Pomladni motivi.
Narodna.
Sij nam, solnce, na zemljo, na rjavo širno polje, na zelene, temne gozde in na cvetne travnike!
Ej, na polju zlato žito,
v tihem gozdu hladna senca
in na travniku cvetice . . .
Žito bo konjič moj zobal,
z njim  jaz  pojdem v daljno dalj,
rad bi otca poiskal.
Cvetk bi lepih mu nabral in v zatišju gozdne sence pletel bi mu sveže vence otcu, hej — junakul
¦>.   50    —
Ptički pojejo . . .
Zdaj smo tu; s pomladjo smo prišli'
našd pesem prek vseh polj doni:
Ej, tam daleč — solnce sije,
tu se vroča bitka bije . . .
Zdaj se, pesmi, oglasite,
zdaj se, solze, posušite!
Mi prinašamo miru,
vam najboljšega daru !
Belo cvetko v kljunčku malem
od zelenih, daljnih palm . . .
Na okencu.
Beli dom. Raz tiha okna rdeči nageljčki vise, mafi lončki z rožmarinom tam na okencu stoje . . . Dekle vode jim priliva: ,,Ve povejte, cvetke, vsaj, ve povejte po pravici, bo li vrnil se še kdaj? ..."
Naglji.
Kaj da zveneli so naglji, tvojega okenca kras, da so povesili vejice v svetli pomladni čas?
Naglji - Ijubljenci slutijo : Fant je šel v tuji kraj, daleč, tam daleč počiva, več ne pride nazaj . . .
Večer.
Tih večer na zemljo gre, ves otožen, tih večer . . . Glej, srce:
Sarna žalost brez meje I Vsa prostrana so nebesa; bleda zvezda milost lije, v noč od  listov rosa pada: solza z mojega očesa! . . .
Davorinov