I wad «ally exoapt Saturdays. Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodniikl la upravnlikl prostori: MST South Lawndala Ava. Offic« of Publication: 2687 South Lawndalo Ava. Telephon«, Rockwell 4804 Colombija zatira revolfo z armado vseameriška konferenca prekinjena Bogota, glavno mesto republike, v plamenih. Veliko število ljudi ubitih in ranjenih. Ameriški državni tajnik Marshall in člani njegovega štaba na varnem Domače Bogota, Colombija, 10. apr. — Revolta je sinoči izbruhnila v tem mestu in se razširila na druge kraje republike. Predsednik Mariano Ospina Perez je naznanil, da bodo njegove oborožene sile kmalu kontrolirale situacijo. Konferenca reprezentantov 21 ameriških republik se je razbila po izbruhu revolte. " Perez je objavil izjavo s trditvijo, da so komunisti odgovorni za umor Jorga Gaitana, voditelja liberalne stranke, ki je sprožil revolto. Dostavil je, da je njegova konservativna vlada storila odločne korake za vzpostavitev miru in reda in da njegova armada že kontrolira situacijo. Poročilo pravi, da je bilo veliko število ljudi ubitih in ranjenih. Ljute bitke se nadaljujejo na ulicah glavnega mesta, ki ima 400,000 prebivalcev. Bogota je v plamenih in povzročena škoda se ceni na več milijonov dolar jev. Trgovski distrikt mesta je z razvalinah. Perez pravi, da je bil obseg bitk omejen na ne katere predele Bogote, revolu cionarni liberalci pa trdijo nasprotno. Naznanili so, da se re volucija Širi. Liberalci so pro-klamirali ustanovitev svoje vla de. Guillermo Leon Valencia, vodja konservativna «tranke, in Joeo Antonio Montalvo, minister za rudnike in olje, sta bila ubita. Radiopostaja pod kontrolo revolucionarjev je naznanila, da je bil ubit tudi Laureano Gomez, konservativec in načelnik co-lumbijske delegacije na vseame riški konferenci. Pozneje je bilo objavljeno poročilo, da je Gomez na varnem v poslopju ameriškega poslaništva v Bogoti. Vojaki v služBi konservativne vlade so streljali na revolucionarje s stolpa katedrale in ubili Ameriško posojilo latinskim državam Truman naslovil poslanico kongresu Waahlngton, D. C« 10. apr. — Predsednik Truman je naslovil poslanico kongresu s pozivom, naj sankcionira posojilo pol milijarde dolarjev latipskim republikam. Posojilo naj bi republike dobile od federalne izvozne uvozne banke. Denar naj bi se potroéil kot ekonomska pomoč republikam. V poslanici kongresu je Tru man naglasil, da bo posojilo o-mogočilo večjo kooperacijo med Ameriko in latinskimi republikami. djačllo bo ekonomsko irf politično stabilizacijo na zapadni hemisferi. Nova birokratična ustanova, znano pod imenom ekonomska kooperacijska administracija, je že naletela ni potežkoče. Njena naloga je nadziranje potrošnje $6.100.000.000 v zapadni Evropi in Aziji v prihodnjih petnajstih mesecih. Za načelnika administracije je Truman imenoval Pau la G. Hoffmana,. predsednika Stude-baker Corp. Senat je potrdil imenovanje. Letna plača Hoft-mana je Û0.000 Hoffman se je lotil organiziranja svojega štaba Na sestan ku s časnikarji Je razkril, ds se je prijavilo za službe v njegovi administraciji čez pet tisoč prosilcev Njegova administracija potrebuje 2,500 uradnikov in u-alužbencev. štirinajst oseb. Streljali so na množico, ki se je zbrala na trgu Carrena Septima. Osem izgred-nikov je bilo ustreljenih, ko so skušali udreti v palačo predsed nika Pereza. Štirje dijaki so bili ubiti v bitki za radiopostajo. Vse trgovine v glavnem delu mesta so bile oplenjene in po-žgane. Izgredniki so navalili na poslopje konservativnega lista El Signa in ga zažgali. Vse aktivnosti v Bogoti so parplizirane. Mesto je brez električne razsvetljave. Revolucija je izbruhnila v teku konference reprezentantov a-meriikih republik. Načelnik a-merilke delegacije je državni tajnik George C. Marshall. Člana delegacija sta zakladnik Snyder in trgovinski ftjnik Harri-man. Marshall je po telefonu informiral državni department in predsednika Trumana, da so on, člani njegovega štaba in ameriškega poslaništva na varnem. Voditelji delavske konfederacije so podprli revolucijo in zapretili z oklicem generalne stavke. Pravni svetovalec konfederacije je komunist, Komunistična stranka v Colombiji ima osem tisoč članov. Na vseameriški konferenci so bile diskuzije o komunistični ne-nn*H ne zapadni hemisferi, kakor tudi o akcijah proti komunistom. Argentinska vlada je naznanila, da so tri letala odletela iz Buenos Airesa v Bogpto, da bodo odpeljala argentinske delegate domov. Naznanilo dostavlja, da bodo letala na razpolago tudi članom drugih ameriških delegacij, ki se bodo odločili za od hod iz Bogote. Liga pisateljev poslala protest Mac Arthur ju New York, 10. apr. — Liga a-meriških pisateljev je poslala protest generalu Douglasu Mac-Arthurju.. poveljniku okupacijske sile na Japonskem, ker je prepovedal prodajanje knjige "Hiroshima" in štirih knjig pisatelja Edgarja Snowa na Japonskem. Knjigo "Hiroshima" je spisal John Hersey. V tej je orisano razdejanje, ki ga Je povzročila atomska bomba, katero so ameriški letalci vrgli na japonsko mesto. Snow je spisal Nov grob v Wlsconslnu Sheldon, Wis. — Dne 26. mar ca je umrl John Medved pr hčeri v Chicagu, kamor si je bi šel iskat zdravja. Star je bil 67 let, doma iz Zagorja ob Savi, član društva 273 SNPJ. V A-meriko je prišel 1. 1908, iivel v Kansasu, Wyomingu in Chicagu, pred 15 leti pa se je z družino preselil v Sheldon in postal far mar. Za jed noto je veliko delal in ustanovil tudi par društev. Zapušča ženo, dve poročeni hče ri in tri sinove. Pokopan je bi tukaj. Is Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je umrl Frank Žiberna, star 76 let, doma iz Tomaja pri Sežani, v A meriki 46 let, član društva 5 SN PJ. Tukaj zapušča ženo. — Na glo je umrl Nick SecoliČ, rojen tukaj. Zapušča sina In dve sestri. — Po dolgi bolezni je umr la Angela Perušek, rojena Prim-šar, v Trebnjem, Dolenjsko, Ameriki od 1912, članica KSKJ. Tukaj zapušča moža Franka, šti rl hčere in dve sestri, od kate rih živi Mary Sustaršič v Elyju, Minn. — Iz bolnišnice se je vrnila Mary Špehek iz Collinwooda. — Poročila sta se John Lekan in Ann Jesenko. Arthur židovske Ruski častniki niso v Palestini New York, 10. apr. -Lourie, direktor urada agenture v New Yorku, je zanikal poročila, da|p ruski častniki v židovski oboroženi sili, |(i se bori proti Arabcem v Palestini. Poročila Je objavilo poveljstvo siri t- financirala n/ m in argentini Waahlngton. D. C.. 10. apr. — Amerika bo financirala nakupe živil in drugih potrebščin v Ka-nadi, Argentini In drugih latinskih republikah, ki bodo šla v Veliko Britanijo, Francijo in druge (Iržave v zapadni Evropi, ki bodo deležene ameriške pomoči na podlagi Marshallovega načrta, pravi naznanilo, Za nakupe živil v teh državah bo Amerika potrošila $2.600.000. 000. Kongres je nedavno sankcioniral potrošnjo $5.300,000.000 za pamoč državam v zapadni E-vropi Uradniki amerlike vlade ao naznanili, da bo Amerika plačevala račune za meso. žito, JeJ-ca in druge živila, katere bodo dobivale zapadne evropske države iz Kanade. Argentin ein drugih latinakih republik bo Amerika potrošila za nakupe živil v Kanadi. Izjavila sta le, da bo vsota velika. Vesti iz Öttawe, kanadske pre-stolnice, pravijo, da je Velika Britanija apelirala na Amerik* naj prevzame njene finančni obligacije v zvezi z nakupi živil v Kanadi. Vladni krogi v Wa-shingtonu niso zanikali In ne potrdili vesti Velika Britanija aedaj krije nakupe živil v Kanadi s poeojl-lom, katerega Je dobila v Kanadi. Posojilo Je znaialo $1,250, 000,000 in od vsote je ostalo le dvesto milijonov dolarjev, Taylor je dejal, da ameriški uradniki še mao razpravljali o kontraktu, katerega sts sklenili Kanada in Velika Britanija gle- Operatorji napadajo Lewisa Obdolžili so ga kršenja Taft-Hartleyevega zakona Washington. D. C.. 12, apr.— Kongresnik Martin, predsednik nižje zbornice, je napovedal, da se bodo rudarji vrnili na delo v torek. On je aranžiral konferenco med operatorji in Johnom L. Lewisom, predsednikom ru darske unije. Pričakuje se, da bo priilo do sporazuma na konferenci. * Washington. D» C4 10. apr. — Operatorji iz južnih držav so obdolžili Johna L, Lewisa in njegovo unijo UMWA kršenja Taft-Hartleyevega protldelavskega zakona, ker nočeta priznati nji hove organizacije za kolektivna pogajanja. Pritožbo so predložili federalnemu delavskemu odboru. Lewis bo moral v pondeljek nastopiti pred federalnim sodiščem in pojasniti, zakaj ne bi smel biti kaznovan, ker se ni pokoril injunk-cljl, katero je Izdal sodnik Matthew F. McGuire. Lewis je bil pozvan, naj takoj »tori korake, da se bodo rudarji na polju mehkega premoga vrnili na delo. Rudarji so odlotili orodje 15. marca in s tem podprli Lewisa v konfliktu z operatorji. Lewis Je obdolžil operatorje, da se ne drže proviglje sklenjene jragodbe glede plačevanja pokojnine starim rudarjem. Joseph E. Moody, načelnik orga-nizacije operatorjev iz južnih držav, je dejal, da Lewis noče priznati organizacije za kvalificirano pngajntlm v armfllktu, ki . e rezultiral v ustavitvi obrata >remogovnlko\rj^V pritožbi de-avskemu odboru je poudaril, da a Lewis kršil Taft-Hartleyev zakon, Možnost je, da bo odbor storil korake proti Lewisu in ga prisilil v pogajanja z organizacijo operatorjev. Predsednik Truman je na sestanku s časnikarji dejal, da se )o administracija poslužila Taft-Hartleyevega zakona in izailila obnovo obrata premogovnikov. Dostavil je, da se zaloge premoga naglo črpajo, ker se rudarji nočejo vrniti na delo. °oveljnik arabskih gerilcev ubit : k» Židovska milica j! a v o i zdrobila* blokado in Jerusaletn. Palestina/ 10. apr. Abdul Kadlr Husseini, povelj-nki arabskih gerilcev, je bil u-»It v bitki z židovsko milico pri vasi Kastell na zapadni strani Jeruzalema. On je bil bratranec eruzalemskega muftija, Židovska milica je okupirala lastel ob cesti med Jeruzalemom in Tel Avivom in s tem zdrobila arabsko blokado Kjo pfogrtrank# n„ glMovnUit pM prl. mi Arabci raz/lejal. vc^ovcxl marriih vo,||vah v u„..k K Ljute bitke med Židi in Arah-ci se nadaljujejo v Palestini. V Vrhovno ^»šče Je v arado /a twV(,imK1 ,„ „ , bitki pri Ras el Alnu Je bilo čez vrglo odlok okrožnega eodšla^, ,trank(| „ JJJ J „ 20 Židov in Arabcev Ubitih d. progi asi vel ne pred.tvaljajo I Wch„u j ok __politične stranke v flkašken, o- k- my priH ¿ 1 n V°h i .i"' katerih pa nI hotel « , so Izjavili, da kandidati progre- |Uytt| , d- ¡^ sivne stranke ne morejo pr t na d-u ^ ^^ ^ „ glasovnice " torkove volitve, ^ „ r.yv#|J.vl|o vrhav*no Buenos Aires, Argentina, |0 ! K" )• prekratek '«ndlšče Odlok, da progresivno wallace obsodil P0D2IGANje vojne histerije Korporacije in militari sti kontrolirajo Truma• novo administracijo CEZ 20,000 LJUDI PRIŠLO NA SHOD Chicago. 12, apr. — Henry A. Wallace, kandidat za pradaed-nika Združenih držav, ja v svojem govoru v aoboto zvečer na shodu v Stadlumu obsodil pod žiganje vojne histerija, zunanjo politiko Trumanove administracije, mllttariatc, ki jo kontrolirajo ln korporacije, ki hočejo gr-maditl proflte, Shoda sa Ja udeležilo 20,500 ljudi, nadsljnjih 5,000 oaeb pa ni moglo priti v dvorano. Wallace Je dejal, "ds vojno h later! jo ftodžiga koalicija vala-biznlsa in milltariatov, ki hoče dobiti vojne kontraktt, Indus trije, ki so odvisne od vojna ln vojne pripravljenosti, na bi smele biti v privatnih rokah, Na bojim se komunizma ln na komunističnih idej; ako bomo mi držali ln raztegnili demokratični sistem. Čas ja, da se naša vlada postavi na stran ljudstva, drugač* bo svat osvojil komunizem na sara-dl ruske agresija, temveč saradl mah i nad j velebizniaa, ki potiska ljudstva v Evropi ln Asljl v obupno situacijo., Ako ja pogodba mad Sovjtt« sko unijo In Finsko ruska agresija, kot trdijo vojni hujskači, b dogovor, katerega Ja Amerika sklenila s Iranom, državo ob ruakl maji, Invailja. Administracija podžiga vojno histerijo v upanju, da bo prikrila polom Trumanove protikomuni-stlčne doktrine, katera j« povzročila več smili v malih vojnah nego so znašale ameriška izgube v drugi svetovni vojni," Na shodu so govorili tudi senator Glenn H, Taylor, kandidat za podpredaednika Združenih držav na listi tretje stranke, Hexford Tugwell, profaspr na člkaškl univerzi, ln Albert J. Fitzgerald, predsednik unije United Electrical Workers CIO. Paul Robeson, zamorski pevec, Je zapel več pesmi. V hotelu Sheratonu ja bila konferenca tretje stranka, kate re se je udeležilo okrog 400 delegatov Iz 45 držav. Konfarand je predsedoval Elmer Benson, bivši governor Minnesota. On Je poudarjal potrebo zdrobltva trusts demokratske in republikanske stranke. Odsek sestavlja naborni načrt Washington, D. C., 10. apr. — Odsek za vojaške zadava nižje kongresne zbornice sestavlja naborni načrt, ki določa registracijo vseh moških v starosti od 18 do 30 let. Načelnik odseka Je W. Andrewa, republikanec Iz New Yorka Vojni vetaranl aa bodo morali registrirati, toda pozvani ne bodo v armado, ako so bili na fronti eno ali va£ lat v drugI svetovni vojni, Easllša nje o načrtu se bo prlčtlo prihodnji leden # Dogovor med Argentino in Španijo apr, ftpenija bo dobila od Ar- Namen voditeljev demokratov g entine posojilo $437,000.000 v |# prozoren Ta Je zavlačevsnjs smislu dogovora, ki je bil skle-Siakanja glasovni« Ako bodo njen in podpisan včeraj. Dogo prog resi vel skušali dosegi svoj ski On Je dejal, da njegov od vor določa izmenjavo Maga med namen s peticijami, Jih bo demo- lok še drži, čeprav ga Je državno drflvama ' kratska politična mašina, ki kon- sodišče zavrglo. stranka ne more Imeti kandtda tov na glasovnici, je podal o krožni sodnik Stanley Klarkow Odbor predlagal obnovo pogajanj Wsshington, D C , 10. apr. — 1 Posebni Trn ms nov odbor Je predlagal obnovo pogajanj med unijo klavnišklh delaveev CIO in kornpantjaml, da «a konča stsvks, katera Je bila okllcana 16 marca V stavki Ja udalafta-mh okrog 100,000 delaveev v Chnagu ln drugih maatlh, kjar imajo kornpanlje klavnice Okli-rana je bila, ko ao kompanlja «allnle zahtevo za zvišanja plače. PONDELJEK, 12. APRILA 1948 .....u.....irnmmmmmmmk JjIomvL Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Leobnu, Koeflachu in Obendor fu osemurni delavnik, dočim so delali rudarji pri frick Co. v okolici Uniontovvna, Pa., po 12 in 13 ur na dan. * Ko smo došli tukaj, j? bjlp v Ameriki slična stranka, le ime je bilo drugačno, namreč imenovala se ie namesto socialdemokratske socialistična strank^. In kdor je bil v n j epih vrstah, ga ni tjilp tfpba biff sram, Jtakor bi to radi prikazali onj, |ci so spadali k tej stranki. *; Ta stranka bi uspela, če ne bi bilo večnega yrtapjg od znqtraj in zunaj. Vrtali so tako zv^ni revolucionarji, ki so nam kazali nebesa nekje drugje. Mi smo imeli mnogo boja, da smo podaljšali življenje organizaciji tako dolgo kot je bilo mogoče. Ko pa se je pričel boj v lastnih vrstah,' nismo mogli drugega pričakovati kot razkol. In ti, ki se sedaj trkajo, kaj vse so storili v sedanjem preobratu, so v resnici storili jako malo in niti niso vedeli, kaj je delavsko gibanje, dokler niso pričeli citati ono, kar so nekdanji socialdemokrate pisali za bqdočnost naših rojakov delavcev. Čitali ste.^da se je Jontez obrnil po liniji A. D., prav tako nekaj drugih socialdemokratov. Potrebno je, da veste, kako je prišlo do tega. Nekajkrat so že hoteli ustvariti vtis, da sem tudi jaz zašel v tisti zelnik. Ali ta želja se jim ne bo izpolnila in za menoj ne bodo kazali s prstom. Saj znam malo drugače pisati in sem se že poslužil angleškega tiska in se ga bom še lahko. Jontez pa je dal dotieni spis v tisk A. D. zato, ker mu ga v Chicagu niso hoteli priobčiti, zaenp pa mu svetovali, naj ga nese A. D. Nisem se samo izobraževal med delavci po delavnicah, ampak sem tudi delal in še delam. V septembru tega leta bo minilo 49 let, odkhf sem pričel delati v tovarni. Tam je bila že tedaj organizacija socialdemokratov; nikoli mi $e ni bilo žal, da sem se seznanil z delavskim gibanjem, kajti pozneje sem lahko bolj pametno sodil, kaj je dobro za delavca. V naprednih listih vedno či-tam ponavljanje o komunizmu. Dobro so mi zpani stari komunistični propagatorji, vendar pa se nobeden izmed njih ne oglaša in pobija nasprotnike komunizma, ki so se pojavili kot gobe po dežju. Vedno sem bil v navzkrižju z njimi radi njih taktike, ki se spreminja po vremenu. Danes pa moram med angleško govorečimi delavci dostikrat zagovarjati stališče, namreč da ni spor med Ameriko in Rusijo radi komunizma, ampak radi olja, ki ga lastujejo štiri ameriške družbe v Saudi Ara biji. In ker ni starih komunističnih bojevnikov na svetlo, so njihova mesta zavzeli rumeno-rdečkasti socialisti in pa napredni «lovenski demokratje iz Clevelanda. Resnica je, da je par rojakov pisalo v A. D., to pa iz razloga, ker jim je napredni tisk odklonil spise ter jim svetoval, naj se poslužijo A. D. Torej so se oprijeli nasveta svobodnega tiska. Radi tega jih sedaj svobodomiselni hočejo omadeževati, v resnici pa odgovornost nosijo sami, ker so jim dali slab pouk. Frank Barblt. Predavanje o Jijgpstaviji Los Anq«les, CaJiL—Seja dru-itva 615 SNPJ se bo vršila v ledeljo, 18. aprila, začetek ob iveh popoldne. Po tej i bo predaval John Olip ) Jugoslaviji. Predavanje bo premljano s slikami (slides) iz aznih krajev Jugoslavije. Ude-ežite se v velikem številu in ne ¿o vam ža|. Odbor. imel p)*»)* za WocdviUe.' Pa.—Za velikonočne praznike so me obiskali John Pevc in njegova žena ter sin iz West Newtona, iz Presta pa Lovrenc in Marjana Klemenčič, sinovi, Frank Mezek, Frank Do-linar in Gorčgn (?). Prinesli 00 mi mnogo dobrega, tudi takega, ki ga je Kristus iz vode naredil, dočim so ga moji prijatelji naredili iz grozdja. Prav lepa. hvala! V Prosveti in drugih listih či-tam, kako ga dandanes lomijq diplomati. Danes se izrečejo za nekaj, jutri pa zopet za kaj dru-Rega. Tajci ljudje bi morali držati besedo, toda sedaj se obračajo po vetru. » Prosveta je zanimiv časopis. V njem bi našli kaj poduči j i vega tudi bogatinci. Meni so še posebno všeč uredniški članki. Tudi drugi dobro povedo. Če bi bilo tako kot piše Prosveta, se ne bi bilo treba bati vojne. Ker imam že bolj slabo roko, zaključujem in pozdravljam vse čitatelje Prosvete. Frank YW*n- Kakor kaše ta slika. Imajo maJnarJl sedaj "slete čase". Zadnja Lewtsero pismo, ▼ katerem jim je a*p*oreJ, "aeJ «fedo delat. U bočelo«" so esostame vs*U na snanle ln šli tt "Met'\ frar je bol), prijetno kakor pa *e ubijati globoko pod semljoT Doma so oatalL kar hočajo pensljo $100 na mesec sa stara ln |sgarana majnerje. Kdo bi jim zameril? Ampak če bodo majnar)! počivali, sa bo u-stavilo tudi industrijsko kolesje! Ta slika je bila sneta v bližini Plitaburgha, ima premog ar J a pa le Mike Jeffer. Srecolovci prihajajo v Ameriko ■»./ Akron, O.—Srecolovci, ki se «elijo v Ameriko, niso zbirčnl. Nekateri se zatečejo na sodnijo z ogromnimi številkami, zopet drugi, ki nimajo namena obogateli na račun ljudskih žuljev, so pa malo bolj skromni, vendar pa se vseeno skušajo izmuzniti lopatam ln krampom. Dne 15. marca sem meni drugo šaro zagledal v tukajšnjem listu Akron Bcacon J ou r na lu tudi sledeče: "Bivši romunski kralj Mihael je dobil ponudbo, da bi učil nekega komika igrati kralja. Za učenje bi dobil $1,000 na teden." Počasi, a gotovo se v Ameriki aelijo kralji in kraljički. Ko smo ar pred leti mi selili v Ameriko, ie duhovnik kričal s priinice: 'Starši, raka) puščate vaše otroke v Anllriko? Tam nI vere' Tam »e izneverijo vsemu. kar je božjega VI. starši, boste dajali odgovor za njih de-lanla Tako je bilo tiste čaae. aedaj pa mi piše nečak u stare domo vine: "Dragi stric!—Poleti bomo tidali zadrulni dom na sredi vasi na C . . . prostorih. Stavbo je že pričel graditi gospod A. M. Toda ne v nase na- Poizvedovanje Rdečega kri** Chlcago. Jll.—Sorodniki iz Jugoslavije poizvedujejo za Marijo Čudo. ki je svoj čas živela v Chicagu. Ako bi kdo vedel zanjo, naj sporoči Rdečemu križu. 529 So Wabash ave., Chicago 5. III., telefon VVabash 7850, Extension 39?, Rdeči krtš. NAROČNIKOM Datum e oklepaja, aa primer (April 90. ($49). poleg vaéaga Slika Is Italljanaka volilna kampanja. PüNUELtfK^, 12. APKlL;Wtt48 = ===== PHOS y PT A spominu nplaja p1rnata Dr. #IKUŽ V veliki dvorani nove Moderne galerije v Ljubljani stoji na slikarskem stojalu v pasu razstave slovenskih upodabljfjpcih umetnikov Pirnatov avtoportret. Črni venček pripoveduje, da nas je slikar za vedno zapustil Iz portreta zro na gledalca velike, razum-r.p, radoživ? oči. Kratka bradica, energična usta, izrazite poteze lica govor|jo o značaju uppdpb-,------------ Ijenca. Kadar potopi Haron'(,.resnična podoba') umetnikova, svoje veslp v temne Styksove za ¿^„J xunanjo8tjo se skri-vode in odrine svoj čoln od bre- tr^a notranjo8t človeka, ga, stojimo vsi vznemirjeni, rs-| Njeg0va duhovna sila je ime-zocarani, hudi; "Pa zakaj ravno la irredno razpetjno. Bil je sll- °n: ,kar, kipar, pisatelj, pesnik in ri- ..... . — 1 " Kjer koli je zastavil svojo roko, je ustvarjal presenetljive stvari. Nekak Pietro Aretino v pozitivnem smislu besede. Končal je zagrebško akademijo kot kipar. Iz te panoge umetnosti nam je zapustil nekaj dobre plastike. Znan je portret hrvatskega kiparja Vanje Radauša. Ki ca )e Pirnat izvršil §e kot študent akademije in ki kaže izreden $misej za kiparsko obvladovanje predmeta. Od ostalih ki- f>ar$kih del bi omenili portret gralca Danila, kip Janeza Kotnika, glavo kralja M*tjaže ter portret Antona Aškerca. Se važnješi kpt kipar je P»f-n$t risar, čeprav tudi tu ni pl^ li zatajil »vpjega kiparskega gle- ustvaril še toliko lepega, on, ki smo ga imeli radi, kadar je v veseli družbi pripovedoval duho vite povesti, on, ki ga zdaj ne bomo več srečali na ulici, vedno elegantnega, iskrečega se od notranjega ognja." No, Haron o-pravlja svoj posel brezdušno, brezčutno in ne daje odgovora. Toliko več pa n^m govorijo »pomini na Nikolaja Pirnata, ¿Jcveka in umetnika. Spominjam se najinega prvega srečanja- Bilo |e na neki umetniški lazstavi v Jakopičevem paviljonu. Nikolaj je 3 skopjpo hjpp*-pikov "trg§|" nekega eksprpfio-nističnega mojstra. "Tole, glejte tpje, i® to? umetniškemu oevru. Ciklus risb -mi fc druge so Jako po sliKaiski strani kot vsebinsko ter po občutju krasne ustvaritve. $0 se je Vrnil ./ taborišča, je zgrabil za puško kot partMin. Tu je posegel čil) kapetana in bij večkrat odh kova«. Sedaj v svobodnem partizanskem življenju sp Je fljšgo-va muza vnovič razmahnila, pčedvsem v borbpnp smef. Ri-al je letake, k^ri^turji1 Sin., dukoipavsl gradpjo; sty0 Vojska in |te|Jf Je dobl. ppspbnjb, do takrat v svetu ne- u na, da uporabt najbo|j <>. posnapib fodiJ. Zgi ««4/1 je prve; krutne mere proti partizanom in oKU»pniee. IHtipv o^ep jebil ljudslvu. Pričeli so zažigati va iz mučnega lesi*. fUjon uklop- igre, ki je bila v truiutjui, ko % je bolezen, pe?" pri tem se je obračal s svojimi velikpni oč^Mdanl^ NikoUlevp vrofr^rce i-dlb kadrov, tal se mu je vedno ce so s« imenpvale "islve*.. m V veliki ppmofski bit ki je |p j^ppns)to lirodovje popolnoma Opičepp. morska oij- n^ je po«ms grptyiic$ Japoncev. Ime ve|i^eg» ^reisl^egii kiKlUnSK ifS|# mm Jp^me. Kakor Li Sin Sin js postal tu-dl JCim Spn sUvsb v borbah z Japonci: On jt postal koman-4gnt H«rsj»(»h Mrtlzap^v. ffj®-jjov pdrpdf, k| jp »tel v aq bqrcev. se if1Pfl nekfj let po tpnojtil v pravo partizansko sr* madp S |0ft,OQQ yoj|H| fr si>in streljati ljudi, ki so bili o .-^i ml jen i kot simpatizerji Kim IKžiena. Ker so vedeli, da so vtl-gallce za partizane pozimi neobhodno potrebne, so Japonci odredili, da mora vsaka družina, kadar kupi novo škatlicu viige-ic, oddati že uporabljane Ce je znanja so po tem času rodila dela, ki so najboljša v njegovem Drobtine iz Tfttfi * V Ricjnsnjih je past^ls «H«-nsbpjft, k| je smrtno ranil 27-letno Kristino Strjijnovo iz Istrske p lice v Trsto, kj je šla z možem in sinčkom n& |z-let v Ricmsnje. Osem trujsel so n^šli cje||iyel pri kppjpiu na vrtu vile v ulici Sqn l^ichele 20. Trupla «o bi> napol po^pnjen§. Domnevajo, da gre za trupla članov dAižlne grofov Prandl, ki so Imeli navado, da so pokopovali umrle družinske člane kar na vrtu. V Gorici se je na ulici smrtno ponesrečil z motorjem 27-letni Bruno Perko, bivši partizan ln navdušen planinec. Pevs(to in glasbeno droJtvp ter Slovensko planinsko društvo v Gorici sta poživila svofe delovanje. •sfcji V Doberdobu je presegel Pe-trpim-o Medlinov devet "kriiev", pa kljub svojim devedesetim še zmerom prepeva, pripoveduje Šale in celo balinca. Vaščani, ki je pri njih zelo priljubljen, mu želijo, da bi še mnogo let živel in balincal, kar mu je najljubša zabava. govo idrijsko narečje, polne duhovitosti, njegov smeh, I njegovo "bogatirsko" besedo. Potem je po navadi prešel na I anekdote, na novice, ki jih je vedel le op sam in vse to je znal pripovedovati tako kot malokdo. Za njegovo raskavo zunanjostjo in včasih hrupnim, buč^jNpvice iz Kptm*r? V^fi.V.n^ Wf norega ff*Hffif¥it je skrivala do- M* r® Vitr** »7* |teyi|ne slovepsjte otroke - --- Slovensko prosvetno društvo |j( p^}sHujejo p|jber vesti nim nastopom se bra idrijska duša. Nekoč sem srečal Nikolaja na tromostju v I "Gorjanci" je zelo marljivo. Na-spremstvu na pol doraslega fan- ši igralci so dosegli lep uspeh z tiča, ki je tedaj beračil PO Ljub- uprizoritvijo Finžgarjeve igre Ijani. Prizor je bil slikovit. Pir- "Naša kri". Pa so jih povabili nat je hodil razigrano, kot ved- v Bilčovs, kjer so želi za svojo no brezhiben, v temnem suknji dobro igro toplo priznanje ns ču ih svetlosivem telovniku, vzočnega ljudstva. S'svojim Fantič poleg njega p* v skoraj ubrsnim petjem so dsjj priredi-novl, rjavi PirriatoVt obleki s tvi še pošebne žvahnosti. Ko f> svežnjem revnih caplc pod paz- ljudje odhajali domov, so govt-duho. Najbrž sem napravil hu- rili: "Tako lepe prireditve pa od do bistroumen obraz, ker se mi Kotmirčanov nismo pričakove je Pirnat zasmejal, nato pa de- li!" Naši prosveUši so veseli 1S-jal: "Če imaš opravke, jih uredi, pega uspeha ln pojdejo še gosto-potem pa pridi k 'Sokolu'. Sto- vat v Bilčovs ln druge sosednje ril sem tako. Fant je bil prav-1 vasi. kar gotov s kosilom in se je od hajajoč nerodno zahvaljeval. Kako Živimo V Plibcrk|l "Poglej," mi je dejal Pirnat, "ta- ^ le siromak mi je pripovedoval Naša mlsdpts mors k jmt zirodbo^svoieaa Živijenja. Od- rom trpeti zaradi Šovinističnih, kar se .c zav^al st- ga sov^a- ^rizenih učiteljev in učiteljic. manjšo stvar sta ga ^^ s cer namerno vedno po glavi. I »v / ... . " i _i l^u... I nemčevalnico v obliki tako ime- Samo "nadaljevalne šol." za m i-* ^liil Mki pa so kmsfu spozna-dsj ps pomisli, če so t«Kl «tarsU kiUke "u.ts- splofi se ljudje ^hibHo J ^ ^ treba vzeti tskim ~ obiskovanj, t. svolevrstne "šo- Pride pa mi to pripoveduje, Tb pa je vznemirilo nadučl-reven lačen in ^rgan P.M^e r-, ^ ^ ^ • ^^ nsinanlt deklets okrsjntmu šol- oblekel. Zskaj bi hodil ■tr*«r|-k«ImJ BV.tu v Velikovcu, ki je po ulicah " lJlkoJ kaznoval starše dottčnlh To je ena Izmed mnogih zgodb, mladink i globo Starši pa msp ki ksžejo Nlkolslevo dobro. »Iro |»prejeli kazni, ampak m> naslo-k«» umetnik»» dulw» M«»rda spa- v|li na navedeni okrajni ško jplo In Hi htvajuni rnoli-tl dorpa le v *lqvenščinl. y Pti- bprky Ra z? slpvinsjtl vpr^Hk pp zatrjevanju in metodah dekana 'hurnerj^ n| prostoj^, ker je, ltakor vse kaze, po* njegovem mnenjp nemščina edino zveličavna. Koroški ijuilsfci duhov- dajo med najzentmivejše Pirna-tove ustvaritve dve risbi — sv« šolski svet protestno pismo, v katerem ugotavljajo, da "nadaljevalne tnpoitreta Sli^sr se je upodo- «ole v Božjem grobu ne morejo bil v svoji delsvnicl, pred ogle- priznsvstl za šolo, saj je pouli dalom. z roko snema prešerno mstertnščine tsko pomsnJRljiv mask«» z «»braza. iz «gledala pa ua ae o tem sploh ne i/plača go ne na na« irmuč-eni, trudni vonti «,»>i87 umetnika, po Hcu mu pol | Tu
  • zbežsll y Mandžurijo, vedo, <*• 00 prtil» sem tudi Japonci. Za bofbo po-trebujemo orožje. Dobili gs bo-mo rja ta način: Skupipjce^pp 2 do 3 ljudi bodo napadale voJqke in policaje. Z( u/ožjem bomo ipieli tpcfl mpč. Orožje ps nI vse. Z orožjem morajo rsviiatl hrs bri ln čyrstl ljudie, ki rpor#Jo blil posli»* Kim Ir Sen Je tszdelil svoj .sprožena tocnu ^ ptedvuUvna borba v Italiji bliža svojapiu Vf-\ |iuucu in ko je hirajoča režim ske piopagapda potrebovala |p-jeMje ud zunaj. Qemokratič-nini ljudem, ki živimo pod tota-lilamiip režimom angloamerlške vojaške uprave v Trstu, so prav dobro zp^nf goljufive in varajoče metode zapadnjaškega režima. Zaradi tega smo takoj spoznali, za katerim grmom tiči zajec, v» Navedena nota nI nič drugega nego predvollvnl manever za gotuho reakcionarnim elementom v Italiji, ki imajo tudi v manjkala le ena vžigalica je bil j Trstu svojo podružnico. Tukaj kmet kaznovan. Vendar pa jPjUhko iz bližine spuznavamu to judstvo kljub temo zalagalo partizane s vžigalicami. Kf(n fr Senpvi otlrgdj *u pričeli napadati večje japonske po-sadjte ter ^ nf|to zppet UfpliHPi-lj v gore. Kim jr Senovskj pi|tepjl pri mestu Hesandlnu. Vp«dl| so v mesto ter po hudi bitki unltlll japonski gsrizon. Največji p-speh vojnih operacij Kim Ir Se-novlh partizanov pa nI bil v druščino, ki jI je dobrodošlo vsako sredstvo za dosego svojih ssblčplh r»l.iev Naši tržaški šovinisti so sicer prvi trenutek »vr|skaU, toda kmalu so utih-II ob spoznanju, d« so tukaj Še trž*ške delovne in ljuc)»ke množice, mimo katerih puliticne volje n| ¡mogoče iti. Kskur se je delovno ljudstvo že doslej vztrajno in hrabro burilo za svoje pravice, kakor se rsvno te dni zblrs ns velikih zborovsnjlh zahtevajoč svojo u- mrtvih Japoncih ter plenu, tem- deležbo pri javni upravi, kakor več v ogromnem političnem po- so ns teh zborovanjih Uivobo-menu. Po zavzetju Hesandina so par- tizani korakali po mestnih ull cah ter prepevali partizanske pesmi. Korejci, ki jim je bilo dllne front, opozarjali ljudski govorniki, da služI pr«dlog priključitvi Trsjs k Italiji samo kot slsbo zssnovsno nropsgsn-dno sredstvo, tsko kažejo trta prepovedana materina govorica,1 delovne množice trdno vp-so slišali j)eti pesmi v svojem UP. nsdsljpvsti svojo borbo z», jeziku, ns čelu partizanske dl vizije pa je vihrala korejska zastava. Nato so se partizani u-maknili v mandžurske gozdove, prej ps so densr, ki so ga zaplenili v bankah, razdelili prebivalstvu. , Japonci, ki so videli, da Kim Ir Sena ne morejo na noben način sprsvltl s poti, so mu pred-lagali, da bi postsl komsndant japonske ermade v Koreji. An Glr pripoveduje, ds se Kim Ir Sen, ko je zs to Izvedel, nt uje zli. Nasmejal se je ter pristavil, da so J spanci bedski. Porsz japonske vojske pri je zeru Hakan ln Alkln-Golu je vzbudil v prebivalstvu Vzhodne Azije novo upanje na svobodo, Psrtlzsnsklm odredom se Je pri čelo jsvljsti na stotine in tisoče ljudi. Kim Ir Senovs div«zija je nsrasls v korpus ln pozneje v grmijo. Hurba Je postajala vetjno hujšs- Pgf^m.P» kvan iunika srmada. ki Je bija elitna edinica jaP0P»ke vojske, je uM jala in ppžigsla v Mandžuriji Takrat se je pričela druga sv. tpvtia vojna Ko »o spvjetskr fimlje premagale paelfte pri Stsllpgr^du, so Korsjei zsčutill. ds se jirp bliža svoboda. Osvobojen je j« prišlo |ft sv gusts IM6 (Jenrrslnl polkov • dspiokratlône pravice ter svoboščine, ki se Jim te množice ne _____ ^----»o pou , . I a ■■ darili pomen Sgr|rne reforme In1 od 10 do 1Ä vojakov rostro obsodili učlteljstvo. kl Akcijs je od I If np uspel. odred v več skuplnk. tmenoval nlk sovjetske armade Clst|akov je komandante ln določil sektor Je sprejel kapitulacijo vse Japon borbe Pristopili so k reševa- »ke vojske v Hevsml Koreji Ko nju prve naloge Borci so v reja Je bila osvobojena, kmečkih oblekah hodili od vasi V čast osvobojenja e bil t do "vasi. Iz zased so napadali HhenJanu ogromen sh«Hi. KoreJ jsponske vojaVe In polije, jih c* ^ «e zbrali na glavnem trgu, ubljsll tn odvzemali orožje Pre- kl so ft ^SsOlJ »Uksinl_Leni-bivslstvo, ki je sovrsžilo Jspon-ce, jim j. rsdo pomagalo ln Jim je dajalo skrivališča. Čez dva mpspca Je bilo v gozdu pil Y»?>M posvetovanje Ko msndanti posameznih skupinic so poročali Kim Ir Senu o svo jem de|ovanju. Vsaka skuplnlcs izvedle velike demokrstske Je razpolagala f 2 ali 3 revolver- ; forMe Hloletnl sen korejskih jem., s pušksmt ns krpn»fn- kpwtov je postsl resnica 11 Imeli pa so te tufli kakšno mo- dena Je bila agrarna reforma u-demo puško. Kim Ir Sen je spo vedli so se socislm zakoni. znsl ds je prišel čas zs večjr verna KoreJ« je nastopils p"t akcije Odločili so, ds bodo ns- ogromneg« drutbenegs In kul-amAI jaiionsko kazensko ekspe turnega pre^roda dirijo, v ksterih le bilo »ibičsjno Ns žalost pa ne oživa vsa Ko- T -..........I reja pr.ve detpoksrc|J., JužnJ Več del KoreJ« je «kupirsn po Ame* ns ln Htslins. K»m Ir Sena so na rokah nesli na govorniški o der, kjer Je prvič govoril pred svobodnim ljudstvom Koreje Kim Ir Sen je bil izvoljen za piedsedmks Beveme Koreje Hod njegovim vodstvom so sc »odo nikdar odrekle, Poizkusi msnifestsclj v Trstu so ob tej enotni volji tržaškega delovnega ljudstva klavrno propadli. Ko so se neke skupine šovinistov približale poslopju kjer ims svoj sedež Zvezs primorskih psrtlianov, tedaj so jih društvenih prostorih zbrani partizani nagnali z Junaškim klicem "Ns Jurlš". Trtačsnl se niso zgsnili kljub očitni podpori tržaškega radia in policije. Tudi italijanska zastav, so bil. zelo ns redka posojena. t Glas tržaške protifašistične mladine Pritisk, ki g« ¿"ti tiisAks piu tifašistlčna mladina dan na dan, je rodil močno ipl«d»n*ko organizacijo, ki je rasla v odporu proti kolonialnim metodam angloamerlške vojaška uprave, okupacijska oblast Je HPor«b|ls vsako priliko, ds bi onemogočila Zvezo aritlfašlstlčne mladine v njeni politični, kulturni ln go-spodarskl borbi. Povezena v tej svoji organizaciji se tržaška de-mokretl*na mladina bori v vr •lah vsega tržaškega delovnega Ijpdstva, združens v skupnih akcijah mladih Hlovertcev ter Italijanov, delavcev, kmetov lu dijakov. Ta mladina je Izpriča la svojo moč v nedeljo 21 marca ofj pričetku svetovnega mla dinskega tedna z velikim zborovanjem v kinu Ideal., na katerem |e sklenila, da bo še bolj utrdila svojo organizacijo ter bratstvo med slovansko lp italijansko mladino Hkrati pa ho čc tržifike protifašistična mladij ns pospešili priprave za prstno-vanj. lrtošn)cga prv.gs maja, ko bodo tržsške ljudske množice pokazale svojo voljo, da hočejo živeti v miru In bratstvu. Mladina ne bo nikdar dovolila, da bi postal Trst vojaško oporišče angloamerlškega imperializma. „ * Hvaležnost Kan« padlim partizànofn Ziisno Je, koliko so Henč« na (¿ttrttkfm žrtvovale v narodpl osvobodilni bor^i za lfpŠe dni Slovenskega Prlmorja. Okoli 160 borcev iz Renč j. darovalo svoje mlado življenje na oltar svobode. Te dni pa so se zbrali zidarji is Renč in sklenili, da se bodo padijm borcem častno oddolžili na ta način, da jim bodo sredi Henč postavili spomsnik Vsa Vipavska dolina se pripravlja, da se pridruži poéastitvl spomina padlih sinov Ranč in okolice- t 17,0(191 4M Dne 10. m*rp» je potekel rok ze vUgenJe »ro*epj n sprtem-1)0 slnv.nsViP Mino poltalljsp-čeplh ,priimkov y prvotnp oh^so in sicer na pspovl i^iza ok«PS* Ijske vojaške oprave štev, 75, Rezultat tega za Slovence poniževalnega ukaza je bij nfiravi\ost porszen. Spričo svojčas vi plenih 17,093 prošenj za poltmijSi)-čenje priipikov ns temslju *lo-glasnega kraljeve«, fašističnega zakona Iz leta se je fetyJ pokatslo, ds se je odsvalo ukazu It. ?A komsi 434 prosilcev, )ll jim je bila prošnja "ugodno" rt-lena Pri navedbi v ursdn.m listu so pri objsvljenlh slovenskih priimkih (spustili strešlee ter s tem sopet isprlčsli svojo nepobollljivust. To rasmerje \im \ nam velita P®ve-V tem rszmerju je d«kas, ds IS ne maramo poplftsvstl pr|M| ss-cisnjiipi ubUztnlki v Trstu, ki so Slovepeem » ukszom Itsv, 75 veleji prositi, de bi smeli m»ttl svoje lastno ob rpjptvu pnidob-1jene pfllmke • Ogromna večlns Sluvsnpsv je lurej pokszsls, ds jf talus vstJns, 41 i® uprgv plebiseltsr-no potrdila upr«vWeno zshtevo, d» se Slovencem omogoči nqfiil la^tpe slovepske priimke br« vsa Kitnih poniievalnlh prolenj. Tako nI )e gpglosmtrmi* ška uprava po nsp«trfbps?p kopala novo blemflo, vzgaja mladino v protlljudikcm dubp. ter odreksnjc nsjosnov-nejilh demokrstlčnih prsyk slovenskim kmef>m. Občpl zbt't Je japonskih'odredov je bilo p^pol ilkanrih »n tako nadaljuje s tip noma uničenih. Partizani so si IJenJem. Ameriksnri nsdslju-priborili orožje, municljo in uni- jejo s politiko Japonskih zsvoje- Timtiiii ________________forme preblvpUtvo je nsvdu- vskrv »ivedll niso ndbenegs bil IZ rs z odločne borbf in pme leno p./drsvtHlo m sprejemalo izboljšanji Agrsms reform, ni ¿^fUMiii kmnčkeas in delavskega kim fr Senove parti^ne V »f- M* Izvedena Ne samo ds pugi « iroj. Lsill WrslskA triom, MB ' ^•¡^Z^^eTi'P*cp ..........p I. Kim Ir Sen femvf- t,lo nač.lno zavihi JsrodsU ta» Uts 1M4 so bile partizanske I vse, ker je naprednega. tkJ A 'dnrv j člslno ljudstva ns Koroškem meilkamev plačani teroristi u bljajo demokratske voditelje Vršijo se množične aretacije Po zadnjih vesteh Je v /sporih nad 20,000 političnih kaznjencev Po lužaj Južne Koreje je najbolje llustrlrsn s tem, da Je samo sv-gusts meseca /bežslo Iz Južne Koieje 27,135 ljudi ter se na ta način rešilo gladu In terorja Za tekli so se pod okrilje in zaščito Kim |r Senove drmokistske ure olive Ljudstvo Juin. Koreje pa na dsjjuje z borbo proti okupatot ju In domačimi izdajalci Buri se ¿s urpuničitev svojega sna — /diužitve vs«* Koieje pod vo«!» Stvom velikega siiim koiej»kegS (Po Pum M žica i p km Neka četa ilče trupla po kraških Jsmsh. Tudi v tak.»*W«l Golobjl Jsml" prt Bssovlci je stikala z. njimi Namaito "Ir-tev" ps so našli veliko bodeé. žic. tn ^ejesje, izppd kettreg« so potegnili bomb. in grsnsts sretjpieg« m t.žk.gs ksllbr.. Tako i. zopet shlspels pravljica u "žrtvah" po kraških jamaft. ■e " Ϋko je Y tlov«n»kl »neiiji IV Ta j pan i so policijski organi si et i rs 1 i tovsrlše Marija KotiU. Ambroža Blrtlča ln Arturja Sie-go, ker so se zsvzemal! sa ljudsko demokratično gibanje. Morali so Jih pa izpustiti. Ts dogodek kaže, kakšnemu političnemu pnttaku so izpostavljeni v sedanji predvollvnl kampanji beneški Slovenci. V Revend je bilo predvoliv no Miiiuiicuo zboiovsnje Uemo- krstičpe ljudske '«onte. ki »s gs j. udeležilo ogromno Ijutij, Ce-ssi slovenska M n» do- živela Potek ibproyspjs Je dpr ka/al, da ik) rezljspakl Slovenci v taboru Dempkretične Ijudik»' fronte Zsms n si prUs^eys top-nlk v Osojanl, ds bi zssefsl seme sovrsštvs proti Slovencem a njihovemu g|ssl|u "Boč|'* ter ■ . t ki »e bori za ljudske prevlce, predvsem y Rezili in Benečiji, k)er so nsrodne In socialne pra-vlee ns)bol| zapostavi jene. IPœlsao ftsseu) Prispevajte v"obrambni skledi Val darovi sa «Wamlse I pr#vnoetl Pro« vet o In Pr es nsf se peM)e)e ns Jokn Pollork. S44SI Blvd.. Euclid M. Obla ir. Pollock le blag«Ia4k obramba« 0« sklada. «.'«WMWMHMHMMOMMMM« PRED SONČNIM VZHODOM NOVELE ANTON INGOLIČ (Nadaljevanje) 'Toda moje vreče no težje. Dve kili ima vsaka," je rekel Mitar nekoliko negotovo in »topil k advokatu. Ozrl se je po /branih sosedih in nadaljeval. "Mislili smo, da bi vreče na koncu stehtali. Tako bi bilo prav za obe strani." Advokat se je bučno zasmejal. "Mitar, ti si znan hudomušnež! Toda zdai ni ¿as za šale. Ko bomo končali, sem pripravljen posluiati tvoje norčije." „ Pristopilo je še nekaj kmetov, ki so povedali isto. Toda advokat jih je nagnal. "Ne spravljajte me že navsezgodaj v slabo voljo! Saj nismo berači, da bi gledali na vsako zrno. Halo, na delo! To so spet moje vreče, ne? Koliko?" Tri sto enajst!" Mlatilnica je pela. Zavita je bila v prah, ki se je ljudem lepil na znojna lica in jih dušil. Dekleta, ki so ogibala pleve, so bila siva, kakor bi se valjala v prahu. Tudi onim, ki so takoj pod mlatilnico ogibala slamo, ni bilo bolje. Od časa do časa so morale izpljuniti. PlJnec je bil črn. Mlatilnica je požirala snopje in metala iz sebe gore slame, po treh žlebovih pa sipala v vreče rumeno pšenico. Že «o metali v boben Persidino. Nič se ni spremenilo, samo namesto Mitarja je stala ob tehtnici Persida. Toda preden so postavili na tehtnico njeno žito, sta morala Mitar in advokat izračunati, koliko sta zmlatila. Sedem odstotkov je vzel Jeco, lastnik mlatilnice, ostalo je bilo treba razdeliti na pol. Koliko vreč je imel advokat? Koliko Mitar? Advokatu je šlo računanje hitro, Mitar je moral skrbno paziti, da se mu številke niso zmetale. Slednjič je bilo le izračunano, koliko mora imeti vsakdo. Pokazalo ae je, da je bilo v Mitarjevih vrečah osem kilogramov več kakor v advokatovih. "Vrni mi ¿tiri kile!" je zaklical advokat. 'To mi lahko pustite za moje vreče, saj so težje od vaših," je Mitar izpregovoril na pol v žali, na pol zares. "Ali si spet začel? Prinest na tehtnico štiri kile, ne vidiš, da Persida že čaka!" Mitar je moral odvezati svojo vrečo. "Težko je s kmeti," je dejal advokat občinskemu uradniku, ko je bilo slednjič urejeno s prvim Pustgrcetn. "Mlatve se bojim bolj kakor velikonočnega posta. Več živcev mi vzame " Advokat bi bil govoril še dal]«, toda zapisnikarja ga nista utegnila poslušati. Odšla sta s svojima knjigama k Mitarjevim vrečam. Dav-kar je pisal za četnike, občinski uradnik za Nemce. Natančno sta ga vprašala, koliko irna svoje zemlje, koliko obdeluje "na polovico", koliko ima otrok, koliko živine, nazadnje pa sta mu povedala, koliko bo dal za rekvi/lcijo, koliko za "našo vojsko". "Kako?" je vzkipel Mitar. ko sta končala. "Več kot dva tisoč kilogramov sem namlatil. Sto petdeset Je vzel Joco, skoraj tisoč advokat, dve sto moram hraniti za seme, /dni pa naj dam le tri sto? Torej mi ostane samo pet sto. Komaj četrtina. Ljudje, ali ste ob pamet? De- Kralj na Betajnovi v Dobrijah set nas je v hiši in pet sto kilogramov pšenice za vse leto?" Pristopilo je še nekaj kmetov. Temno so gledali zapisnikarja. 'Takšen je zakon. Midva nisva kriva. Se danes morate odpeljati pšenico v mesto. Se danes! Rekviziciisko v Mitičev Preilhov Voranc GuŠtanjski fužinarji so že lets 11)20 ustanovili svoje prosvetno društvo, svojo "Svobodo", ki je delovala vse do prihoda Hitlerjs v Jugoslavijo leta 1941. Od takrat ao Imeli svojo knjižnico, ki je postala ačasoma ena največjih podeželskih knjižnic, saj je štela okrog 5000 knjig. "Svoboda" je imela tudi svoj dramski odsek, ki pa ni mogel redno de lovati zaradi velikih teikoč. Svobodo" ni imela laatne dvo-rane in tudi ne lastnega odra in si je vse morala irpoaojati pri drugih društvih. I^ta 1029 je bil Guštanj zelo ponemčurjen. Težko je bilo spr-va dobiti igralcev, ki bi obvla- ževalo teh predatav. Predstave guštanjske "Svobode" so bile nsjbolj obiskane. Tu vidimo, kaj zmore kulturna iniciativa, ki prihaja iz delavskih vrst. Drugi krogi, ki bi bili poklicani, da bi med delavstvom pomagali kulturnemu gibanju, so kakor povsod po večini stali ob strsni in kvečjemu sumničili, da se za to Iniciativo skriva komunistični lintver z devetimi glavami. Kultura se je takrat pri nasprotnikih Itudstva vodila i vidika političnih Interesov. Usods pa je hotela, da je guštanj-ska "Svoboda" v tem pogledu imela posebno srečo To moramo priznati pred vsem svetom, dsli slovenski jezik Vendar jelAuitsnjski "Sokol", ki *e je re- "Svoboda" tudi na tem polju storila veliko delo, ki ni važno le glede na ssmo dramatiko, temveč na naši severni meji volno in vzgojno tudi v narodnopoli-tičnem pogledu. V prvjto desetih letih je šlo čez ode^"Svo-lxxie' mnogo del naše dramske umetnosti, od ksterih so se ne-kateta igiala celo prav dobro. Malo je na Slovenskem delav skih in dtugih podeželskih odrov, ki bi v teh časih mogli upri zarjati igre kakor mi jih «uštanj-ski fuhnatji Na svojem odru/o dajali Csnksrjeve .Hlapce" "Kraljs na Betajnovi", "Oogo ljevo "Ž e n 11 e v" Kmigarfbvo "Razvalino iivljenja" in it- mnogo drugih dobrih .t«| Tt.ha Je priznati, da ho ImIi igralci pridni, a treba je j».ve»e triko piebival-da ae je ljudstvo i/ Guftsnjs fci^Tudi velika vetins članov tega stvo Zakaj smo se odločili rsv okolice v velik- i, itevilu udc!e» društva je šla na pravo pot na-'ne ta 'Kralja na Betajnovi", ni vojno podjetje, kakor je Jeklar-' tudi režiser, so drugi rekli: na na Rsvnah, po 14 dni ni dela-1 "Naj bo, na tvojo odgovornost. w— je bila tega kriva sabo- Mi si operemo roke." "Na mojo odgovornost." Tako je tudi bilo. Ocepek je pri prvih vajah pokazal, kaj zna na odru. S tako vlogo bi lahko nastopil tudi na ljubljanskem odru. Kantor, ki je bil dober igralec, je bil ves navdušen; "Ha. to bo predstavo!" . Francka je kar živela z njim. In celo Nina, ki je bilo malo preveč bojazljivo, je pri Ocepku postala naravnejša Ocepek je potegnil vso tirolsko družino za seboj škoda, da mu nismo dali kar Maksove vloge Ta je bil neko liko presuh.. Bližal se je dsn predstave Ocepek Je hodil na vaje le še zaradi drugih, sekaj svojo vlogo je že po nekaj naatopih igral do popolnosti Nekega večera pa me potegne Bernot za kulise in mi paše peta lo. ker tate Vae te zasluge guštanjskega prosvetnega in političnega dela pred vojno je treba tem bolj poudariti zaradi tega, ker je bilo to veliko delo hudo preganja no od takratnih oblasti. Naalednje vrste naj podajo en sam primer težav kulturnega dela v dobi naših prvih naporov Guštanjska "Svoboda" si )e prizadevala uprizoriti 'Kralja na Beta j novi". Takrat je ravno nekaj tednov živel na Kavnah generalni direktor jeklarne grofa Thurna inž. Luckmann iz znane ljubljanske rodbine Luck-mannov Z uprizoritvijo te drame smo hoteli takrat preriočitl njegovo magnatako jo je delavstvo samo NAZNANILO: Ker nas je že več ljudi naprosilo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambaaade se glasi: Yugoslav Embassy. 1520 — 16th 8L. N. W. Washington I. D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoalav Consuls te General. 745 — 5th Avenue. New York 22. N. Y. in Yugoalav Coneulate General ltl Weat Randolph Street Chicago 2. Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. meje. Hotel sem poseči vmes kot režiser in ga opozoriti, ker tako očividno pada iz svoje vloge. Tedaj pa me je zadržala Bernotova roka in njegov glas: "Najpozneje v treh dneh bo Ocepek začel . . ." Po vaji sem govoril a Kantorjem in Še z nekaterimi drugimi igralci, kaj mislijo o Ocepku.j Razen Kantorja nihče ni kaj opa-zjl./le, Kantor je dejal: "Malo se mi res zdi izpreme-njen, najbrž pa si bo dal dopovedati. Saj ni otrok." "Treba bo govoriti z njim." Bilo je sredi tedna, torej le še nekaj dni do predstave. Vai amo vedeli, da je vse izgubljeno, ako Ocepka pred predatovo prime njegova k v a r t a 1 n a pijanska strast, Zato sem po vaji stopil za Ocepkom. ki je hotel takoj domov. Že to je bilo aumljlvo. "Poglej. Luka, sijajno Igraš Ti boš vso stvar rotil. Jaz sem to vedel. Zanimanje so igro je velikansko. Prišli bodo tudi od daleč. Tudi sam Luckmann pride in je že naročil vstopnico . . . Mi bomo s tem pridobili veliko pridobili... zatorej moramo gledati, da bomo vsak na svojem mestu, če ga polomimo, je s nami konec ... na naa poeebno gledajo, saj veš. kako je, Luka." 'To se zna, mi moramo biti na mestu'" je odgovarjal Luka ponosno kakor vedno. Meni se je delal led po hrbtu NI me razumel, gotovo ne. Ali naj mu rečem kar naravnost, česa se bojimo? "V nedeljo je torej predat a vs " je popolnoma mirno ponovil Orepek (Konec prihodnji*.) Moaaaasoafoaaaeaaaaeaa^^^^iiiiiiii k "PROSVETA" »017 8. LÀWNDALE AVE. Chicago 23, 111............................. Vaša naročnina na "Prooveto" je potekla z dnem.. V slučaju, da Je ed strani upravništva kakšna pomota, naa tako! obveetite. da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt >00.00 Za rniosen In 0.00 1 tadnlk li 4.40 I tednika In 4 tednike In 5 tedni Za E vtepe Je-----------S1L00 I spolni ta spodnji knpon. prtloiite petiel Order e ptsasu 1« si neroftU» P« as t sta. Bat M Je le eae ¿lana Is drnfttne. ki Is devollje te ki Mee sil stanujejo na MM te lataas naalevu T mtkmtm štete)« ae vet bat I Pejeenltet—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član 8NPJ, ali če ss preseli proč od družina In bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravnlštvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedsj mora upravniitvo cnltetl datum sa te vsoto nsročnlku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. SlfPJ. S0I7 S. Lavndate Ave. Chlsepe 14 IlllnaU peAUJaas naročnina sa Ust Presvete vsoto S ___ČL II