu m povsod kjer sta se ustavila oče in sin, je predstavljal stari mladega z veseljem in ponosno: "Glejte, to je moj sin- moj Jožek!r' "Topega fanta imate, Zavinščak!" JOŽE ZELENO SE JE ZOPET OGLASIL ----T Nadaljevanje,)-" Kakšno bodo želeli in kakš- bode mogoče Rusija po zmagi no bodo dobili, sta seveda dve zaveznikov za uas Slovane kaj vprašamjin Če b! bilo dano me- bolj zavzela pri mirovni koo- ni na izb3;o in najbrže tudiište- ferenci. ' vihiim drugim rojakom, bi se Voditelji slovenski, strnite V kraljevi ali cesarski rodbini pa zapišejo in vložijo v banke mili jonske vsote že ob rojstvu svojega novega člana v družini. Ea kar je treba prispevati iz žepov naroda seveda. Got ovo se opominjate, kako ■so nas učili še v šoli, da smo peli "vse za dem in za cesarja, za češ?«: ja našo kri." Za predsednika ne zahtevajo naše krvi pripravljeni pa smo isto žrtvovati za demokratično svobodo na^e nove domovine. Kdo se spominja slike kamnite mize in stola, na katerem so ustoličevali slovenske kneze pri Ge-spej Sveti na Koroškem. Objavljena je bila pred leti v Slov. 'Aimer. Koledarju. Jaz sem videl te zgodovinske priče osebno. (Težko si je predstavljati Srbe brez njih kralja. Vedeti je treba, da gre tudi ameifška vla/la osebam kraljevega -tanu okupiranih držav zelo uslužno na roko. Kako si žele in kako se bo odločilo za Hrvate, je težko reči. Eno je gotovo, nam- Slovenei so imeli torej svoje kneze še pod bivšo habsburško dinastijo Torej če bi po zmagi nad osiffčem ne bilo dru-srega izhoda in boljše cblike vlade, ali t>i ne IVlo primerno, da bi v Jugoslaviji imela velika Slovenija kneza iz svojega rodu? ^ Mogoče se vidi vse to smešno. Se Iwlj smešno in neverjetno je iagledalo pred 25 leti, da so zavrgli silnega roškega carja, da .jo je mogočni kajzer "po-temlpljal" na lDolansko, da so postali sultani v Turčiji brez veljave. Dovolj dokazov torej, da je naš narod odločal za sebe že v onih časih, zakaj bi po težkih preizkušnjah ne odločal tudi v teh? {Živimo tucfc v upanju, da se se skupaj, vstanoM.te in oživite mogočno politično akcijo v prid obnovitve zasužnjene domovine. Sedaj je še čas- kasneje bo mogoče prepozno, kadar ibodo že drugi vadljali za plailč našega naroda. I>a vsak rajši bere dopise, kot iste piše, je splošno znano in tudi' opazi se lahko, da se dopisniki omejili i^te večinoma le na četrtkovo številko "Glasa Na roda.", Z zanimanjem prebiramo zanimiva poročila Pii-luoi^ke Slovenke. Ugaja mi, ko včasih zagovarja jasno in odločno gotove slučaje, katere bi kdo drugi skušal le bolj skozi kopreno prikazati. lK«ma iz New Yorka so tudi'. je godovnik navadno prikazal pred hišo. Eden od godcev je. etopil k njemu, mu v zbranih [besedah vošči vesel imendan, da bi še dolgo živel v zdravju itd. Zaigrali so še dva komada, nakar njim je slavljenec podaril kakih pet ali deset kron t-er se je isto ponovilo pri drugemu. Otroci smo godce spremljaj po celem trgu, ker taka gotiba je bila za nas nekaj iz-vanrednega. Godfi so si za na-nabrane vsote na Jožefovo privoščili najl>oIj^ih dobrot, potem pa so navadno -napravili Še cel teden "plavega." To mi je pri šlo v spomin, ko je pVišla letos na Jožefovo dru-žlba mojih prijateljev sem doli iz TVankegana. Prijšli go Ignac Jereb, gostilničar. Frank Na-god'p, stavbenik, konstabl Fr. Brence. Nameravalo je piliti še PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE, SLOVENSKE PESMI Zfcirka • narodnih p*«nl Izdala Glukeoa Mntien v Cleretandn. Cena — tLM Krnil Adaelt—1« JUGOSLOVANSKIH NARODNO! PESMI rm mtkl ^ muo JOVANCC: Zjutraj ...................... M Slovaacka ...................M 1'KTEH JK.KEH: Pelin ro*a; VASILIJ U1HK: Podokalr*........M ZOKKO PKELOVEC: Le enkrat *e .'JO Slava dela UK. VULAHIC: Uotmarlo; PAVČlC: Potrkan pica JOS. ■ M par dhugih. a so bili zadržani. Ko pridejo iiotri, se razvrste SEST NARODNIH PESMI *a prod baro in mi zapojo domačo PEgMI u ^ Kdravicw. V imenu vseh mi jej ^ ^r . . ... . , Hodnik voščil v slovenskem^' zanimiva. Sprva juti je bilo ^^^ In staremlu so nnočno prijale take laskave besede. Ko sta stopala s sinom sama po novomeških ulicah, mu je govoril oče: "Vidiš, .Tožek, taka le pota boš moral polagoma opravljati sam." Ura se je pemaknila že proti šesti popoldne, iko sta «e odpeljala Zavimsčaka iz Novega mesta. Hotela sta se voziti v mraku in hlad«, da ne bo živima prevdč trpel*, zato se nfeta prej odpravila na pot. • • * * Dolgotrajna je bila pot do Kranja. Od Novega mesta preko Ljubljane do lepe Goremjpkt sta počasi vlekla konja težki voz. Spotoma je bilo trfba mnogokrat počivati, da sta se odpočila voznika ter nabiniila tin napojila živino pred vozom in na vozu. ' Jožek se je čutil vsak hip večjega in bolj moškega. "Tako otročje se mi adi, ako (nne kličete za Joška," je dejal očetu. . « "Pa kako ti naj nečem 1'* ga vpraša oče. Zdelo se mu je dobro, da je sin začutil moštvo v sehT. . "Kar Jože mi recite, Joška ni ve^" ^JHIIiillinilHIlinillDIItllllllillHtlll! Note za PIANO-HARMONIKO a 1 i KLAVIR BKEEZES OF SPK1NU TIME OF BLOSSOM (Cvetni Ca«) SLOVKNSK1 FANTJE VSE BOM PKODAI.A SLOVENIAN DANCE V AN1>A POLKA PO JEZERU KOLO OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU OJ, MAR1ČKA. PEOLJAJ (Nadaljevanje.) ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI fmasurka) BARČICA MLADI KAPETANB KO PTICI CA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ POJDI Z MENOJ DOL S PLANINE OREMO NA ŠTAJERSKO STA .TER IS HAPPY POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad 3 za $!. .* .i ___i MOJA DEKLE JE gE MLADA Pa 29« komad: NaroČita pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. _ 21« Wfwt 18th 8t_ New York = iiiimuiiwnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitt treba nekoliko raz vozi jati, sedaj se pa že razumemo. Le kdo neki je ta vražji 'Nardzič'! Tudi Peter Zgaga se na debelo oddolžuje sedaj za zamujeni čas, ter nas razveseli vsak dan skoro z dvema kolonama. Naj bo uvd:jon. da nam je -sedaj vsaka vrstica njegove kolone Hi- bolj dobrodošla kot prej. pa najsi bode iz bolnice o njegovih ali doživljajih drugih, vse z zanimanjem preberemo. . Četrtkovo številko pa najbolj z veseljem pregledam. V R. Vavpotičevih do^sih nam on točno in jasno razloži domače in javne zabave, ter zapazim v istih pogosto iiiK na newyorških znancev in prijateljev ter si žel'm pogosto biti med njimi. Peter Rode veČkJrat" opiše razmere imed znanimi farmerji (gornjega New Yofcika, kar je tudi zanimivo. Mr*. Lukanieb se pogosto oglasi iz severne nesate. Tone Svet pa skrbi, da je vsaka "oboet" in društvene pr' red i t ve točilo objavljeno. Zelo pogrešamo tudi Frank Keržetovih zanimivih člankov. Frank. daj. poskusi jih zopet obnoviti. Vkdi, da posebno v teh težkih časih nam bodo zelo dobrodešli. Ivan Buko\iiMki je tudi sko-ro docela utrhnil. S«j Slovenci v Pittsbnnglm sedaj težko vedo kaj •*e v naselbini dogodi. Dtaj, Ivan obiLšnico, kjer je čez dve uri vsak tri sode na truk, v me*tu! ,uni d. Star .ie bil 54 let in ro-k tri sode v klet.'!^11 v Veli •emce; Slovo; Je vplbnila la« 4t \*M himni, dr »glasne__________ U Gorski odmevi. (Uharnar). O. tvesek, m siki tberl______ Ji ZA TAMBUR1CE: NA GORENJSKEM FLETNO, podpouri slo-venskib narodnih pesmi za tauiburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 J( fllavemke narodne pesmi ta raftld zbor (Bajok) _________ iel na planince. (Bajoh). ZA O TRE: za eitre. — « svoekl — (Koieljskl)_______ ZA KLAVIR: Bori pridela. — Bmftilc* — .. FANTJE NA VASI 1* nsrodnlb so moAkt »hor. CI ril Pr»jr*iJ.. Ntro&iu pofljlte na: «« Glas Naroda 99 »I« WEST 1Mb STREET (ga zop;t vsak Ko pa se vrne nazaj, so med tem drugi že odšli- ter je obl spomirt ih na nekdan jo vrhni^o | Jožefovo g»odovanjip isto kar I v TVaukeganu praznoval. B prijatelji «nio si želeli, ako razmere dopuste, da bi se dru-igo leto zopet se»li v še večjem ReviJu ter se ob lepi'h spominih razšli. Pozdrave vsem prijateljem in naročnikom "Glasa Naroda." Jože Zelene. elikem kamnu pri Brežicah. Bil je star naseljem*?. i. NIK VtlRR. M- V. V Toledo, O., je dne 26. apr. -nagloma umrl John Možgon, star 54 let. Zapušča soprogo in hčerko. . SMRTNA KOSA V Johnstown, Pa., je nedavno umrl po kratki bolezni Luka Strvasnik. v wtarooti 74 let. Omenjeni je fniid svoj dom in krojaško delavnico v Herorriine, Pa., ter se je ravno nahajal pri svoji hiSeitki. Doma je bil iz Go-ada pri Kamniku na Gorenjskem. Zapušča dva sinova in toi hčere. fV West Pullman, BI. je 5, maja umrl rojak Flnrank Klun, v starati 59 let. 15soma je bil iz vasi Rakitnica pri Ribnici na >D61enj9kemi. odkoder je prišel v Almeriko leta 1907. Zapušča .žalujočo soprogo Mary, tfnove 'Franka in Tonyja ter hčer Ma-ay in Že druge sorodnike. t V Chicagu. HI. je Eok Božič-nik izgubil življei\fe 11. maja. tko se- je vraical z dela. Zadel iga je voz ulične «etewmoe in tež ko ranjeneiga so ga odpeljali v SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOU1S-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2 50 Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: 4'THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime-- St., ulica ali Box št. Mesto in držav« — Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK T 5323534848234823484823305323532348234848914823235348482323534853235348235348534853484823485348489048232353532353