Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
l*ho n vsak Cetrtelf popoldne; v sluCo|u prašnika dan poprej — Uredništvo: CJuJ}lfanp, Slnrt fcfl 2/1 — Nelranklrann pisma se ne sprejemajo
   $===*==:
Poiameina Ucvllka Din 1-30 — Cena: za 1 Din 3*-, ca felrl lela Din 13--,,pol »elo Din 1Q>; *a Inozemstvo Din 7‘- |me8ef.n()( - Qjjla?> po duopvpr»
'	1	.	111	i'	—
Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo Jugoslovanske tiskarne. Kol por lažni oddelek, Ppllonskl na^p «1. 3 - Rokopis« »** ne vrotfljfl
=5
Uradniško vprašanje.
Veliko se je zadnji čas govorilo in po dnevnikih pisalo o uradniškem vprašanju. Bilo bi pač napačno, če bi o teni molčala »Pravica«. Zato naj povemo svoje stališče.
Veliko je žal uradnikov, ki begajo iz ene stanovske organizacije v drugo, ki iščejo zatočišče zdaj pri tej zdaj pri oni politični stranki. To se zlasti opaža, ko se bližajo volitve. Saj ni čuda! Uradnik je dandanes najmanj tak revež, kakor delavec. Zato ni nobenega vzroka, da bi se mi uradnikov kot nekaj »višjega« bali. in ravno talko pa tudi oni nimajo vzroka se nas izogibati, ki se borimo: za pošteno delo pošteno plačilo. Kapitalist v naših vrstah nima kaj iskati; uradnik pa, ki ima enako plačo kakor delavec bo pač najbolj pametno storil, če se bo približal delavcu, ki mu sam proži svoje roke. Slednji bo znal ceniti njegove duševne vrline in sposobnosti, v čast si bo štel, da se bo lahko ob njegovi rami boril za svoje in njegove pravice.
In zakaj se nam ne bi približali? Ali mislite, da je Jugoslovanska strokovna zveza organizacija samih ročnih delavcev? Imamo > Zvezo pisarniških nameščencev«, med katere spadajo tudi privatni uradniki. Dalje imamo »Prometno zvezo«; tudi v tej so včlanjeni uradniki vseh kategorij. Upamo, da bo polagoma organizacija poštnih uslužbencev, mogoče tudi »Slomškova zveza« (to je organizacija krščansko mislečega učiteljstva) uvideli, da bi bilo najpametneje se učlaniti v »Jugoslovanski strokovni zvezi«, kjer bi v svojem strokovnem delu itak ostale samostojne. Za gotove stvari pa bi lahko imele v zvezi z dru-
gimi nekak centralni odbor vseh zvez državnih nastavljencev, ki imajo velikokrat iste želje. In bi bilo čisto nekaj drugega, ako bi v danem slučaju državni nastavljen« zahtevali od države svoje pravice v imenu več desettisočih, kakor pa, če stavijo svoje zahteve le v imenu par stotin.
In da pridemo zopet na začeto vprašanje o samostojni kandidaturi uradnikov, si dovolim h koncu staviti še eno vprašanje.
Ali ni mogoče veliko boljše, če bi lahko rekli vsi delojemalci, duševni in telesni delavci, državni in privatni vodstvu naše SLS: Glejte toliko in toliko nas je, vi ste stranka, ki po svojem programu zastopate vse sloje, vi hočete, da se nikomur ne godi krivica. Sami priznate, da, če damo toliko in toliko glasov, da nam pritiče toliko in toliko mandatov ozir. da se to in to za nas stori. In jaz za svojo osebo sem prepričan, da bi bile naše zahteve od stranke popolnoma upoštevane. Zopet nastane vprašanje ,ali dosežemo več, Se stavimo lahko na merodajnem mestu zahteve po svojih zastopnikih, ki so člani najmočnejše stranke v Sloveniji, ali pa imamo le par mandatarjev, ki so že a priori določeni, da bodo stalno v opoziciji in tako nikdar ne bodo prišli do tega, da bi kot vladna stranka nam sami rezali kruh in ne čakali na milost drugih. Na to vprašanje,	da bo znal vsak
pameten uradnik sam najti pravi odgovor.. In kaj naj stori, da bo to dosegel, upam, da je tudi vsakomur jasno in ! mu pe bo treba čakati na radodarne na-| svete »Jutra«.	D.
Ivan Gajšek:
krščansko strokovna internacionala.
Danes zastopa ».Jugoslovansko strokovno zvezo« v načelstvu mednarodne strokovne organizacije predsednik JSZ, tov. Jože Gostinčar, ki se pa radi finančnih razmer ne more redno udeleževati sej. Upam, da bo »Jugoslovanska strokovna; zveza« v bližpji bodočnosti rešila tudi to vprašanje tako, da se bo njen zastopnik lahko redno udeleževal važnih sej paše mednarodne zveze, ki ima danes v svetu in pri mednarodnem uradu dela, kjer ima tudi svojega zastopnika, splošen ugled. Naj pripomnim, da so se zastopniki naše strokovne organizacije z uspehom udeleževali razprav na zadnji mednarpdni gospodar siki konferenci v Ženevi in so za: svoja izvajanja želi splošno odobravanje konference.
»(Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij« združuje sledeče deželne centrale, katerih članstvo navajam po statistiki s 1. januarjem 1926, kakor sledi:
Nemčija: »Gesammtverband d. christ-lichen Gewerkschaften Deutschlands« 628.241 članov.
Nem. Avstrija:	»Centralkommission
d. christl. Gewerkschaften Osterreichs« 80.126 članov.
Belgija: »Confederation des Syndicats Chretiens de Belgique« 149.841 članov.
Španija: »Confederatiop National des Sindicatos Catplicos de Obreros« 40.000 Članov.
Francija:	»Confederatiop Francise
des Travailleurs Chretiens« IOI.276 čj.
Ogrska: »Kerestenyszocj.alista Orsz#-gos Szakszervezetek Koespontja« 115 ti-80.128 članov-
Italija: »Confederati&ne Italiana dei iavoratori« 413.633 članov.
Jugoslavija: »Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani« 5655 članov. — (Brez Jfrvatske in Dalmacije, ker »Stru-
kovna saveza« v Zagrebu in Splitu kot federaciji 1. januarja 1916 še nista bila priglašena.)
Luksemburg: »Krščanska strok, zveza« 500 članov.
Holandska: »Rimsko katoliška strokovna zveza« 94.729 članov.
Holandska: »Evangeljska strok, zveza« 50.687 članov.
Čehoslovaška: »Zveza kršč. strokovnih organizacij« 128.542 članov.
Švica: »Krščanska strokovna zveza« 10.211 članov.
Nekatere strokovne zveze, ki so priključene našim poklicnim internationa-lam, ne pripadajo deželnim centralam, katere so članice naše Internationale. Ker pa so te poklicne internationale v zvezi z našo »Internationalo«, tvorijo tudi te zveze bistveni del našega mednarodnega strokovnega gibapja. To go sledeče zveze:
»Nemška nacionalna zveza trgovskih pomočnikov« 280.000 članov.
»Strokovna zveza nemških železničarjev« 130.000 članov.
»Nemška strokovna zveza poštpih odstavljencev« 25.000 članov.
»Poljsko poklicno združenje rudarjev v Nemčiji« 13.000 članov.
»Nizozemska katoliška zveza pošfnib, brzojavnih in telefonskih pslužbepcey< 3500 članov.
»Nizozemska prote&tantovska zveza poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev« 1150 članov.
»Poljska zveza rudarjev« ]7.3$7 čl.
Celotno število članov naši »Intprna-tionali priključenih strokovnih jvjez znaša tedaj (po statistiki iz 1. 1926) 2 milijona 346.794 članov. Prihodnja priključitev Z. Z. P. bo to število povečala na 2,719.494 članov. Ufo zadnjih poročilih pa znaša to število že bjizu 3,0,00.000 članov.)
»Jugoslovanska strokovna zveza« plačuje svoji »Intemationali« letno članarino od svojih članov okroglo 800 Din. Mednarodna zveza nam pošilja svoje publikacije in redna poročila o svojem delu, ki so priporočati vsakomur, ki se hoče poglobiti v našo mednarodno strokovno gibanje.
Leta 1926 je izdala naša mednarodna zveza zanimivo poročilo za 1. 1922. do 1925. o svojem delu, ustroju in obsegu. Par brošur je še na razpolago pri glavnem tajništvu Jugosl. strok, zveze. Žal, da je radi neke neprilike izostalo v tem poročilu poročilo o Jugosl. strok, zvezi. Navaja samo število članov po plačani članarini.
Meseca junija 1. 1922 je zboroval II. kongres naše »Mednarodne zveze« v Inomostu, na katerem je bila zastopana tudi JSZ. Na tem kongresu je bil sprejet svetovno gospodarski program, ki naj služi v bodoče vsem krščansko socialističnim strok, organizacijam vseh držav kot temelj za njihovo udejstvovanje v strokovnem in političnem gibanju. Brošura, v kateri je tiskan ta program
V	slovenskem jeziku, je na razpolago v g}, tajništvu JSZ.
Tretji kongres naše Internationale, ki se je vršil v dneh 17., 18. in 19. septembra 1925 v Luzernu, je sprejel tako 2vani luzernški program, v katerem zavzema naša »Mednarodna zveza« svoje Stališče do vseh sodobnih gospodarskih, spcialpih in političnih vprašanj sveta.
Naj služi to kratko pojasnilo našim Slanom, ki se naj zaj^Jgi^kako veliko mofi in silo predstavlja ze danes mednarodno organizirano krščansko socialistično delavstvo. Naj zbudi to v njih zavest, da smo krščanski socialisti v svojih strokovnih organizacijah že danes svetovna sila. Od nas samih je tudi odvisen razvoj naše mednarodne organizacije, a tudi naše »Jugoslovanske strokovne zveze«, katero moramo razširiti v vsak najmanjši delavski kraj, da bo naša organizacija vršila odločilno vlogo v delavskem strokovnem gibanju v državi, v »Mednarodni zvezi« pa predstavljala enotnost in organizirano moč krščansko socialističnega delavstva Jugoslavije.
Danes, ko se vsa naša industrija .mednarodno orgapizira v kartele in truste, se more uspešno boriti za svoj obstoj le organizirano delavstvo v krščansko socialističnih strokovnih organizacijah, ki 90 mednarodno organizirane. Delavci bodo zmagali le, če bodo opremljeni z enaki in orožjem, kot ga kuje mednarodni kapitalizem.
Če želijo marksisti okrog »Delavca« še več pojasnil o naši mednarodni organizaciji, nje udejstvovanju v svteu in velikem delu, ki ga ona danes vrši, jim radevolje postrežem z zadevnimi publikacijami in pa širšimi pojasnili o naši »Mednarodni kršč. strokovni zvezi«.
Da bo pa naša javnost o našem mednarodnem strokovnem gibanju bolj poučena, bo prinašala »Pravica« v bodoče ped posebnim zaglavjem tozadevna poročila.
Političen pregled.
Progli teden pam j,e prinese} zanimiv dogodek v finančpem odboru. V tepi odboru imajo večino pašičevci. Na sejo n> prišel noben član vlade, ker je hiio gotovo, da vlada ne bo dobila večine, pajšičevri if? Qpojs|cija so napadali vlado. Do razprave o točkah, ki sp bile na .dnevpem redu, sploh ni prišlo. N.ajhuj-še je natopil Pribi&evič, ki je grozil celo z orgapizirapim odporom-
Dr. Korošec je glede teb dogodkov v fjpančperp odboru jzjavil^ % je ta manj-šipa vlade y fipapčnepi odborp le slučajna ip da ne piore imeti nobenega vpliva na obstoj vlade. 0§trp je obsodil
Pribičeviča, ki je 1. 1925 ko je bil pa vladi, počepjal velika politična nasilja.
S temi izjavami je dr. Korošec izzval Pribičeviča. V svojih govorih je bespo napadel dr. Korošca. Pri teni se je po-služil izrazov, ki dokazujejo, da je <Jr. Korošec zadel v živo.
Volivna borba poteka mirno. Radikali, demokrati, radičevci in sam. demokrati gredo v volitve precej, razcepljeni. Najmirnejši je volivni boj v Sloveniji.
Diplomatski odnošaji z Albanijo so se obnovili. Albanski poslanik ostane Cena beg. —
Po svetu.
PretekU teden so se vršila v Parizu zborovanja socialističnih strok, zvez, včlanjenih v amsterdamski internacionali, ki so se v nedeljo zaključila. Glavno vprašanje na tem kongresu je tvoril predlog, ki so ga predvsem podpirali angleški zastopniki, naj bi se socialistične strokovne organizacije spojile v enotno zvezo z ruskimi strokovnimi organizacijami. Angleški zastopniki pa s svojim predlogom niso mogli prodreti, nasprotovali so predvsem francoski in belgijski zastopniki. Na zadnji seji se je spor tako povečal, da so angleški zastopniki demonstrativno zapustili dvorano. Fuzija s strokovnimi organizacijami Rusije je bila odklonjena. Tekom zborovanja je podal svojo deniisijo tudi dosedanji predsednik internacionale, Anglež Pur celi.
Nasprotnikom viničarske organizacije.
Iz zanesljivega vira smo doznali, da se je na sestanku ekonomov za ljutomersko okolico razpravljalo tudi o naši Strokovni zvezi viničarjev ter o njeni taktiki, ki se je poslužuje v slučajih službenih sporov in intervencij med viničarji in vinogradniki. Stavila se je tudi na osebo, ki je bila na sestanku navzoča, zahteva, da naj skuša doseči, da ne bi centralni tajnik SZV v spornih vprašanjih več obveščal gospodarjev samih, ampak le oskrbnike in šafarje. Vsak spor naj bi se na ta način poravnal med njimi samimi brez vednosti vinogradnika. Eden izmed navzočih je tudi zelo ostro nastopil proti naši organizaciji in trdil, da smo s strokovno organizacijo viničarje samo pokvarili, jih zrevo-lucijonirali in hotel dokazati, da ni več varen v hiši v vinogradu, kjer da ga je baje nekdo napadel s kamnjem skozi okno. Izjavil je, da je vsega tega kriva organizacija in njen tajnik.
Z ozirom na pretirane trditve in bojazen pred organizacijo mirno lahko odgovarjamo, da se poštenemu in količkaj uvidevnemu vinogradniku ni bati naše organizacije. Kakor imajo vinogradniki pravico, da se združijo v obrambo svojih gospodarskih interesov, istsotako imajo pravico tudi viničarji, da se organizirajo in v združeni moči branijo svoje pravice, pagtopajo prptf ifri-vicap) ip da uveljavijo gvoj stap v <dru-žabnepi jgosjK^arsJfepi žiyjjepju. V tej« boju je j* bo vodstvo kakor Jud j tajništvo organizacij pastppalo vedno kp-rektno.
Da se viničarji pritožujejo če« nekatere oskrbnike, so si tega sf.e^njj pač sami kriyi. Tudi viničar je človejcip treba z jajim postopati človeško, ne pa prezirljivo, sovražno cpjp s surovo silo. Da se v takih slučajih ne odgovarja z enakimi sredstvi, zato je tu orga-pizacija, katera se poslužuje vseh zakonitih sredstev' za obrambo viničarja. Nikdar pa naša organizacija ne svetuje in ne diktira nezakppitjh sredstev. Zakaj pa pd tam, kjer je dober oskrbnik, ni <jošla še do danes nobena pritožba na
organizacijo, čeprav so tudi tisti viničarji pri nas organizirani? Če se vpraša dotične viničarje o njihovem položaju, so vedno zadovoljni. V nasprotnih slučajih je zapostavljenim in preziranim viničarjem organizacija njihovo edino zatočišče, kjer najdejo materielno in moralno podporo v boju za svoje pravice, In to zatočišče naša organizacija je in tudi mora biti, saj je strokovna organizacija viničarjev in ne vinogradnikov.
Vodstvo organizacije najbolj želi, da se sporni slučaji poravnajo med viničarji in oskrbniki samimi, predvsem, ker so slednji povečini neomejeni gospodarji v vinogradih, posebno, če lastnik niti ne biva v bližini. Toda, ako ravna oskrbnik z viničarji surovo, seveda ne bo imel tako oskrbnik spoštovanja do viničarske organizacije in jo sovraži še veliko bolj kot viničarja, ker mu ravno ta ne dopušča surovega ravnanja z njegovimi uslužbenci. Vsaka po-
Jugoslovanska s
Strokovna zveza rudarjev.
Zabukovca. V nedeljo, 27. avgusta ob pol 9. uri dopoldne se bo vršil v prostorih g. Gominška (Vovk) v Grižah izredni občni zbor Strokovne zveze rudarjev, skupina Zabukovca. — Dnevni red: 1. sprememba pravil; 2. izpopolnitev odbora; 3. slučajnosti. Vsi člani pridite polnoštevilno! — Odbor.
Železničarski vestnik.
Seja mednarodne zveze krščanskih železničarjev. Dne 29. in 30. septembra t. 1. se bo vršila v Budimpešti na Ogrskem seje Mednarodne zveze krščanskih železničarjev, na katero je povabljena tudi Prometna zveza kot članica te Zveze. Zavedajoč se važnosti te seje mednarodnih delegatov, se bo te seje udeležil tudi zastopnik naše Prometne zveze.
Nošnja službene obleke. Da ne bo naše članstvo zašlo v kake morebitne težkoče, jih opozarjamo, da je direkcija izdala okrožnico, s katero zapoveduje vsemu uslužbenstvu, ki po najnovejšem plravil-niku mora nositi službeno obleko, da isto tudi v resnici nosi. Obleko si mora po teh predpisih vsak sam nabaviti, točno s predpisanimi znaki. Namesto službene obleke v naturi ,kot se je dobivala do, sedaj, bo osobje dobivalo pomoč za obleko v gotovini. (V zadevi službene obleke bomo še obširneje spregovorili.)
Režijska vožnja miloščinarjev. Po semkaj došlih informacijah dobijo tudi milo-ščinarji in njih rodbinski člani pravico do voznih ugodnosti v istem smislu kot provizijonisti. (Glej objavo v zadnji številki »Pravice«.)
Zdravniška pomoč in povračilo stroškov za tuje zdravnike.
(Okrožnica št. 105-VI-H. F.-27.)
Centralna uprava humanitarnih fondov za drž. saobr. osebje kraljevine SHS v Belgradu nam je poslala dopis št. 805 od 6. VII. 1927 sledeče vsebine:
§ 50 Naredbe določa: »Ako boln. fond iz kateregakoli razloga ne more nuditi svojemu obolelemu članu brezplačne zdravniške pomoči in zdravil, mu mora
S.	Montanus:
Primer iz ameriškega gospodarskega življenja.
V	chikaški klavnici.
(Dalje.)
Stroj je delavca zasužnjil. Verižni sistem dela, ki si iz Amerike vedno bolj utira pot tudi v evropske veleindustrije, ga je zasužnjil še bolj. A organizirano delavstvo s svojim težnjami in zahtevami, si je znalo to suženjstvo precej omiliti. Radi ali neradi so morali kapitalisti priznati, da je tudi delavec človek, z istimi naravnimi pravicami kot vsak drugi, ki mu ni treba služiti stroju. Med kapitalisti, ki so to spoznali ,priznali in začeli v dejanju kazati, je tudi Swiftova veleklavnica v Chicagi.
Šest let je tega, kar je vpeljala tako-zvano delavsko zastopstvo in s tem podjetje vsaj deloma demokratizirala. Zaposljeno delavstvo samo voli svoje zastopnike v administracijski svet. Volitev je tajna. Ko je Nemčija 4. februarja 1920 taka delavska zastopstva uza-
sredovalna beseda je pri takem človeku odveč. Nikdar pa se še ni zgodilo, da bi tožitelj vprašal obtoženca za nasvet, kako naj za dosego svojih pravic postopa. Tako tudi vodstvo naše organizacije ne more tega storiti, če hoče doseči kak uspeh.
Naši vinogradniki naj se kar lepo zadovoljijo z strokovno organizacijo in njeno delovanje upoštevajo, kajti ona obstoja in bo obstojala ali je njim prav ali ne. Organizacijo tvorijo in vzdržujejo viničarji sami. Da pa je bil slednji čaš, da imajo viničarji svojo organizacijo, pa ravno dokazujejo pritožbe vinogradnikov, kateri bi gotovo lepo molčali, ako bi organizacija koristila njihovim grabežljivim težnjam in delovala proti interesom viničarjev. Ker pa hodi pravo pot, zato pa vrišč radi nje. To pa viničarji dobro vedo, in ravno vsled tega bodo delali z vsemi močmi na to, da se organizirajo v njej prav vsi viničarji.
rokovna zveza.
priznati in povrniti stroške, ki jih je imel po predloženih računih za zdravnike in zdravila.«
Oblastne uprave in obl. upravni odbori tolmačijo različno § 50 Naredbe s tem, da dajo izrazom tega paragrafa iz kateregakoli razloga najširši smisel. Kakor mora v vsakem primeru izredne stroške nositi krivec, tako mora tudi v tem primeru nositi stroške za zdravnika in zdravila boln. fond samo takrat, ako je kriv, da v konkretnem primeru član fonda ni mogel dobiti brezplačne zdravniške pomoči in zdravil.
Do katere meje je obvezen bol. fona nuditi zdravniško pomoč je razvidno iz § 55 Pravilnika bol. fonda. Pri reševanju vprašanja pomoči je treba pomisliti, da zavarovanje za slučaj bolezni ni brezpogojno, da bol. fond ne daje pomoči za vsak primer potrebe, temveč samo pojd pogoji, katere določa naredba in pravilnik bol. fonda.
V	svrho enotnega postopka pri dava-nju pomoči iz blagajne bol. fonda s strani obl. uprav, je Centralni upravni odbor na seji 2^tae 4. VII. t. 1. sklenil sledeče:
»Zdravniška pomoč se mora nuditi:
I.	V kraljevini S. H. S. V smislu § 55. pravilnika bol. fonda zdravijo člane in njih rodbinske pripadnike prometni odnosno rajonski zdravniki, ki so postavljeni na svojem stalnem bivališču. Član fonda, ki biva službeno izven kraja svojega rednega stanovanja, ima pravico pozvati prometnega ali rajonskega zdravnika onega kraja, v katerem ga je na službenem poslu dohitela bolezen, če pa prometnega ali rajonskega zdravnika ni, ali je zadržan, da bi mu nudil pomoč, ima član fonda pravico na povračilo stroškov za privatnega zdravnika.
Ako član b. f. biva po privatnem poslu izven kraja svojega rednega stanovanja, ima pravico pozvati v primeru obolenja prometnega ali rajonskega zdravnika določenega za kraj, kjer ga je bolezen dohitela, odnosno, kjer boluje, če pa prometnega ali rajonskega zdravnika ni ali je zadržan, da bi mu nudil pomoč in
konila, so jih nekateri socialni politiki z dokaj mešanimi čustvi pozdravili. Teoretično so bili pač vsi zanje, ne pa praktično. Sociolog Hennig je dejal, da je to velik korak v socializem. Drugi so dejali: idealno, če bo delavstvo v svoje zastopstvo volilo idealne može. Ako bo pa ono poslalo vanj kake radikalne elemente, ki bodo svoje zvanje politično ali strankarsko izrabljali, bodo ta delavska zastopstva coklja ne motor za •razvoj industrije. Kapitalisti kajpada so jim bili skoraj docela nasprotni. Oni so v absolutističnem vodstvu veleindu-strijskih obratov videli najboljšo garancijo za njih razvoj in procvit. A tega demokratiziranja ni bilo moč več zaustaviti.
Swiftova veleklavnica je bila ena prvih, ki ga je, računajoč s težnjami delavskih mas, vpeljala. Njej so sledile druge veleindustrije, tako da jih je v Ameriki danes nad tisoč, ki so na ta način demokratizirane. Vsega skupaj ima okroglih dva milijona delavcev svoje zastopnike v vodstvu podjetij. Da bi ti zastopniki podjetja enostransko ne izkoriščali in tako ovirali razvoj, skuša Svviftova kompanija jih na ta način pridobiti za skupno delio in skupni cilj, da
član pozove privatnega zdravnika, nima pravice do povračila stroškov za privatnega zdravnika.
Rodbinski pripadniki imajo pravico na zdravniško pomoč v smislu § 55 Privr. Pravilnika b. f. ako bolujejo v kraju svojega rednega stanovanja.
Ako biva rodbinski član izven kraja svojega rednega stanovanja po privatnem poslu in zboli, ima pravico pozvati prometnega ali rajonskega zdravnika kraja, v katerem ga je bolezen dohitela, če pa prometnega ali rajonskega zdravnika ni ali je zadržan, da bi nudil pomoč, nima pravice do povračila stroškov za privatnega zdravnika. Če biva rodbinski član s članom fonda, ki je na službenem poslu izven kraja svojega rednega stanovanja in to preko mesec dni in rodbinski član zboli, ima pravico pozvati prometnega ali rajonskega zdravnika, če pa tega ni ali je zadržan, da nudi pomoč, ima član pravico do povračila stroškov za privatnega zdravnika.
II. V inozemstvu. Ako biva član fonda v inozemstvu ima pravico na povračilo stroškov za privatnega zdravnika, a ne za specialista. To velja tudi za člane obitelji, ki stalno žive s članom, ki službuje v inozemstvu.
Član fonda in njih rodbinski pripadniki, ki bivajo privatno v inozemstvu, nimajo pravice do povračila stroškov za privatnega zdravnika.
Člani fonda in njih rodbinski pripadniki, ki bivajo privatno v inozemstvu, kjer član službuje, imajo pravico do bolniškega zdravljenja v najnižjem razredu državne ali javne bolnice.
III. Zdravljenje v inozemskih bolnicah. Če odide član ali rodbinski član na zdravljenje v bolnico v inozemstvo, odobri Centralni upravni odbor na predlog obl. upravnega odbora delno povračilo stroškov samo tedaj, če je priloženo potrdilo klinike v državi, da se v tej kliniki bolezen ni mogla zdraviti in da je bilo za zdravljenje potrebno, da odide pacijent v bolnico v inozemstvo in to potrdi prometni zdravnik.
Za direktorja: Dr. Fatur s. r^
Občni zbor4trokovne zveze rudarjev.
V	nedeljo, dne 7. avgusta, dopoldne je v Zadružnem domu v Zagorju obdržala svoj občni zbor naša Strokovna zveza rudarjev. Udeležba delegatov Je bila zelo povoljna. Odsotni so bili le delegati oddaljenejših skupin, kateri niso mogli priti vsled slabih gmotnih razmer in vsled zadržanja v službi. Da jih pa te ovire niso odtrgale od misli na občni zbor, so poslali zadržani tovariši občnemu zboru opravičilo s pozdravom in z željo po najlepšem uspehu.
Ta občni zbor je bil dokaz velikega stremljenja krščanskih socialističnih rudarjev za čim večji razmah strokovne organizacije in velikega ogorčenja obenem nad krivicami, ki se gode rudarskemu delavstvu. Pričel se je z velikim in stvarnim zanimanjem, ki je spremlja-
lo	občni zbor do konca, kar je'bilo znak, da se naši rudarji prav zavedajo pomena občnega zbora svoje strokovne orga-
jih sprejema med svoje delničarje. Izmed 4£.000 njenih delničarjev je domala ena tretjina pri njej zaposlenih delavcev. Naravno je, da so ti zavzeti za napredek kompanije. Kajti čimbolj ta napreduje, tem večje dividende jih čakajo.
Seveda, slabi zastopniki delavstva bi bili, ko bi samo nase gledali. Tudi za delavstvo, ki za razvoj podjetja ni tako interesirano, kakor delničarji, so ti zastopniki v sporazumu s kapitalističnimi člani vodstva marsikaj storili, kar bi ti sami ne, ker jim resnične in upravičene potrebe delavstva večinoma niso niti znane. Delavski zastopniki, ki so v neposrednem stiku z delavci, imajo dovolj prilike opazovati razne nedostatke, poslušati pritožbe in želje, ter tako v centralnem svetu iz skušnje govoriti in predlagati kaj treba ukreniti, da se delavstvo kolikortoliko zadovolji. Poglejmo na kratko, kake sadove je ta demokratizacija tega podjetja že rodila.
Pri taki armadi delavstva so nesreče neizogibne, posebno pri novincih, pred-no se užive v. »verižni sistem«. Delavski zastopniki so na podlagi svoje lastne skušnje in informacij stvar preštudirali in centralnemu svetu predlagali tako-
nizacije. Ta trdna zavest naših rudarjev nam je porok, da je gibanje strokovne organizacije kršč. soc. rudarjev prav usmerjeno in da ima rudarsko delavstvo od takih tovarišev, ki delavsko vprašanje gledajo s pravega vidika, še veliko pričakovati.
Občni zbor je otvoril in vodil namesto obolelega tovariša predsednika njegov namestnik tov. I. Postržin. U uvodnih besedah je pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnika JSZ tov. Srečka Žumra. Po kratkem, lepem nagovoru in po izvolitvi zapisnikarjev občnega zbora, je podal besedo zveznemu tajniku tov. Viktorju Flisku.
Zvezni tajnik je v daljšem govoru jasno očrtal težavni položaj rudarjev in krivice, ki.se jim gode. Očrtal je letno delovanje zveze, iz katerega se je raz-videlo, da je zveza v polni meri vršila svojo nalogo in ves čas. imela oči uprte v misli, kako bi mogla pomagati in od-pomoči svojim članom. Tudi iz blagajniškega poročila je bilo lepo razvidno pametno in premišljeno delovanje odbora, ki je hranil, kolikor je mogel z osebnimi žrtvami odbornikov, da je z malo članarino članov mogel čim več koristiti svojim članom.
Po sprejetju poročil odbora in po odobren ju blagajniškega poročila, se je sklenilo, naj občni zbor izreče zahvalo svojemu bolnemu predsedniku za njegovo vestno in požrtvovalno delo v organizaciji. Nato je podpredsednik podal besedo zastopniku JSZ tov. S. Žumru.
V	daljšem in zelo zanimivem govoru je tov. Žumer podrobno razložil pomen kršč. socialističnega gibanja v današnjem družabnem redu in velik pomen dela vsakega posameznika pri tem po-kretu. Naša naloga je, da skrbimo za čim večji razmah naših organizacij in da posebno pažnjo posvetimo razširjenju naše »Pravice« ter z našim znatnim in velikim porastom vplivamo v bližnji bodočnosti na delovanje naših nasprotnih delavskih organizacij, da tudi one preidejo iz negativnega v stvarno in za delavstvo res koristno delovanje. K temu jih pa mora in jih bo prisililo le naše požrtvovalno, pošteno in samo za blagor delavstva vneto delo. Le na ta način bo naše organizacijsko delo koristilo celokupnemu delavstvu. V nadaljnjem govoru je tov. Žumer obrazložil pomen in delo vseh naših delavskih organizacij, kakor JSZ, Delavske zveze in Krekove mladine v kršč. soc. po-kretu in pojasnil pomen in delo vsake posamezne. Z ozirom na bližnjo reorganizacijo JSZ je tudi razložil namen reorganizacije in njeno izpeljavo. Končal je s pozivom na vztrajno, marljivo delo v organizaciji, posebno pa podčrtal potrebo stvarnega dela in resničnega stremljenja za korist celokupnosti tudi v nadaljnjem delu, kajti le po teh lastnostih organizacije bo delavstvo končno sprevidelo, kje je njegovo mesto in kje ne. Navzoči so bili zastopniku JSZ za ta izvajanja zelo hvaležni jn jih odobravali.
Po izvolitvi odbora, ki je z malo izjemo ostal stari, se je prešlo na slučajnosti. Tudi v zadnji točki občnega zbora so se obravnavala zanimiva vprašanja. Vsi navzoči so vztrajali do konca in so
I
zvano »safety campangn-varnostno kampanjo«. To so nekaki praktični kurzi, na kaj naj delavec pri svojih »grifih« posebno pazi, da se mu kaj ne pripeti. To je slučaje poškodb znatno zmanjšalo. Da bi v ostalih neizogibnih slučajih imel ponesrečeni takoj zdravniško pomoč pri rokah, je kompanija ustanovila svoj lastni »Medical deparment-zdravniški oddelek«, ki vzdržuje v poslopjih podjetja celo bolnišnico z. zdravniki in strežništvom. Ta -oddelek ni samo velikega pomena za čas kake nesreče, kadar komu kak »grif« spodleti, da ne izkrvavi, temveč tudi za splošno zdravstveno stanje delavstva. Delavec, če je tudi bolan, se vleče na delo, da ne zgubi šihta. Se razume, da njegovo delo v tem stanju ni polovico toliko vredno kot zdravega delavca. Pri »verižnem sistemu« je še druga ovira. Da bi radi tega obrat ne trpel, je v interesu kompanije same, da delavcem nudi vso možno zdravniško pomoč; bolnim, da čimprej zopet ozdravijo, zdravim, da si ne nakopljejo bolezni.
ŽREBANJE LOTERIJE KATOL. DEU PROSV. DRUŠTVA NA - JESENICAH DNE 28. AVGUSTA T. L.
se končno morali raziti le, ker je potekel za občni zbor odmerjeni čas in so morali nekateri zastopniki oditi proti domu.
S kratkim in navduševalnim govorom je podpredsednik SZR v polni zadovoljnosti vseh navzočih zaključil lepo uspeli občnj zbor.
K jeseniški proslavi.
V dnevih 14. in 15. avgusta bodo proslavile Jesenice 30 letnico obstoja Kat. delavskega prosvetnega društva.
Leta 1896. se je sestal pripravljalni odbor, čigar naloga je bila ustanoviti čim prej društvo. Potreba se je pokazala v narodnostnem vprašanju, ker je bil nemški naval na našo mladino vedno hujši. Naloga društva je bila tudi v izobrazbi članstva na temelju prave in žive vere. Kot delavsko društvo pa je imelo namen, da vzgoji delavske može na vseh poljih ter iz svojih vrst zbira borce za delavsko gibanje.
Do ustanovitve društva je prišlo 24. novembra 1897. V početku se je moralo boriti z velikimi težavami, kajti manjkalo je prostorov, knjig in tudi denarja. Društvo si je osiguralo tudi lastne prostore in nov dom je bil blagoslovljen 28. julija 1907.
Največje nasprotnike je imelo društvo v nemčurjih, ki so se rekrutirali iz raznih uradnikov in njihovih priveskov, delno pa pri priseljenem delavstvu, ki je hotelo Jesenice rešiti z marksizmom.
Eno najvažnejše delo je pa to, da je misel našega Orlovstva vzklila na Jesenicah ter podžgala tudi druge kraje.
V društvu so se ustanovili razni odseki kot ženski, dramatični, pevski, orli-ški ter godbeni, ki je znan po celi Sloveniji kot eden najboljših.
Vzporedno z zgoraj omenjenimi odseki je pa rastla tudi delavska zavest, ki je po strokovnem društvu kazala pot delavstvu do osamosvojitve. Ne smemo Pa pozabiti našega konzuma, ki je branil delovne mase pred privatnimi pijavkami ter raznimi špekulanti. Voditelje vseh teh organizacij pa je ustvarilo naše delavsko prosvetno društvo.
Vpričo navedenih dejstev delo ni bilo lahko: S ponosom lahko gledamo ob 30 letnici dovršene cilje.
Z novim časom so se pokazale nove potrebe. Dom nam postaja premajhen. Zato si hočemo od pomoči temu z novim domom. Šele tam bo moglo delo posameznih organizacij priti do potrebne veljave. Zato pa morajo vse delavske organizacije kot Delavska zveza, Krekova mladina in strokovne skupine gledati, da dobimo večje prostore, kateri so nam v novem domu že zasigurani. Dolžnost naša pa je, da pripomoremo Po svojih močeh, da bo bodoči dom čim-Prej postavljen.
V glavnem smo pregledali naše delo
v	teh 30 letih. Delati po moramo tudi v bodoče, da bomo tudi po tem jubileju delali z vsemi silami na izobraževalnem Polju, kajti le izobražen delavec si bo v družbi pridobil veljavo in svoj obstoj.
Zato, procvitajte delavske in krščansko socialistične Jesenice!
* * *
Program proslave 30 letnice Kat. del. prosvetnega društva:,,
V nedeljo ob 8 sv. maša na Savi za nmrle člane, ob 10 slavnostni občni zbor v Kat. del. domu na Savi, ob 11 otvoritev razstave ter koncert. Zvečer ko slavnostna akademija, pri kateri bodo sodelovali godba, pevci in telovadci.
V ponedeljek ob 9. zjutraj zbirališče Pred kolodvorom, nato obhod po Jesenicah. Po obhodu sv. maša na novem Prostoru. Po maši prosvetni tabor. Po-Poldan ob 2 litanije v cerkvi na Jesenicah, nato javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava z zaključno kinopred-stavo »Bela sestra«.
Polovična vožnja dovoljena od 12. do 17. avgusta na vseh progah ljubljanske direkcije._______________________________
Izseljevanje v Novo Zelandijo.
■Nova Zelandija je ustavila doseljevanje do konca oktobra 1927. V informacijo o položaju v Novi Zelandiji priobčujemo v naslednjem pismo, ki ga je po-eden naših rojakov izseljeniškemu feomisarijatu v Zagrebu. V tem pismu slikajo razmere na ondotnem delov-
em trgu tako:
»V teku enega leta se je priselilo veliko število naših rojakov v Novo Zelandijo. Od njih pa se nahaja velik del v veliki bedi vsled pomanjkanja dela. Industrija kaurske smole, pri kateri so bili v prejšnjih letih naši rojaki zaposleni in se od tega tudi preživljali, je danes skoro propadla.
Velik del naših ljudi se je vrnil v domovino in je brez sredstev, ker je industrija propadla, da bi našel zopet delo. Brezposelnost veča veliko število angleških priseljencev, ki dnevno narašča. Tuja zemlja ljubi svoje — tako je naš narod pri vsakem delu zadnji.«
Socialni tečaji.
V	zimskih mesecih bo priredila centrala Krekove mladine po kolikor mogoče čim več podružnicah socialni tečaj. Predavanja bodo približno tale:
1. Položaj delavstva koncem preteklega stoletja.
2. Delavska gibanja v preteklosti pri nas.
3. Delavska gibanja v Srbiji in na Hrvaiskem.
4. Naša socialno politična delavska zakonodaja.
5. Delavska zakonodaja v drugih državah.
6. Internationale.
7. Mednarodni urad dela.
8. Zadružništvo.
9. Neodvisni strokovni sindikati.
10. Kršč. soc. strok, organizacija.
Tečaj se bo vršil v obliki šole in bo trajal v enem kraju nepretrgoma do konca. Predavanja bodo vsak ali vsaj vsak drugi dan.
Tedenske novice.
Kronski vpokojenci. Delegacija ministrstva financ nam javlja uradno, da je izšla v »Uradnem listu« od dne 30. julija t. 1., št. 358/81, naredba ministrstva za finance z dne 4. julija 1927, D. R. štev. 88.808, glede prevedbe kronskih pokojnin na dinarske z veljavnostjo od 1. avgusta t. 1. dalje. Po nalogu ministrstva financ z dne 14. julija, D. R.
. šlevv -88.808, ,bo ^gleg^ja. osebno po-+ zvala vse kronske vpokojence, da vlože prošnje za prevedbo pri bivših svojih resornih oblastvih, priklopivši dosedanji pokojninski dekret in pozivnico delegacije, vrhtega pa tudi vse listine, na podlagi katerih je bila svojčas dosežena osebna ali rodbinska pokojnina v kronah. — Z ozirom na veliko število takih vpokojencev je naravno, da se pozivi ne morejo naenkrat dostaviti, toda pričelo se je že s tem delom, ki se bo tako pospeševalo, da bo v čim najkrajšem roku dovršeno; zatorej naj zaenkrat opuščajo vsako ustno ali pismeno reklamacijo. — Za delegata: Bonač s. r.
Žrtev strele. Preteklo sredo je divjal nad Šoštanjem in po celi šaleški dolini strašen naliv z bliskom in gromom. Na več krajih je udarila strela, Pri družini Martina Trobina v Družmirju je pa neurje najbolj žalostno končalo, Vsa družina je bilq, zbrana v kuhinji in ravno so hoteli iti v sobo, ko je naenkrat strašen grom pretresel vso hišo, luč je ugasnila In za par hipov je bilo vse kakor mrtvo. Ko so prišli k zavesti, so prestrašeni spoznali, da je mati mrtva.
Težka nesreča. V kamnolomu v Gorenjah v Savinjski dolini se je težko ponesrečil Franc Kolenc iz Rečic ob Paki. Pri razstreljevanju kamenja mu je odtrgalo levo roko v zapestju, na desni roki palec in kazalec, poleg tega pa je še močno poškodovan na očeh, po obrazu in prsih. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Poneverba. Pri TPD v Laškem je bil kot blagajnik v službi 36 let stari Evgen Kuss. Dhe 26. julija je odšel na enodnevni dopust, s katerega pa se ni več vrnil. Ker se je pričelo sumiti o njego-
vi	odsotnosti, je bila izvedena revizija blagajne. Pri tem pa se je izkazalo, da je Kuss poneveril okoli 97.000 Din. Ker si je že poprej oskrbel potni list za Avstrijo in Nemčijo in ker ima brata v Ameriki, sklepajo, da jo je popihal v Ameriko. Rudarji so pa mnenja, da bo družba sedaj najbrže malo bolj nje pritisnila pri delu, pa bo poneverjena vsota krita. Zato želimo, da se zaloti vsakega takega tička in pošteno kaznuje, ker končno ukrade le na škodo delavstva.
Varujte se sleparjev! Pri Sv. Petru pod Sv. Gorami so se pojavili trije zlikovci, ki so goljufali ljudi s srečkami
»Fortuna«, ki so brez vsake vrednosti.
V	Vitanju je eden izmed teh goljufov opeharil nekega posestnika za 5000 Din.
OBLEKE IN PLAŠČE
LASTNEGA IZDELKA — PO NAJNIŽJIH CENAH DOBITE PRI
JOS. R0JINA, LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 3.
Strokovna organizacija mestnih uslužbencev in delavcev v Ljubljani je imela
5.	avgusta zvečer, svoj redni mesečni sestanek, katerega se je udeležilo veliko število članov. Poročilo o delovanju organizacije je sprejelo članstvo z velikim odobravanjem. Po sestanku je govoril g. dr. Kulovec o političnem položaju in o volitvah. Za izvajanja je žel splošno odobravanje.
Strokovno društvo mestnih uslužbencev in delavcev in »Edinost« v Ljubljani bosta priredila 14. avgusta skupni izlet na Sv. Katarino. Odhod z turistovskim vlakom ob 5.23 do Medvod. Popoldne povratek na Presko, kjer se udeležimo delavske proslave. Vsi oni člani in prijatelji, ki ne marajo z nami na goro, naj pridejo z popoldanskim vlakom v Presko, kjer se snidemo. — Odbor.
Orlovska srenja v Hrušici. Radi občinskih volitev 7. avgusta ni bil dovoljen štafetni tek, zato se bo vršil v ponedeljek, dne 15. avgusta (veliki Šmaren) ob pol 5 popoldne na isti progi, kakor je bilo že naznanjeno.
Amerika in izseljenci. Že sedaj je število izseljencev v ameriške Združene države zelo omejeno. Desetkrat več se vlaga prošenj, kot pa je ugodno rešenih. V prihodnjosti pa bo število use-ljenoev še bolj omejeno. Iz naše države jih bo moglo iti v Združene države samb 50.
Voščene vžigalice. Uprava drž. monopola je dovolila izdelavo voščenih vžigalic vsem tovarnam vžigalic. V najkrajšem času pričnejo z izdelavo teh voščenih vžigalic tvornice »Drava« v Osijeku šfi tvornice v Vrbovškem.
Nenavadna dvojčka. Elizabeta Tomažič iz Bele pri Špitaliča je povila
dvojčka, ki sta bila krščena ua imena Peter in Ludovik. Peterček je imel dva sprednja zoba sekavca, njegov brat Ludovik pa na istem mestu enega, ki je istotako primerno močan in trdno stoječ kot onadva pri Peterčku.
Štrajk mizarskih pomočnikov v Mariboru. V Mariboru je nastal mezdni spor med mizarskimi mojstri in pomočniki. Ker poslednji niso uspeli s svojimi zahtevami, so pričeli stavkati.
Smrtonosna stava. V vasi Dobričevo pri Mostarju je stavil neki fant za 200 dinarjev, da bo v enem dušku popil dva litra gorkega žganja. Fant je pil res v dušku in tik preden je steklenico izpraznil, je padel mrtev na tla. To je pač norost prve vrste!
Nagla smrt. Preteklo nedeljo so ime-
li	v Litiji veselico požarne brambe. Z zagorsko rudniško godbo so šli pod novo zastavo slovesno v sprevodu po trgu. Pri tej priliki s izročili diplomo častnega članstva bivšemu županu g. J. Mešeku. Ko je šel veselja razburjen odlikovanec v sprevodu, se je med potjo nenadoma zgrudil. Zadela ga je srčna kap. Pomoči ni bilo več in zdravnik je ugotovil smrt.
Nesreča na industrijski železnici. Na stroju tovornega vlaka tovarne tanina pri Jakšiču je hastal med vožnjo defekt, radi katerega je izgubil strojevodja oblast nad lokomotivo. Lokomotiva je drvela dalje s hitrostjo 100 km. Ko je osobje uvidelo, da ni druge rešitve, je poskakalo s stroja in vagonov. Pri tem je bilo več uslužbencev težko poškodovanih; najtežje poškodbe je odnesel strojevodja.
O društvu dipl. babic. Od žene-matere smo prejeli sledeči dopis, za katerega smo naprošeni, da ga objavimo. Do nedavnega,, žalibog ponekod še sedaj, smatrajo poklic babic kot manj vreden. Dejstvo je, da ne uživajo babice onega družabnega spoštovanja ter stanovskega uvaževanja, kot ga ta stan zasluži. Največ je bila temu kriva dosedanja neorganiziranost in mazaštvo od strani nepoklicanih in neodgovornih babic, ki jih nepoučena javnost, zlasti še na kmetih, prevečkrat podpira, kljub temu, da je v vsaki večji vasi že sprašana ter tudi odgovorna babica. Resnici na ljubo mora-
mo ugotoviti, da1 so se že od nekdaj posvečale temu poklicu veCinoma revne žene, največ vdove, ki pa so z marljivostjo in požrtvovalnostjo izvrševale ta svoj časten poklic in lajšale trpljenje ženam-materam. Sedanja stanovska organizacija služi borbi proti zakotnim nepoklicnim in neodgovornim babicam, da tako pomore zdravniku zmanjšati med ljudstvom število smrtnih slučajev, tako pri novorojenčkih,, še bolj pa s čistim aseptičnim delom pri porodnicah. Nepoklicne babice nimajo niti potrebne izobrazbe niti pojma o zdravniški čistoti, asepsi, in so premnogokrat krive smrti pri porodu. Zato ima društvo namen izposlovati sd od merodajnih krogov gre-mij babic, kar bi dalo stanu zasluženo uvaževanje in omogočilo zabranitev ma-zaštva, katerega žrtev prevečkrat postane tnpeča mati. Gotovo bo vsa javnost z zadovoljstvom sprejela pokret tega, lahko trdimo, najstarejšega ter zaslužnega stanu. — Žena -mati.
Krekova mladina.
REDNI LETNI OBČNI ZBOR CENTRALE KREKOVE MLADINE
se bo vršil 28. avgusta t. 1. ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav; 2. govor; 3. poročilo odbora; a) blagajnika, b) tajnika, c) predsednika; 4. poročilo overovateljev zapisnika zadnjega občn. zbora; 5. poročilo nadzorstva; 6. volitve: a) načelstva in namestnikov, b) nadzorstva, c) razsodišča;
7.	predlogi in sklepi 8. slučajnosti.
Vse podružnice naj zanesljivo pošljejo na občni zbor svoje zastopnike.
Eventuelni predlogi za občni zbor naj se pošljejo do 15. t. m. na centralo.
Popoldne se bo vršil skupen izlet udeležencev občnega zbora na Teharje*,
Centrala.
Jesenice. V soboto, 6. avgusta, se je vršil sestanek Krekove mladine, sicer ob pičli udeležbi, toda kar nas te sestanke poseča, kažemo mnogo volje, da se v soc. vprašanju temeljito izobrazimo. Tov. predavatelj nam je govoril o prvih kršč. sociologih, ter takratnega soc. vprašanja sploh, katerega je začel širiti po Nemčiji, po vsej pravici imenovan oče kršč. socializma, . škof Emanuel Ketteler. Želimo le, da bi bili v prihodnje naši sestanki bolje obiskani, da bi se naša mladina poleg drugega vzgojnega dela začela poglabljati tudi v sodobna soc. vprašanja, saj se vendar to tiče nas samih in je socialno vprašanje sedaj najbolj pereče vprašanje, ko je reakcija na pohodu z namenom, da nam odvzame vse dosedaj priborjene pridobitve. — Prihodnji sestanek se bo vršil v soboto, 20. avgusta, ob 8. uri zvečer v običajnih prostorih. Iskreno vabljeni vsi!
Viničarsko okrožje Krekove mladine vabi delegate podružnic Sv. Martin, Ljutomer in Zavrč na okrožni svet, ki se bo vršil 21. avgusta ob 11 dopoldne v stari šoli na Zavrču v Halozah. Razpravljalo se 1)0 zlasti o socialni šoli, ki jo bo izvedlo okrožje v zimski sezoni. Ker bo priredila isti dan popoldne podružnica Zavrč igro »Mala pevka«, vabimo tudi druge tovariše, naj posetijo naše haloške tovariše. Odhod je ob 6 zjutraj izpred društvene dvorane v Sv. Miklavžu. Z nami bo šel tudi naš tamburaški zbor. Tovariši, udeležite se gotovo! —
Okrožje.
Zavrč v Halozah. V nedeljo 21. avgusta bo priredila naša podružnica igro »Mala pevka«, dramo v 5 dejanjih, popoldne po večernicah na prostem pred cerkvijo. Sodeloval bo tudi tamburaški odsek Krekove mladine Sv. Miklavž. — Vabimo vse prijatelje in cenjeno občinstvo, da pridejo gledat to izredno lepo igro. — Odbor.
Sv. Miklavž. K bližnjemu občnemu zboru centrale podajamo kratko poročilo o svojem delovanju, ki smo ga s trudom in znojem vršili od svojega občnega zbora, ki se je vršil 20. februarja t. 1. Članov imamo 53; izobražujejo se v 4 odsekih: tamburaški, dramatični, pevski in ženski odsek. Sestankov je bilo 8; vsakokrat s povoljno udeležbo. Odbor je imel 5 sej. Dne 15. maja smo naredili izlet v Haloze, kjer smo4 ustanovili podružnico na Zavrču. Najlepši dan za nas vse pa je bil 19. junij, ko smo imeli Prosvetni dan, kjer smo v krasnih referatih tov. P. Rozmana, g. prefekta A. Kordina in tov. Peterlina dobili nove pobude in smernice za bo-
Najboljše in zato najceneje
kupite samo pri
Josipu Peteline v Ljubljani
nogavice, rokavice, kravate, modno blago, volno, potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje, toaletno blago, galanterijo, nahrbtnike, razne trakove, gumbe in liSp.
Na veliko I	Namalol
doče delo. Počasi in vztrajno napreduje po začrtani poti naša organizacija*, toda s trdnim korakom, ne oziraje se na desno in levo. — Tajnik.
Dopisi.
Tržič. Tekom zadnjih tednov je bilo za tržiško delavstvo najvažnejše to, kdo bo v tako industrijski, občini, kakor je Tržič, imel v bodoče v rokah občinsko gospodarstvo. Imeli smo namreč v nedeljo, 24. julija, občinske volitve. Posamezne stranke so dobile: SDS 282 glasov, Delavska zveza 127, Obrtna zveza 58 in sooijalisti 163. Mandatov je pripadlo SDS 11, SLS 7 in socijali-stom 7. Volitev župana in svetovalcev pa se je vršila 4. avgusta. Prav lahko bi dobili sooijalisti svojega župana, pa so se rajši zopet udinjali demokratom in so volili za župana osebo, ki pripada tisti stranki, ki je že nad delavstvom uprizorila nešteto nasilij. Odborniki SLS so se zavedali položaja in so-cijalistom ponudili skrajno ugodno ponudbo, katero pa so gospodje »legitim-
ni« zastopniki delavstva kratko malo odbili, ter šli v liberalni tabor. S tem so pa tudi zopet pokazali, da jim je več za kulturni boj med delavstvom, kakor pa za stvarno delo in mirno medsebojno sožitje z ostalim delavstvom. S tem dejanjem pa so se jasno kvalificirali, da niso zmožni nastopiti samostojno in samozavestno v prid delavstva. Zato pa so tisti, ki so jim oddali glasove pri volitvah, ogorčeni in so si potisnili klobuk na oči, ker so preje drugače govorili, kakor so potem storili. Za trezno misleče delavstvo je pa eno dejstvo sigurno, namreč to, da edino na programu krsč. socijalističndh načel bo zamoglo priti delavstvo do svojih pravic. Združimo se in združeni pojdimo na dele. Delo, pogum in vztrajnost naj bo naša parola in zmaga krščanskega socijalizma, zmaga dela nad kapitalom bo gotovo prišla!
Dol pri Hrastniku. Preteklo nedeljo so poskušali pri nas komunisti svojo srečo in so sklicali shod. Toda udeležba na tem shodu je bila vkljub veliki agitaciji silno majhna. Da bo njihove baharije konec, ker tudi v »Enotnosti« pišejo, kako bodo obdavčili TPD, ako bo njihov župan v Zagorju potrjen, je dobro, da malo pregledamo njihovo delovanje v Trbovljah, kjer so odločujoč faktor. Tam so ti glasovali za 89% naklado, kjer TPD največ plačuje, pri mesu in drugi užitnim, ki plača največ delavec, so pa glasovali za 150% naklado. Predlog za določitev fonda za brezposelne so zopet odklonili. Zabavljajo veliko tudi čez župana g. Sitarja, toda mi dobro vemo, da proti njihovi volji ne more ničesar napraviti. Le manj go-
NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 5
*	PODRUŽNICI: TRG TABOR ŠT. 4 BORŠTNIKOV TRG ŠT. 4.
voriti, pa bolj stvarno delati, ta nauk t velja za marsikoga v današnjem času.
Studenci pri Mariboru. Dramatični odsek Kat. slov. izobraževalnega društva v Studencih pri Mariboru bo ponovil v nedeljo, dne 14. avgusta, svojo prvo dramatično predstavo: »Užitkarji«. Prireditev se bo vršila ob pol 8 zvečer v gostilni Gačnik, v Studencih pri Mariboru, (nasproti delavnice drž. železnice). Pred začetkom predstave proizvaja lastna »Krekova godba« vrtni koncert. Vsi prijatelji delavskega društva prisrčno vabljeni.
Laško. Prostovoljno gasilno društvo v Laškem je imelo preteklo nedeljo blago-slovljenje nove motorne brizgalne. Na to izredno slovesnost je prihitelo mnogo občinstva kakor tudi sosednja društva. Hrastniški gasilci so se peljali k slavnosti z avtom na postajo Hrastnik. Ker pa so vlak zamudili, so jo krenili proti Zidanem mostu, misleč, da tam dohitijo vlak. Med potjo pa se je zlomila os pri avtu. Nek drug avto se je pokvaril v bližini Laškega in je moral v popravo. Hujše nesreče ni bilo.
Za kratek čas.
Velikodušni oče. Oče: Srečen sem, da je Mirko zaprosil za tvojo roko. — Hčerka: Meni bo tako težko zapustiti mamico. — Oče: Ne žaluj zato! Jo lahko odvedeš s seboj! -v
Dober oče. A.: »Čudim se, da lahko toliko pijete, ko imate toliko otrok!« — B.: »Ravno zato lahko pijem! Otroci ne pijo — in vidite, koliko prihranim!«
Slabo priporočilo. Doktor: »Vi boste morali poklicati živinozdravnika, če se vaš prašič noče rediti.« — Kmetica: »Nimam nič kaj zaupanja vanj, ko je sam tak kot kakšna trska.«
Vsakega na primerno mesto. — Gospod šef, zunaj je nek gospod, ki išče službo. Toda popolnoma gluh je. — Šefi Sprejet! Pride v oddelek za reklamacije.
Nemogoče. — Hej, ljubi možek, zdrami se! — Ne morem, draga žena!
—	Kako da ne? — Ker ne spim!
Usodno. — Imel sem krasno suknjo. Včeraj pa sem bil ob njo. — Ali ti je bila ukradena? — Ne! To ne! Ampak prejšnji lastnik jo je na meni spoznal. •
Prvič po železnici. Dva suhorobarja, oče in sin, se vozita prvič po železnici. Sin: »Uoče, kaku tu hitru leti!« — Oče: »Nu, je rajs. Pa midva se voziva v traj-tem klasu. Zdaj pa pumisli, kaku bitrg se vozijo še le tijsti gespudje, ki sejde u drujgem in prvem klasu!«
'II "   . I'	11	■	*	|i,j ni i 'j MfTf,
Vrednost denarja: Za 1 dolar dobiš 56.69 Din; za 100 frankov 222.88 Din;, za 100 lir 310.25 Din; za 100 avstrijskih šilingov 302.25 Din; za 100 čeških kron 169 Din; za 100 nem. mark 1355 Din.
Priporoča se
Ferdo Ferenz
stavbeni in galanterijski klepaJ Ljubljana, Mirje št, 2.
0.8 E. Skalne
LJUBLJANA - Mestni trg.
^nlEp za srajce in bluze — moški ^CIll in ženski štofi v veliki izbiri!
CENE ZELO UGODNE! -»C
Vsak zaveden somišljenik te Clan
i!
L delavskega konzumnega društva v ljubljanl
Vsaka vartna gospodinja kupuje vse pri svoji lastni zadrugi, računar more izračunati, da se kopi najceneje v našem
Vsak dober konzuma.
-	o>vq>	o	<z>	o	o	o	^>	<>	o
Pierre L' Brnite:
lena z zaprtimi očmi.
Iz francoščine prevedel L. S.
;>*e3;O:OQ*e>0:Qi*0;0iOC>0 0:Q'0 ooo*
Na skrbi polno pobudo Celestinovo se stvori neposredno karavana vodnikov in nosačev. Gorski vlak jih potegne na Montenvers in takoj se začne iskanje po načrtu.
In na kraju, kjer se pogrezne med skalovjem steza pod ledenik »Thendia«, pride vodnikom nasproti dekle; čudno bleda je, kar še podčrtava njeno lepoto; njene modre oči so polne groze.
Ko zagleda Celestina, se ustavi kakor prikovana k tlom.
Šofer je razumel:
»Gospodična!...« je vzkliknil — ni si upal pred to devojko, ki je ni nikoli poznal take, reči enostavno »Marija«... kakor še pred enim mesecem ... »Gospodična, preteklost je preteklost... In jaz jo obžalujem in jo izpljunem!... Ob tej uri ni za vas in zame važno nič drugega več kot: najti zopet g. Ludovika...«
Vodniki so se ustavili..., so bolj gledali kot poslušali... Oči vidno imata ta dva nekaj med seboj; ali navajeni so tega in jih nič ne briga... Sedaj stopata Celestin in Marija spredaj, oni pa za njima.
Rozalina je nervozna, boječa, tesnobna; skoraj jo začenja peči vest.
Šele davi je zvedela, da turist, ki je govoril ž njo, medtem ko je ona urejevala srebrne osate, ni bij prišel proti Montenversu, temveč je, kako neprevidno, nadaljeval pot v smeri proti »Orjaku«.
Ta turist ni mogel biti drugi kot Ludovik Hughe v obupu... in v katerega ga je spravila ona.
Rozalina je vedela, da je on silovite narave ... kaj se je zgodilo ž njim to noč... in v nevihti na nevarni stezi, ki je vodila k razpokam, katere so bile njemu popolnoma neznane? ...
Da, Rozalino peče skoraj vest. Čuti se nekoliko odgovorno za ta obup ... morda za to smrt... Ko bi se sedaj držala kri tudi njenih rok...?
Njena bojazen je postala tako velika, da ie bila govorila o tem z Miss Albrandt, njeno mlado
Američanko, ki ji je 1>ila že prijateljica, in miss ji je bila točno odgovprila:
»Vi ste mu dolžni priskočiti na pomoč.«
Tedaj je bila telefonirala v pisarno vodnikov in dobija odgovor, da s° bili v Chamonix-ju že sklicani in da so na poti 'navzgor.
Tedaj se je bila tudi Rozalina, ki ni mogla več strpeti na mestu, podala na nevarno pot, kolikor je je še ostalo: nato pa se je bila, videč, da je brez moči, obrnila nazaj in šla vodnikom naproti.
Ti so pravkar pustili ob strani ledenik »Thendia« in so se približali ledeniku »Orjaku«.
Načelnik vodnikov je bil mnenja, da je bil moral turist po vsej verjetnosti nadaljevati pot prav do velikih razpok in oslepljen vsled noči in snega pasti v eno izmed njih.
V katero...? Tu se je začenjala skrivnost. Ti možje, ki so poznali svoje gore in kaj skrivajo za tiste, ki se drznejo nanje brez priprave, niso rabili dolgo, da so jo razjasnili.
Nad prvo razpoko so letale z neko trdovratnostjo vrane. En vodnik jih je pokazal svojim tovarišem. Ti so prikimali, da razumejo.
V resnici, komaj so začeli s preiskavanjem te špranje, že je eden nosačev opazil nekaj metrov spodaj mehak klobuk, ki je obvisel na modrini notranjih grebenov.
Ni bilo treba torej iskati dalje ...
Mrtev ali živ je ležal Ludovik Hughe tu in na njegovo telo so že prežale roparske ptice.
Razburjenje Rozaline je na višku.
Privezan na vrv, ki jo drže drugi, se spusti en vodnik v razpoko z blestečimi in vrtoglavimi globinami.
»yidim ga! • • •« zakliče po nekaj minutah iskanja.
Podajo mu še drugo vrv in po četrt ure, ki traja sila dolgo, se prikaže vodnik zopet, obložen s truplom, ki je videti brez življenja...
»Mrtev...?« vpraša Celestin.
»Ne.,.«, odgovori vodnik, »a menim, da ni nič bolje.«
Ludovik Hughe leži sedaj raztegnjen na ledu liki mrlič in trde roke ga drgnejo s snegom. Polagoma se vendar zdi, da začenja kri nekako zopet krožiti. Američanka je pritekla s torbico, da bi dohitela skupino rešiteljev. Ima hud koncentriran alkohol, poda ga Rozalini in ji reče po angleško:
l
Skušajte doseči, da ga popije požirek ... Če mu ostaja le še ena iskrica življenja, jo ho alkohol razplamtel.«
Rozalina vsa tresoča se poskuša... Nemogoče!
Vodnik razmakne s svojim nožem in ne brez napora Ludovikove zobe in dekletu se posreči slednjič, da mu vlije nekaj kapljic ognjene tekočine v usta ...
Tedaj se Ludoviku silno zaleti in medtem odpre oči. Prvi obraz, ki ga ugleda, je Rozalinjn, ki se sklanja nad njim ... Hoče govoriti, a bolečina mu iztrga krik in se onesvesti.
Vodniki se posvetujejo med seboj. Da bi spravili ranjenca v tem stanju doli v Chamonix; na to ni misliti.
Priti ven izpod Orjaka... Podati se nazaj na stezo in prenesti Ludovika Hughai v hotel v Montenversu, je edina neposredna in praktična rešitev.
»Idealno bi bilo,« pripomni vodja vodnikov, reudaren in skušen mož, »pustiti nesrečnika v otelu, če je lastnik s tem sporazumen ...«
Rozalina pogleda Miss Albrandtovo in ji prevede vodnikove besede...
»Sporazumen bo!« odgovori živahno ter pri; stavi v francoščini čudotvorno besedo, ki omogoči na svetu toliko stvari: Dolarji !... Dolarji'
V	ostalem dolarji v tem slučaju niso mogli napeti svojih sil, ker je bil upravitelj hotela poštenjak, pri katerem je bilo celo v 20. stoletju srce še vedno na mestu.
Prisrčno je namestil Ludovika Hugha v najboljši spbi, — v svoji sobi. Rozalina je telefonirala zdravniku v Chamonix, da naj pride neutegoma gori... Miss Albrandt je dala vodnikom nPraV amepkansko kraljevsko nagrado.
In ko je zvečer — bil je prekrasen večer f izginilo solnce za iskrečimi dragulji ledenikov in ko se je veliki mir višav razprostrl nad Monten-vers, so vedeli po hitri preiskavi, da ima Ludovik Hughe vrhu večkratnih zmečkanin in težkega pri; tiska krvi, povzročenega po mrazu, dve rebri zlomljeni.
»Mislite-li, da ga bomo rešili...?« vpraša Rozalina doktorja in sklene roki.
Zdravnik je zamižal, skomignil z rameni:
»Poskusil vam bom odgovoriti, gospodična* v ... dveh ali treh dneh.«
Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. Čeč.
Izdajatelj: Dr. Andrej Goa ar.
Urednik: Šrečko Žumer'