S Kozjaka. (Nova občiaa.) Človek si ni v staau misliti, kaj da čejo okr. zastopaiki Celjski! Ne da bi aprejeli ngodao ponudbo pridobiti, z aovo občiBO sv. Jošta na Kozjaka k Celjskemu okraju, 50 poaeataikov s 630 gold. direktae dače, brez vsake dotike z ok-»;oj"0 ce8to, tedaj sami čisti dobiček r<"-i±m pribodkov, marvee odbijajo jo od "cbe s prazaim izgovorom, da je takšn« občiaa premala._ Se ve, da velika ni, ^ mora se v ozir vzeti, da ta občina, celo po farai Bieji vravaaaa, z 907 gld. direkt. davka nadomestuje sedaaji Kozjak v dveli farah v KoBJiškem okraju. Ta šteje komaj 686 gld. cea. dače in veadar z 20% životari. Na tako izvanredni viaočini pač Bi večje obciae račnaiti, kakor ediao faro, ker je tako še aa dosti razlečeaem prostoru 3716 oral. Do daaea je ta farica razkosana v petero občiB ib v tri okraje. V časib se tudi posreči, da v tej polovici občine v Kozjaku župaaa izvolimo ia veadar obč. piaarae v fari nimamo ter potujemo po vsaki živiBaki listič v Vitaaje, na Doberao, k sv. Jaažu, v Velenje ia v sv. Florijaa. — Trpeti seveda smo aavajeai in tako smo pozidali celo bovo farao cerkvico v potu krvavih žuljev, kateri Bas še britko grizejo z dolgovi — ali naj ostaBemo na večae čase na vse straai razkosaai, aa to aas še tudi mogočni aaš faraB g. dr. L. ae bode aa dalje obsodil. Naj bi se temu gospodu toliko vec smilili za to, ker k ctrkveBej atavbi na aa|o prošajo ai imel krajcarja dati. Žalostao! Če je Celjska okr. deBaraica res tako premožaa, da ne potrebuje Bovili dohodkov, aaj bi pa dovolila po ravaati ceato v VitaBJe pri Zaaogaškem mliBU, katera bi se prav lahko poravaala ia pa ,,VraBJa peč", ki tako nizko sega čez cesto, da ni varao česa memo voziti. Ako tedaj zagrizajeai protivBiki Celjaki niaiajo Bovib dohodkov drugam porabiti, naj jib dajo za popravilo Zaaogaških bregov ia Vraaje peči, smejo se zaaesti, da jim bodo hvaležai tudi Vitaajski aemčurji! Iz Slovenjegagradca (Zabavni shod.) Dae 9. t. m. priredila je aaša podružaica sv. Cirila ia Metoda zabavai ahod v g. Rogiaatovi gostilBi v Podgorji. Akoravao že ao dnevi kratki ia čas v ta aamea ae več po vaem vgodea, a veadar smo bili prav izBeBadjeni, ker se jo aabralo občiastva v tolikem številu, kajti soba bila je akoprav prostraaa, polao uatlačeBa. Gosp. predsednik dr. J. Hrašovec pozdravil je vse došle ude, razložil je v dolgem, jedrnatem govoru pomeB družbe, BJeBega delovaaja itd. ter gorko priporooal vatop k družbi vsem oaim, kateri dozdaj še Biao udjfi. Ginjeao bilo je videti toliko zbraaih zavednih kmetov, kako 80 g. govoraika pazao poslušali, kajti bralo se je vsakemu z obraza, da je istih misli in burai živioklici pozdravili so ajegov govor. Tudi gg. Šmit ia A. Rogina govorila sta prav lepo ia navdušeno. Pričelo ae je potem vpisavaaje Bovih priatopivših udov in rea ae je izpolailo, kar je g. predsedaik popred v avojem govoru omeBil, da aaj stojimo vsi kakor skala, in nikdo Baj ae izostaae, kajti vatopili so skoro vai kot uai<-> ^ateri aiso že bili popred vpiaaai, ia veselo smo poi&a^flviii poročilo goap. denarničarja, koji Bam je po doku_.q.nem delu nazaanil, da je vzprejel 54 gld, Bili saio cptem vai skupaj pri izvrstai Lampret ovi kapljicl po stari sloveuski aavadi prav židaae volje, pelt so ae Barodae pesai, ia vrail se je vsakdo s prav veselim srcem domov. — Na svideaje torej prihodajič! Bog ia Sloveaci! IzVl'žeja. (Snirtaa kosa.) Pota božje previdaosti so aezapopadljiva ia božjib aačrtov raztolmačiti je človeška paaiet popolaoma aezmožaa. Še pred malimi daevi je bila uašega aadučitelja, g. Pirca sopruga, zdrava ia vesela, zdaj pa že nji_o telo pod zemljo trobai. Zbolela je dae 24. aept. in po mučai bolezai je v Goapodu zaspala 3. oktobra ob 9. uri zvečer. Za njo zdaj ajea mož, za ajo ajeBt mali otročiči žalujejo, na ujo se 8 žalostjo spominja celo spodnje Mursko polje. Kako je bila ljubljeaa, se je pri pokopu najbolje pokazalo. 1'rišlo je veliko ljudi iz domače iB tujih far, da celo iz Ogerskega. Ko je zbor 16 učiteljev zapel, ,,0j, kak pesem moja daaes milo se glasi'1, ni bilo več auhega oeesa videti. Vaem v izgled je vedao živela kot katoliška mati, za to je pa kot taka, prevideBa s svetimi zakramenti, vsa vdana v voljo božjo ta avet zapustila. Ko so jo gospod župnik skušali tolažiti, je k Bogu vzdibnila ia aa glas rekla: ,,Go8pod, Tvoja volja aaj se zgodi". Zares, pota božje presddaoati ao aezapopadljiva. Od sv. Lovrenca na Kor. žel. (Svečanost.) Na aageljsko aedeljo so se aaši fantje prav izvanredno »izkazali". Že na predvečer, to je pred prazaikom augeljev varnhov, ao imeli večernice v cerkvi sv. Radeguade, pri katerih je aazaanjal strel moŽBiirjev, da bo drugi daa veliki prazaik ,,aageljev varuhov". Ia potem v nedeljo, to je aa god sv. angeljev, je bila ob 10. uri sloveaaa božja služba za faate, in ti ao si aajeli godbo pri aašem požaraetn društvu, zakaj godba, petje ia streljaaje povišuje aloveaaost za čast božjo. Pa žali Bog, da ae v Bekaterib krajih sliši tako revao orgljaaje ia petje. Po sveti meai, torej po zadajeBi blagoslovu, so imeli faatje darovaaje okoli oltarja za potrebe tiate cerkve. To je tedaj bvale vredao, da se še tudi daa daaaŠBJi aajdejo fantje v aekaterih krajih, kateri so še vneti za čast božjo. Tacih aabaja se v sedaajib raz burjeaih časih aeveda že malo. Hvala vam tedaj blagi ia za čaat božjo vaeti mladeBČi Št. Lovreački! R. F. Iz Slatine. (N e s r e č e.) Več ali maaj bo leto 1887 oatalo celi Križevski fari v žaloataem apomiau. Eaa neareča ae je vrstila za drugo. Na veliki petek je zgorela cela ves Velike Rodae. Eden pogorolec si bo to leto poaebao zapomail. V jeseai 80 ga obkradli. Vzeli 80 mu vso obleko, denar ia živež. Veliki tedea je ostaliaa zgorela, dn6 23. julija pa je tolkla po tiatem kraji grozaa toča. Toča je pobijala zgoraji del fare trikrat, tretjokrat debela kakor peat. Ni šla popolaoma 7 minut ia je aamo po Slatiai pobila, tako se mi je povedalo, 25000 opek. Take toče še ai aaš kraj Bikdar videl. Pa je imela tudi dobre Baaledke Molili 80 taki gosti, ki jim drugokrat ai za Boga aič mar, ia tako milo niislim, da, kakor če se aa morji vzdigne Bevihta. Živina je pa divje okoli bezgala. Za tri može vem, ki so bili od toče čisto krvavi. — RazuB trikratae tote je pokoačal nekaj pridelkov tudi mraz ia pa hnda auša. — Nesreča pa je prišla tudi aad ljudi. Poaebao pri zidaaji aemške šole se jim ae godi dobro. Iz gotovega vira sem izvedel, da ai je aek delavec prste pohabil, drugi, da bi bil akoro na tla pal; ia se je tako vstrašil, da se mu je pamet zmešala. Najbuje je zadelo Aat. Kuaatiča prve dui septembra. Pri strebi je mazal oprijemaje se aa slabo pribit hlod. Hlod ae mu apodfleae ia ob pade vsaj 6 sežnjev globoko. Poškodovaaa je roka, noga ia glava. Njegov mojater je tudi hotel, da bi še aa duai škodo trpel. Na vprašaaje, če je že poslal po duhovflika, odgovori: bi treba duhovaika, bolaik je še pri polai zaveati. 0 ti pretiraaa posvetaa modrost. Da ima avoje zidarake račuae v redu ia prav, zato ai vbija glavo boč in daa, za Bajtežji, dušai račiiB pa ai po njegovem prepričanju več treba zavesti, paraeti. Pač bi vere. Splob pa aiialira, ta šola ne bo priaeala božjega blagoalova. Rajni M. je tudi dal svojo bišo še v aedeljo delati ia je pal z aje, da ae je ubil. Ni dajal Bogu vredae hvale v nedeljo. Zato ga je Bog kazuoyal pri ajegovi biši, v uedeljo delaai. Tukaj se pa tudi božjim ia aatoraim postavam aaaprotuje. Vsak narod, pravijo vsi veliki učeajaki, mora se v svojem materaein jeziku učiti, patroai aemške šole pa nam hočejo le Bemačiao vriaiti, branje, pisaaje, račuaaaje ia krščaaski nauk v domačem jeziku bi pa aaj zaaemarili ? S terai nesrečami aaa Bog prav za prav opomiaja pred aevarnostjo nove šole. — JDruga aeareča je tem žaloataeja, čem redkeja je. Obeaila ae je okoli arediae septeaibra 761etaa žeaica.