Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. Y administraciji prejemali velJA: Za celo leto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za on mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okBpedicija, Semoniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in voljii, tristopna potit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če so .tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludno.
Štev. OO.
V Ljubljani, v torek 15. marca 1887.
Letiiilc \A'
Jaeta est alea!
Za ministra bogočastja in nauka dr. Gautscha pl. Frankenthurn-a nastopili so resni dnevi. Odkar mu je budgetni odsek pretečeni petek 10.000 gld. prečrtal, s kterimi je dr. pl. Gautsch nameraval zarad preobilnega posla novega sekcijskega načelnika v svojem ministerstvu nastaviti, moral se bode g. minister odločiti, da se svojim dozdanjim načelom ali n.-.ravnost odreče, ali pa komu drugemu iz svojega stola umakne, ki bi srečnejši utegnil biti, kakor on, da bi vendar vsi narodi enkrat v mnogojezični Avstriji do že tolikanj zaželene ravnopravnosti pod miroljubnim ministerstvom grofa Taaffeja prišli.
Naj se ta odklonitev budgetnega odseka s 13 glasovi proti 11 že smatra tako ali onako, tajiti se vendar-le ne da in ne more, da je skupna desnica s tem korakom ministru bogočastja in nauka, (kterega je že nekaj časa sem po strani gledala, ko mu je liberalna levica s svojimi židovskimi listi vedno slavo prepevala) trd oreh vrgla nasproti, kterega bode moral zdrobiti ali pa odstopiti.
Res je, da stvar s tem še ni končana, ker je mogoče, da se bode za svojega tovariša v zbornici poslancev potegnilo skupno ministerstvo. Tu se bode pa pokazalo, je li dr. pl. Gautsch, zahtevajoč na-stavljenje svojega novega sekcijskega načelnika, samovoljno postopal ali v sporazumljenju svojih drugih tovarišev, osebito ministerskega predsednika. Ako je poslednje, in je grofu Taaffeju na tem, da si ga ohrani v svojem kabiuetu, potem je gotovo, da se bode skupna desnica v zbornici poslancev za-htevanju vdala in svota za sekcijskega načelnika bi ne le od sedanjih nasprotnikov, ampak tudi od levičarjev skoraj soglasno dovoljena bila. Ako bi pa prvo bilo, da bi dr. pl. Gautsch pri svoji navadni odločnosti samovoljno postopal pri zahtevanju omenjene svote in da bi delovanje njegovo ne bilo po volji grofu Taaffeju, moral bi ali iz Savla postati Pavel, t. j. biti vsem narodnostim enako pravičen, ali pa bi se z njim zgodilo, kar je neki Dunajski
ilustrovan list, ki je prinesel pri imenovanju podobo njegovo, pisal takrat o njem: nO, nochsojung und doch so reif schon fiir die Pensionl" Moral bi iti pred časom, kakor so morali iti predniki njegovi, ker, čeravna imenovana odklonitev ne bi veljala za nezaupnico, smatrati bi jo morali vendar za začetek očitnega praskanja med zastopnikom ministerstva za bogočastje in desnico.
Židovski liberalni listi, kakor „N. Fr. Presse" v svoji sobotni številki, že zdaj trdijo, da je msgr. Greuter dr. pl. Gautschu zagnal bombo pod stol ter mu ga močno zmajal, kakor ga je po njih sodbi spodnesel bil svoj čas ministru Konradu. No, če ima ta, zares odlični državnozborski govornik toliko moč, potem je v resnici možak, — vsega občudovanja vreden. Pri vsem čislanju gosp. msgr. Greu-terja, smo vendar trdnega prepričanja, da ne osebe, ampak načela podirajo ali podpirajo ministerske stole, kakor so lastniki njihovi v nasprotji ali soglasji z ogromno večino prebivalcev kake države. Že takrat, ko je bil ravnatelj Terezijanišča, sedanji minister za bogočastje in nauk postavljen na svoj častni stol, zavzel se je svet nad njegovo mladostjo, če tudi se o njem kot politiku ni še vedelo ničesa, zaupali so mu vendar nekteri, ker je bil odbran od grofa Taaffeja. Tega se je držala tudi desnica, dasi si ga je levica že precej sebi pripisovati začela in mu tudi zdaj še edinemu v Taaffe-jevem kabinetu vedno hvalo prepeva.
Ko je lansko leto po svojih opravkih po češkem popotoval, spremljali so ga liberalni Nemci povsod vriskaje, med tem, ko so čehi bolj mrzli do njega ostali. Nezadovoljni so z njim konservativni Nemci in Slovani, Rumunci, kakor Italijani zarad verske šole, ktere jim nikakor noče vpeljati. Tirolci so v letošnjem deželnem zboru o novi šolski postavi sklepali na šolski podlagi, a nikakor niso se sporazumeti mogli z dr. pl. Gautsch-om, ki se je nekje bojda izrazil, kakor so vedeli listi takrat povedati, da šole »klerikalcem" v roke ne dil. Predarlžani so celo v nekem denarnem oziru zarad šolstva proti
ministru pri upravnem in državnem sodišču pravice iskali, kjer so jo tudi našli. Razljuteni nanj so Čehi zarad krajšanja Čeških šol po Češki, Sleziji in Mo-ravi. Poljaki ga mržijo, ker pravijo, da proti njim Rusine, — zaveznike nemških liberalcev, podpira. Pa tudi Slovenci nimamo nič kaj vzroka ogrevati se zanj. Priča temu so nam dogodki na Koroškem, kjer se slovenski otroci še celo krščanskega nauka v nerazumljivi tujščini učiti morajo. Na Štajarskem in Goriškem, v Trstu in v Istriji se naš rod po tujem življu pritiska, med tem, ko se neznatni peščici Nemcev pri nas ua Kranjskem prav dobro godi.
V verskem in narodnem oziru pači nam neki tuji brezverski duh po naših srednjih šolah našo mladino, vcepljajoč ji brezverske sanjarije, kakoršne zajema po nekterih tako zvanih klasikih in jo od-tujuje našemu narodu. Nam sovražni možje še vedno kruh med nami jedo in našo mladino svojih nazorov uče ter našo sv. vero in naš rod sramote. Da-si smo že tolikokrat svoj glas povzdigovali proti njim, vendar zastonj — pa ne zastonj, ker naš narod jel jih je dobro spozuavati in je svojo sodbo že zdavnej o njih izrekel.
To so rane, ktere tarejo naš rod; da, tarejo celo Avstrijo — šolstvo mora predrugačeno biti. To in enako mislimo, da je dalo odseku desnice povod, da se je krepko postavil naučnemu ministru po robu, da barvo spozmi — se po njenih opravičenih zahtevah ravna, ali pa odstopi. Zato smo rekli: »Jacta est alea". Budgetnega odseka sklep utegne postati začetek novim korakom. —cki.
Nasledki bolgarske usta je.
Na Bolgarskem je toraj v drugič kri tekla. Na cesti, ktera pelje v Razgrad, vstreljenih je bilo 14 podčastnikov, a prostaki so bili pomiloščeni. Narod žaluje za usmrtenimi iu njih grobe venča. Dokler
LISTEK.
Pred kazino.
Kraj je beseda s črkami šesteiui, V kteri hodi marsikdo s petemi, Ki znan povsod je po napeti štuli In da le svojo, to neumno, tuli.
Preširen.
Ako bi se bil, cenjeni čitatelj, sprehajal zadnje kvaterne sobote večer po »Zvezdi", doneli bi ti bili na ušesa milo-zvučni glasovi, ki so se razlegali iz hiše, kjer imajo Ljubljanski kazinotje svoj »dir in daj" v petek in svetek, pred pustom in v postu. Tudi ta večer so imeli svoj slovesno napovedani ples, da so dali duška svojemu živemu katoliškemu prepričanju, kakor nedavno s tem, da so med vsemi šolami ti goreči katoličaui v hranilnici najradodar-nejše obdarovali — protestantsko šolo.
Mika me zato, da bi danes ktero zinil o plesu. Na ugovor, da v postu ni času primerno govoriti o plesu, odgovorim, da vsaj toliko je o plesu času primerno v postu govoriti, kolikor je času primerno v postu plesati. — Vendar ne boj se, ne bom te mučil z resnim govorjenjem, vsaj že beseda Pre-širna, ki sem jo članku na čelo postavil, ne obeta, kdo ve, kolike resnobe.
Najpoprej ti bom dokazal, da imajo kazinarji pravico v postu plesati. V dokaz temu se skličem na Preširnovo pesem: »Nebeška procesija". V tej pesmi nam pripoveduje pesnik, da se je Bog čudil sv. Krištofu, da tudi toliko gospode pripelje seboj v nebesa, ktere je veliko manj iz druzih mnogo večjih mest: »Veče mesta so krščanske — Dunaj, Trst, Pariz in Rim, — Menj gospode, kot 'z Ljubljanske — Srenje 'z njih v nebo dobim." — Bog vpraša Krištofa tudi za vzrok in ta mu odgovori: »Menim, da v Ljubljani zlodi — Ima menj za to moči, — Ker je revno nje gledišče, — V njem le smrad, tema in mraz, — Že trohljivo nje plesišče, —• Lakot tam, napuh, dolg čas." — Ta pogovor pa satan sliši in kaj »izmisli zvita buča":
Zidat' vdihne jim kazino, Kaj je, kaže nam ime — Žensko, mo/.ko tam mladino Z materami vred — kaze.
Tu nam pove Preširen, kak namen da ima kazina. Vsaka stvar pa je toliko popolnejša, kolikor popolneje izvršuje svoj namen; ker toraj kazinotje vedo, da se namen kazine s samim plesom o navadnih časih ne doseže, zato plešejo tudi v postu, da se jim namen tem gotovejše spolni.
Menim, da sem dovolj logično in temeljito do-
kazal, da imajo kazinarji Ljubljanski pravico plesati v postu; da, če si namen še natančneje ogledamo, prisili nas logika do sklepa: da imajo naši kazinotje dolžnost, da plešejo v postu. — In vendar so ljudje, ki jih grajajo za to; pač morajo biti to: nevedni, omejeni ljudje! — Toraj živel ples v postnem času v Ljubljanski kazini 1 Kazinotje, na svidenje pri sijajnem plesu — na veliki petek ! . . .
Kaj bi jim mi motili veselje pri plesu, vsaj svojih odličnjakov ni hotel motiti danski kralj, ki bi bil imel več vzroka za to. 1. marca napravil je namreč bal na svojem dvoru iu se drugim v veselje iu sebi v zabavo tudi sam vdeležil plesa, pa je ueki tako nesrečno padel, da so ga mokre rutice zopet osvestile. Pa vrli kralj ni hotel veselja kaliti; da znamenje, da naj še naprej igrajo iu da bi pokazal, da ni nič hudega, še enkrat poskusi svojo srečo — toda hitro vse potihne, kralj se poda v svoje sobane in bal je bil končan; kralju pa pravijo, da posebne sile ravno ni; nauk jo dobil, da v postu ni dobro plesati — kaj še — da pri plesu ne sme neroden biti, ali pa »smolo" imeti!
Kaj bi dalje branili našim .kazinarjem plesati v postu, vsaj tudi drugod plešejo. Kako lepo je prod kratkim godil Bismark svoj »bojni marš" in kako so njegovi podložni po taktu plesali svoj »kiv
ni kri tekla, mislili smo, da so bodo Bolgari konečno vendar-le sporazumeli iu pobotali, ali prelita kri vselej glasno vpije. Kolikor je moč posneti po časopisih, ste si obe stranki skoraj enako močni in številni, kajti brali smo, da so se vojaki prej med seboj sprli, preden je vstaja buknila. Sedaj je vladna stranka močnejši; tudi pravica je na njeni strani, a da se iste v toliki meri poslužuje, bi ji znalo nevarno postati.
S svojega stališča pravilno ravnil; ali je pa tako postopanje koristno za prihodnost, je pač težko razsoditi. Lahko je misliti, da med Bolgari ne dela samo ruski rubelj, marveč da so tudi med domačimi nekteri res te misli, da drugače ni rešenja za deželo, kakor če se popolnoma vda Rusiji. Narodu se pa zopet ue more v zlo šteti, ako si želi svobode; komaj se je znebil enega jarma, naj bi pa pod drugega silil! Rusija je sicer veliko žrtvovala za Bolgarijo, a če vse in koliko iz krščanske ljubezni, ali iz slovanske vzajemnosti, je pač drugo vprašanje.
Rusija bi ue bila več Rusija, ko bi izpustila iz svojega programa balkanski poluotok, kamor teži že od Petra Velikega. Tu pa je ravno nevarnost za nas. Nikdo v Avstriji — izvzemši kakega prenapetega Madjara — ne želi vojske z Rusijo; a Avstrija se pa tudi no more odpovedati svojemu vplivu na balkanskem poluotoku; tje jo vodijo reko in tudi sorodni narodi. Morda bi bilo vendar-le mogoče doseči porazuinljenje z Rusijo; z vojsko je pač malo dobička upati tudi v tem slučaji, recimo, ko bi vojna sreča zmirom bila na naši strani, kar je pa v vojski jako negotovo. — Rusija tudi lahko čaka, nji se nikamor no mudi, svetovni dogodki sami za njo delajo. Bolj ko se zapad med seboj kolje in vjeda, bolje je za Rusijo; konečno določbo ima potem vselej ona v rokah. Pri vojski leta 1866 in potem leta 1870 je Rusija največ dosegla. Korist je bila na videz na strani Pruske; a leta 1866 je bila Avstrija ponižana, leta 1870 pa Francija potlačena in v tla pomandrana. Težišče Evrope je bilo premaknjeno, Nemčija je postala prva moč v Evropi, a nakopala si je ua glavo nevtolažljivega sovražnika, ki ji ne da miru. Zarad njega mora napeti vse svoje moči, porabiti ves denar in spraviti pod orožje vse možko prebivalstvo. Ta navidezna prevaga Nemčije pa je trajala dotlej, dokler je Rusija hotla. Ko se je za Balkanom zabliskalo iu je Rusija po-ropotala z orožjem, takoj je bil vsegamogočni (?) nemški kancler pripravljen storiti vse, kar je vele-inožni gospodar na Nevi zahteval; Batteuberg je moral zapustiti deželo iu Nemcem vsa dosedanja vojna moč ni zadostovala; še več jo hočejo spraviti pod orožje, — ua sedem let, ali pa za zmirom naj nosi nemški narod krvavi davek; zmaga nad Francijo toraj drago stane nemški narod, nevarnost nove vojske je zmirom pred durmi, suče se pa sedaj v Evropi tako, kakor isto obrnejo v Petro-gradu. Na vse to kažejo najnovejši dogodki v celi Evropi.
majoči" ples. Bolj »forte" in nekako brez takta so se zavrtili ruskih rubljev pijani uporniki na Bolgarskem, pa ker se niso takta držali, se jim je zdrsnilo na parketu. — Čuden ples so imeli na Laškem; zemskim močem se jo zljubilo na pepel-nico nekoliko poplesati, kaj to, če se je zarad tega plesa na površji zemlje podrlo nekaj hiš in je bilo strtih nekaj stotin ljudi. — Sploh slišijo dobra ušesa po Evropi in še dalje neko skrivnostno-tiho godbo, ki pa se čuje vedno glasneje in baje da hoče spremljali svetovni bojni ples. —• Kako pa, če bo ta ples presilen, če plesalcem ne bo dal počitka, če se jim tako zgodi, kakor Prešir-novi plesalki s povodnjim možem, ki je, strastna plesalka, slednjič dobila plesalca, da ji je bil kos: Oh, majhno postojva, preljubi plesalec, Da jaz se oddahnem, da noga počije! .. .
Lo urno, lo urno obrni pete, Le urno, le urno, ker pozno jo žo! — To naših kazinotov nič ne moti, vsaj o kazini pravi pesem:
Kraj je beseda s črkami šestimi,
V kteri hodi marsikdo s petimi ....
K a d r i 1 o v i č.
Dozidavanje Marijanišča.
i.
Predzadnja Štev. »Slovenca" je poročala, da se bode tukajšnja deška sirotišnica „Marijanišče" dozidala letos in prihodnje leto. Glede na to poročilo, kakor tudi z ozirom na poročilo o občnem zboru Vincen-cijeve družbe 27. febr. (.Slov." št. 50) in na dopis iz Dolenjskega (štev. 55), ki daje vodstvu Marija-nišča dobre svete za pletenje košaric, jerbaščekov itd., zdi se nam potrebno občinstvu sedanje stanje Ma-rijanišča pojasniti in spregovoriti nekoliko tudi o daljnih namenih.
Ali pa ni neprimerno zopet in zopet nositi v javnost stvari, ktere vstvarja le dobrodelnost Ljubljančanov in Kranjcev sploh? Ali bi ne bilo bolje, da bi ta cvetka rastla skrito in pohlevno ter se od-tezala pogledom občinstva? Ali naj ne velja pravilo, da ne sme vedeti levica, kaj stori desnica?
Da, to pravilo velja tudi o ustavu, o kterem govorimo, a velja samo poleg previdnosti. Kako naj 6e vendar vzdržuje, kako naj raste, ako mu ne pomaga ravno ono občinstvo, kteremu naj bi skrito bilo? Zato ravno je tudi ta list nekterikrat že poročal o tem ustavu, ne kakor da bi hotel brez potrebe domače stvari razglašati, ampak da je ustregel ob-čiustvu, ki ima pravico vedeti o domačih napravah in ustregel ustavu, kteremu je dobrodelnost občinstva — vir življenja.
Rekli smo, da ima občinstvo pravico vedeti o domačih napravah. Taka domača naprava je tudi Marijanišče. Zares naprava je Marijanišče, ktera bi morala zanimati našo domovino, kakor vsaka druga dobrodelna naprava. Ali se ne celijo tukaj najhujše rane, ki jih seka človeški družbi ubožnost? Ali se ne rešujejo v tem ustavu otroci, ktere je hotela nesreča pahniti iz človeške družbe na cesto, da bi postali tukaj družbi naj veča nevarnost? Ali ne deluje tukaj domača in šolska vzgoja enojno za en namen: izrediti krščanske, poštene, pridne delavce, Bogu v veselje in ljudem v blagor? Ali ni to pravi »narodni dom", dom onih, ki nimajo druzega doma? Ali ni ta dom potrebniši, kakor dom za bogatine, velikaše, prvake, sploh take, ki živijo v obilici in časti? Ali ubožni otroci niso del naroda? Ti ravno bodo lahko ali šibo pletli narodu, ki jih je zanemarjal, ali ga pa slavili s pridno roko in poštenim srcem.
Take nazore moramo imeti o prašanji, ki je narodno h krati in socijalno. Narodno, ker pravo rodoljubje dela za narod realno, praktično; pravo rodoljubje se ozira na vse potrebe in strani narodove. Socijalno, ker edino pravo načelo, da doženemo to prašanje, je: Vstv;'iri društvo iz dobrih, poštenih, krščanskih ljudi — in socijalno prašanje je zginiio. Kdo naj vstvarja take ljudi? Vzgoja, skrb za mladino. Le po tej poti da se polagoma rešiti človeško društvo, da vzgojimo dober zarod, recimo naravnost: boljši zarod, kakor je sedanji.
Zato je Marijanišče res narodna naprava, narodov dom, da bi le narod obračal vanj toliko pozornost in imel zanj toliko skrb, kakor jo zasluži! Toraj pa sme tudi ta naprava v javnost stopiti in se nasloniti na ramena slovenskemu občinstvu, prebivalstvu kranjskemu, rekoč v imenu otrok: Vaši smo.
In tudi cerkev, od nekdaj skrbna mati sirot, ima vzrokov dovolj, brigati se za ta ustav. Ravno v takih napravah razvija ona svojo nerazumljivo, vitalno moč, v takih ustavih kaže, da ni sicer kraljestvo »od tega sveta", pa je »na tem svetu", za ta svet, kterega vodi do nebeške pravičnosti. Akoravno je glavni namen Marijanišču, da vzgoja iz zapuščenih sirot pridne delavce, vendar je upati, da se bode dalo tudi za duhovski naraščaj vedno več storiti. In ako tudi ne tako hitro: ali je naše duhovsko delo brezvspešno, ako si postavimo duhovniki v srcu otrok trdno podlago, na kteri bomo v največih nevarnostih in težavah trdno stali?
To so razlogi, zaradi kterih si drzne Marijanišče bolj in bolj stopiti v javnost in obračati se do občinstva v svojih potrebah, v svojih veselih in hudih trenotkih. Marijanišče že obstoji, že deluje. Ono spoznava svojo nalogo in jo tudi izvršuje. A izvrševati je ue more brez zdatne pomoči naše dežele in zato bode pogostokrat prosilo te pomoči. Kdo ne bi prosil za zapuščene otroke? Naša dežela mnogo stori, mnogo — morebiti še več, kakor stori sedaj — namerava storiti v prihodnosti. Vendar, previdna skrb veleva, delati najprej za sedanje, za to, kar že imamo, delati na pjdlagi, ki se je že obnesla in je najhujše, res ognjene skušnje že prestala.
Marijanišče želi biti zavod, ki bode kolikor mogoče, vstrezal nujnim potrebam kranjske dežele. V ta namen pa mora tudi podporo imeti od kranjskega prebivalstva. Velike potrebe bodo nastale kmalu za zavod, ko se bode letos začelo razširjanje, ali bolje, dozidavanje tega, kar še manjka. A čemu razširjati, čemu dozidavati, čemu prositi in nadlegovati občinstvo v sedanjih stiskah duševnih in gmotnih? Ravno zato: ta stiska, duševna in gmotna, zahteva pomoči in te moramo dobiti. Prosilci in neprosilci, otroci, ktere v ustav silijo, in taki, ki brez varstva po ulicah pohajkujejo: vsi ti kličejo, da naj se hiša poveča in vredi bolj primerno za svoj namen. — Pa vse to je treba očividneje in temeljiteje razložiti.
Pokojni ustanovitelj Marijanišča, dr. Gogala, pripovedoval je o priliki, kako se mu je godilo, ko je prvič prosil pomoči za prihodnji zavod. Bil je namenjeu stopiti k odlični družini. Ali prvi korak je težaven: prositi ni bil vajen, vspeh prošnje je bil negotov in mnogokrat je vspeh za prosilca zelo grenek, kajti ljudje vedno mislijo, da prosimo sami za-se. Vendar — ponižnost pred ljudmi in zaupanje do Boga, to premaga vse, mislil si je dr. Gogala. Ko je hodil nekoliko časa pred hišo gori in doli, stopi pogumno vanjo in vspeh — je prekosil njegove nade. In za tem vspehom prišlo je mnogo drugih.
Res težko je — ne sicer prositi, ampak v javnost stopati, o notranjih zadevah govoriti. Toda potreba je prišla, Marijanišče ne more več ostati v zibelki; naj sodi občinstvo, kaj je storiti! Ali mu hočemo dati hrane in stanovanja, ali ga pa zapremo v ozki prostor, da raste, kakor zavrženo dete, za ktero se nikdo ne zmeni?
Sploh pa nas vodi to prepričanje: Mi smo dolžni storiti vse, kar je možno in dobro storiti po človeško, a vspeh je od Boga. Ako je to delo Njemu ljubo, dal mu bode obilo rasti, ako mu pa ni ljubo, dal mu bode zgodaj pasti. Občinstvo naj pa sodi iz nekterih podatkov, ktere priobčimo prihodnjič, ali raste ta zavod, ali pada.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. marca. Motrniije dežele.
Katoliško politično društvo po zgledu gorenje-avstrijskega »Volksvereina" snujejo si v Ino-mostu konservativni Tirolci. S tem jim bode spol-njena želja, ktero so že dolgo gojili, vresničila se jim misel, ktero so z ozirom na velike vspehe, ktere so dosegli njih bratje v Lincu, prevdarjali leta in leta. Tirolci so sicer še v veliki večini konservativni, vendar pa se tudi med njimi, zlasti po mestih, šopiri in širi liberalizem. Da mu krepko vrata zapro, združili se bodo sedaj konservativni rodoljubje, ter z združenimi močmi varovali sebi in svojemu ljudstvu sv. vero, stare poštene šege in navade, ter staro neomahljivo avstrijsko čutilo. Ustanovno zborovanje ima sledeči spored: 15. marca t. 1. ob 8. uri zvečer zbero se vdeležitelji v katoliški kazini v Inomostu, (Holblingliaus, Herzog Friedrich-Strasse Nr. 10), da se konečno določijo vse priprave. 16. marca pojdejo ob 8. uri k sv. maši v farno cerkev sv. Jakoba, da sprosijo božjega blagoslova novemu društvu. Na to bode v kazini ustanovni zbor, ki se bo, če bo treba, popoludue nadaljeval. Ob 8. uri zvečer zbrali se bodo prijateljsko zopet v kazini, ter se naposled za delo navdušeni poslovili. Mi kličemo vrlim Tirolcera: Bog daj obilo blagoslova novemu društvu v prospeh Tirolov iu vseh avstrijskih konservativcev!
Dobri Bog! varuj me prijateljev, neprijateljev se bodem že sam ubranil, tako je bržkone zdihoval te dni minister Gautsch, kteremu so v budgetnem odseku odrekli svoto 10.000 goldinarjev za ustanovitev službe druzega sekcijskega načelnika v ministerstvu za uk in bogočastje. Ker se jo to na desni strani sklenilo, potegujejo se sedaj za ministra židovski listi, tista fakcijozua stranka, ki preko mej škili v Berolin; stranka, ki je zgubila ves pojem avstrijskega domoljubja, ki dela edino le za razpor in sovraštvo med narodi. Ta stranka se prilizuje sedaj ministru Gautschu, se drenja okoli njega, mu svoje zagovore vsiljuje, ter ga proslavlja, da, po sili potiska tudi presvitlo krouo v to zadevo. Ne dosti, da je minister h krati postal mož njih stranke, trobijo vsled nepričakovanega izida te zadeve fakcijozni listi: »Le nikar se vdati, le naprej, Hermann je mož, kakoršnjih je treba iskati!" A ta »naprej" druzega ne pomeni, kakor da bi se napravil prostor drugemu možu, ki bode liberalcem bolj po volji. Hermann pojde, tako modrujejo, potem ko bode imenovan z novo večo plačo, v pokoj, in ministerski svetnik postane David, ki bode stopil na novo vredjeno službo; a parlament ne bode nič imel pri tem govoriti itd. Tako pa pride minister Gautsch
ob vse dobro ime pri desnici. Minister bode gotovo ' spoznal, da ima zbornica pravico nastavek odobriti, ali ga iz stvarnih vzrokov odkloniti. Ako se pokaže, da je treba še druzega načelnika, bode ga zbornica gotovo dovolila, kader pride čas za to. Naučui minister bode se pač v tem času tudi lakko prepričal, na kteri strani ima prave odkritosrčne prijatelje, na kteri pa lažljive odpaduike.
V včerajšnji seji hrvaškega deželnega zbora predložila je hrvaška regnikolarna deputacija svoje poročilo, ki ga je sestavila, da se dožene pogajanje z Madjari in se poravml to, o čemur se ima pritožiti Hrvaška-Slavonska zarad rušenja državne pogodbe. Poročilo so je stavilo na dnevni red za sredo, 16. t. m. To poročilo je izdelal Miškatovič. Na dnevnem redu za ta dan pa je bilo poročilo imunitetnega odseka, se ima li izročiti sodniji David Starčevič i. dr., ali ne. Zoper izročitev je govorilo več govornikov, a zaman. Predlog za izročitev se sprejme. Potem je bilo posvetovanje o nekterih vzajemnih zakonih.
Tnanje države.
Kje se bode prihodnost Evrope odločila, ali ob Reni, ali ob Donavi? Ne ve se ne, sluti se pa prvo. Rusija baje ne bode začela vojske zarad Bolgarije, a ob Reni stojita si Nemec in Francoz nasproti; dan na dan je nevarnost večja, in tam se bode brž ko ne prihodnost za naš del sveta določila. Toraj ne kaže Avstriji, da bi se kaj posebno potegovala za Bolgarijo, ker to ni poglavitno vprašanje in se okoli to ne suče vsa politika, dasiravno so vsi časopisi polni novic iz Bolgarije in vse sedaj ugiblje, bodo li Rusi začeli vojsko zarad Bolgarije ali ne. Za Avstrijo pa velja posebno praktično pravilo: ako hočeš miril, pripravljaj^ se za vojsko.
Kdo bode Italijo rešil? čujte: Nihče drugi, nego sv. oče; njih beseda ima toliko vpliva, da so opešali irredentovci (neodrešeni Italijani) iu da pričakujejo od Leona XIII. rešenja. »Ako bi se kedaj zgodilo, da bi bila vsa Italija združena, naj svet ve, da se ima za to zahvaliti sv. očetu", tako piše dopisnik iz Dunaja v »Unione", ki izhaja v Boloniji. »Beseda, ktero je baje spregovoril Leon XIII. kot papež in Italijan, je vplivala na blago srce našega presvitlega cesarja" itd. — Čemu se take reči pošiljajo med svet? Ali hočejo s tem na koga vplivati, ali komu svete dajati, ali hočejo Italijani s pomočjo sv. očeta dobiti dežele, po kterih imajo že davno toliko skominjo? Vsega tega ne moremo vedeti. To je pač gotovo, da bi bila ta novica zanimiva, če bi bila resnična. Drugi pa zopet sanjarijo. Italija se je •>. Avstrijo zvezala, da bi ji pomagala v vojski zoper Rusa; v zahvalo bode Avstrija odstopila Italiji: Trident in nektere kraje na Goriškem. Vprašanje pa vendar nastane: Ali bi bila jltalija zadovoljna, ako bi dobila laške Tirilo in nektere kraje na Goriškem? Ali bi potem ne zdihovali toliko bolj po rešitvi Lahoni v Trstu, Istriji in Dalmaliji? Toraj tudi z ozirom na to ostanejo take novice le želje. Ker bi pa svet zmirom rad kaj novega slišal, zato se pošiljajo take novice med svet. Od ravnokar povedane je le toliko resničnega, da so sv. oče italijanske narodnosti in toraj svojega čutila do soro-jakov tudi ne zatirajo; a oni so v pvri vrsti poglavar sv. cerkve, naš presvitli vladar je pa dober katoličan, ki vsakemu daje, kar mu gre, toraj tudi čast, Komur čast. Za svojo vladarsko in cesarsko veljavo pa ne da mešetariti; zato so tudi take novice — race bi jih priležniše imenovali — le sleparije »nerešenih Lahonov".
Kakor smo že poročali, je bil septenat tudi v drugi seji nemškega državnega zbora sprejet. Bilo je 223 glasov za in 4S proti; glasovali so proti nemški svobodnjaki, socijaldemokratje, Alzačani iu Poljaki. Izmed središča je glasovalo 7 udov za septenat pod podstvom Reichenspergerja; 83 poslancev pod vodstvom Frankensteina in Windhorsta se je zdržalo glasovanja. To vprašanje je toraj rešeno po vladui zahtevi. — Bolj važnih predlogov menda ue bode; postava o reformi davkov pride v jeseni na vrsto. Stranke so sedaj, po dokončanih ožjih volitvah (razun dveh), tako-le zastopane: Središče 101, narodno-liberalna 97, nemško-konser-vativna 78, državna stranka 41, nemški svobodnjaki 31, Poljaki 13, socijaldemokratje 11; k nobeni stranki jih ue pripada 23, med temi je 14 Alza-čanov in Loranov. Za glasovanje je narodne večine 223. Absolutna večina pa znaša 199. Najmočnejše je središče, a vendar ni zastopano v predsedništvu. Med konservativno in narodno-liberalno stranko obstoji zveza pri glasovanji, vsled tega se ozirajo povsod ua taka vprašanja, pri kterih je obema vzajemno glasovati mogoče.
Na Pruskem je po veliki razburjenosti zarad poslednjih volitev nastopila otrpnjenost in popar-jenost. Za deželui zbor, ki istočasno zboruje z državnim zborom, se sedaj skoraj nihče ue zmeni. Bolj pa se bodo zanimali zanj, ko pride na vrsto •cerkveno-političui predlog. Govori se o tem predlogu razno, kakor smo že omenili; pravega pa vendar nihče ne vč. V državnem zboru je opozicija poparjena; a tudi nova, s silo skupaj spravljena večina ve, da je nastala le iz strahu, ne pa iz prepričanja. Do jeseni se bodo poslanci že ohladili, da jim bo mogoče vspešnejše delovati. Kar se pa tiče obrtnikov in trgovcev, so veseli, da je vendar enkrat volitvenih agitacij konec in da je tudi vojskiui krik nekoliko potihnil.
Kralj Umberto hoče v Italiji določiti politiko sam. To je sicer proti navadi na Laškem, a kraljeva volja je to, za to so pretrgane seje parlamenta, v kterem ima ministerstvo pičlo večino dvajset pristašev. Kralj noče sprejeti odpovedi in odstopa De-pretisa s tovariši. Pravijo, da hoče kralj pod vsakim jogojem pristopiti k srednjo-evropski zvezi, to je naloga Depretisovega ministerstva, to mora izpeljati z ministrom vnanjih zadev, grofom Robilantom. Kralj Umberto baje ni priljubljen v Italiji, brž ko ne noče aiti strankam (nevernemu liberalizmu) v vseh rečeh pokoren. Vprašanje je le, bode li mogel strahovati kačo, ktero je savojska kraljeva rodoviua na svojih prsih gojila začenši z letom 1848? Pregrehe se maščujejo dostikrat še le v drugem ali tretjem rodu.
Poslanica guvernerja mlade države Minnesota v severni Ameriki, ki ima sedaj 1,300.000 prebivalcev, izdala se je v desetih jezikih. Tiskala se je v angležčini 6000, v kineščini 300, v nemškem, norveškem, švedskem, francoskem, češkem , finskem, poljskem in italijanskem jeziku po 1000 do 500 izvodov. Kdo bi ue primerjal te države Avstriji, tudi mnogojezični? Le ravnopravnost v jezikih bi morala Avstrija tako spoštovati, kakor mlada amerikanska država! Potem bi si bili še bolj podobni.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, 13. marca. (V dobrohoten premislek.) Malokteri članek v »Slovencu" me je ginel tako, kakor oni, ki je imel na čelu začetnice otožnomile pesmice: »Pojo, pojo, zvonovi". Vrl so-trudnik »Slovenčev" popisuje ondi žalostno smrt mla-denča v cvetji življenja. Tako zgodaj si moral umreti, sem si mislil; dober si bil sicer, pa prisiljen k smrti radi nesrečnega žganjepitja. Pojo zvonovi, ponavljam s tužnim srcem tudi jaz. K pogrebu mojega n a-roda pojo zvonovi, ako se tej poti v časno in večno pogubo ne stavijo meje, trdne meje. — Naš narod slovel je pred kratkim tudi zarad telesne kreposti in moči; naši mladenči so bili prave orjaške postave in domač polk — ali ni povsod na-se obračal pozornosti zarad lepe in močne telesne rasti?! Poglej pa danes mladenče istega naroda, kako z vpadenimi bledimi lici tavajo k vojaškemu naboru. Žalost, bridka žalost poloti se pravega rodoljuba že zdaj — kaj pa še le v prihodnosti? Res treba, da stavi cerkev, država in podredjene oblasti mogočne meje tej kugi, ki mori dušo in telo!
Cerkev — jaz mislim pri nas premilega gosp. knezoškofa — je storila že svoje. Ta ljubeznjivi glas višega pastirja, to očetovsko milo svarjenje — komu ne sega do srca? Tudi duhovščina, uverjen sem, storila bode svoje za svoje, vsaj je ravno ona bila in bode vselej prvi in pravi prijatelj naroda. Naj bi tudi druge oblasti delovale v našem smislu in vspeha smo gotovi. Naše županstvo mi daje upanje k temu. Prosil je nekdo županstvo, naj ga ono priporoča, da dobi pri okrajnem glavarstvu dovoljenje za gostilno. Naše županstvo pa piše glavarstvu: Gostilnic je dosta in nova je popolno nepotrebna, in glavarstvo odreče prošnjo. Ravno isti prosi, naj se mu dil pravica, točiti vsaj žganje, a tudi zoper to je županstvo. Vrlo dobro!
To pa je bilo našim žganjarjem že preveč. Volitve v občinski zastop se bližajo. Zdaj se nudi najlepša prilika. Volimo omenjenega prosilca za župana mi; vsaj je vreden, da se potegnemo zanj, ki nam hoče točiti toliko sladico pijačo. To bodo časi! No — volitve do zdaj sicer še ni bilo in naši žganjarji se ve da še niso imeli prilike oddati svojih hripavih glasov, a jaz vem že naprej, da taki možje vselej padejo ne samo pri volitvah, ampak tudi po obilnem vžitku svojega ljubljenca žganja. Zato Vam, gospod vrednik, skoro gotovo ne bodem poročal o izidu volitve.
Pač pa bi rad danes pristavil še malo opazko, sicer že znano, pa morebiti nepoznan dodatek v blagohoten premislek. Z žganjepitjem je pri nas in drugod epojeu velikokrat peboj in uboj in naša dežela — najlepša dežela, kakor poje pesnik — žalostno slovi v tem oziru.
Ali bi ne bilo včasih dobro, da se posameznim krajem naloži kaka mala cerkvena kazen? Ne mislim hudih; pač pa naj bi služile v osramotenje nasproti drugim soseskam. Na žegnanje — bob — toliko drž<5 ljudje in finale ^egnanja je mnogokrat poboj. Kjer bi se primeril tak slučaj, ondi naj se žegnanje prepove za eno, dve ali več let; ali pa naj se nekaj časa ne bi brala v oni podružnici nobena sveta maša. če tudi 1 bi s tem trpeli dobri ljudje, bi vendar, upam vsaj,
spoznali potrebo in dobroto take kazni in si pri za devali po svoji moči odpraviti enake sramotne napake.	—č.
Iz Ljutomerskih goric, 13. marca. (Pohvala Ljutomerskega vina.) Da se naša štajarska vina, zlasti Ljutomerska, v primeri z drugimi ino-stranskimi še vse premalo cenijo, o tem so se že tukajšnji vinogradniki in tudi drugi izvedenci večkrat pritoževali. Za to nas jako veseli, ako včasih izvemo, da se v inostranstvu tudi našemu vinu dil zaslužena pohvala, kakoršne mu čestokrat odrekajo domačini. Takšno pohvalo Ljutomerčana smo čitali te dni v nemških časnikih in zdi se mi vredno, da se objavi tudi v slovenskih listih. Nekteri častniki avstro-ogerskega Lloyda v Trstu vzeli so si lani na svoje morsko potovanje Ljutomerčana s seboj. Potovanje na morju so nastopili dne 1. oktobra 1886 in so prišli 20. decembra do ravnika in 25. decembra na otok Java. Tri mesece so bili toraj na morji in Ljutomerčan ž njimi v najbolj vročih krajih sveta. Dne 2. januvarija letos so vino pili, in je vsem izvrstno teknilo; bilo je milejše in okusniše kakor doma, toraj se čisto nič ni pokvarilo. Posebno okusno se jim je zdelo, ako so kos ledu vanj djali. To nam priča, da se naša vina tudi v najbolj vročih krajih dobro obdržijo, ne da bi jim trebalo alkohola pri-devati, kakor drugim vinom. S kterim letnikom našega vina se je ta poskus storil, ni povedano, pa bržčas z vinom leta 1885. Leta 1886 pa je imel tukaj mošt 3 do 4°/0 več sladkorja, toraj tudi viuo pozneje več alkohola, in je toraj to vino še bolj stalno od vina iz lota 1885. Žalibog, da se pravi iu čisti Ljutomerčan v kupčiji težko dobi, ker ga navadno vinski trgovci hitro pokupijo in čestokrat že tukaj z lahkim in cenim medžimurcem zmešajo ter kot čistega Ljutomerčana prodajajo. Posebno letošnje vino so hitro pokupili iu zlasti na Gorenje Štajarsko odpeljali. Zdaj ga že skoro nikjer ni dobiti, kakor pri kakšnem večem vinogradniku, ki pa letošnje blago sploh nerad prodil. Vsled tega itak že vinska cena letošnjemu vinu še vedno raste. Vino prejšnjih letnikov ima dosti nižjo ceno, dasiravno je, postavim leta 1883, tudi prav dobro. Te dni smo mislili, da se bo delo po vinogradih začelo, ker je sneg povsod skopnel in so viničarji trsje obrezali, vendar danes je oster sever prignal snežne megle, ki so nam zopet precej snežne kaše potrosile po ujivah in goricah. Vsled tega bomo morali kop odložiti, dasiravno so simtertje že začeli kopati.
Domače novice.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je daroval 50 lepo opravljenih molitvenikov za dečke in deklice domoljubni bukvovez g. Bonač. — Za ta zdatni dar mu bode imenom šolske dece jako hvaležna družba sv. Cirila in Metoda.
(Seja mestnega odbora) trajala je pretekli petek 11. marca nad četrt ure. Mestni odbornik dr. Ivan Tavčar je poročal o Miihlsteinovi ustanovi za juriste, ista je znašala od začetka 80 gold., sedaj pa je narastla na 300 gold. Ustanova se dosihmal ni oddala, ker ni bilo sposobnega prosilca. Mestni magistrat bode dalje oskrboval to ustauovo in jo raz-pisaval. — Mestne parcele v Gradišči se niso prodale, sklenilo se je, naj stvar ostane, kakor je bila. — Profesor Tomo Zupan poroča o računih više realke in z njo zvezane modelirske šole. Račun se odobri s tem, da tudi kranjski deželni odbor plača polovico stroškov.
(Izpred porotnega sodišča.) Ves drugačen značaj, kakor prva včeraj omenjena obravnava, je imela 10. marca druga obravnava. Tam prisiljeno zločinstvo, rekli bi, velika nesreča, tukaj prekanjena in premišljena hudobija iz napuha življenja, poželjivosti oči itd. Zagovarjati se je imela mlada deklica Jovana S e d e v č i č. 10. oktobra 1886 je ukradla svoji gospodinji Jovaui \Vinkelhoferjevi v Štabu, kjer je bila uatakarica, iz zaprte skrinje 380 gold. Skrinjo je odprla z nožem. Ona pa trdi, daje ukradla le 180 gld. Te denarje je pognala v Ljubljani, nakupila si raznih reči, in ko so jo prijeli, imela je le še malo ukradenega denarja. Tudi je njenega ljubljenca imela seboj, da ji je pomagal zapravljati. Sodnik jo je vprašal, je li pripravljena poravnati in povrniti škodo? Bila je pripravljena vse povrniti, le tistega ne, kar je dragemu kupila, češ, to je iz svojega kupila. Na to glasen smeh med poslušalci, kterim so take obrav
nave uekaka zabava. Obsojena je bila na pet let ječe ; čas bode imela premišljevati, da je bolje z rokami pošteno kruh služiti, nego krasti in pred vsem svetom priti v sramoto.
(Znani sluga-tat Abraham Diamant), ki je gospej Gariboldi-jevi 17. jauuvarija t. 1. razne dragocenosti in obligacije vkradel v skupnem znesku za 46.533 gld. 90 kr., je stal včeraj pred porotniki ter je bil od njih enoglasno za krivega spoznan. Sodnija, pod predsedništvom g. K oče v ar j a, predsednika deželne sodnije samega, je Diamanta obsodila na 9 let hude ječe, poojstrene s postom vsak mesec, vsakega 17. januvavija pa z zaporom v temni ječi in s trdo posteljo. — Od obravnave povzamemo le toliko, da je zatoženec pravi prekanjeni žid skozi in skozi. Ob straneh ujegovih stala sta orožnika z nasajenim bajonetom; Abrahamov sinek sedi v sredi med njima precej preširno, pripravljen na vsakoršne burke, a izvrševati jih ni mogel, ker g. predsednik mu je jako spretno, pa tudi strogo vse preprečil, kar ni šlo k obravnavi. Občinstva je bilo v sobani mnogo, še prepolno, veliko iz boljših stanov. Obravnava je trajala do 1. ure popoludne. — Diamantni nikakor videti prijazen in postrežljiv; kako da ga je gospa Gariboldi-jeva v službo vzela ali ga vsaj v nekterih dneh ni spoznala ter prej iz službe zapodila, se nam jako čudno zdi.
(Izložba Parižkih steklenih fotografij) v Šelen-burgovih ulicah tik kazine se je včeraj v tretjič z novega pričela ter bode vsaka vrsta po dva dni razpostavljena. Jutri se prične z Anglijo in Rusijo in potem se nadaljuje po že naznanjeni vrsti.
(O vremenu.) V Ljubljani sneži nepreuehoma tudi danes; sneg je že tako naletel visoko, da letos še ni bil tolik. Ljubljani bo to prizadejalo mnogo nepričakovanih stroškov. Enako se poroča in piše od vseh strani in dežel, da velik sneg ovira vsak promet. Govori se, da od polunoči še ni dospel razun Dunajskega poštnega vlaka danes ob lji2. uri popoludne še noben vlak v Ljubljano, kar je pa vendar malo neverjetno.
(Č. g. Franc Kitak), do sedaj farni oskrbnik v Kapli, Graške škofije, navdušeni boritelj za narodno stvar na nemško-slovenski meji, ki je s svojim vplivom zabranil tam ustanovitev »Schulvereinske" šole, kakor je bilo nedavno čitati v »Slovencu", prestavljen je za kapelana v Luče (Leutschach), kjer tudi še Slovenci bivajo. Na njegovo mesto pride „zmerneji" dosedanji kapelan v Lučah, g. Ivan Gross, ki je Nemcem prijaznejši. Imenovana kraja Kapi o in Luče priporočamo Giril-Metodovemu društvu v varstvo.
(Dobave razne oprave za c. k. deželno hrambo.)
0. kr. ministerstvo za deželno bran je razpisalo, da želi več stvari za obleko in opravo c. kr. deželne brambe potom splošne konkurence oskrbeti. Iz teh stvari posnamemo te-le: ovratnice, rokovice, ostroge, gumbe, bobenske kijčke, vrvice, podbradnice za konje, sedla, konjske odeje, stremena, konjska česala, posode za napajanje konj, vrvi za krmo, lopate, sekire, krampe, motike, žage, svedre, pile, klešče, žeblje, žične žeblje, ramenice, trivoglate rute itd. Pismene ponudbe vložiti je pri c. kr. ministerstvu za deželno bran do 20. marca t. 1. Pogoji se zvedo v pisarni trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani.
(Potres.) Pretekli četrtek se je tudi po Štajar-skem potres oglasil. Ob 3. uri zjutraj so v Laškem in Sevnici čutili lahke sunke.
(Z Dobrne) se nam 13. marcija piše: Včeraj bil je pri sv. Juriji ob južni železnici sejem. Proti večeru je neznan človek po naši okolici domu grede povpraševal po neki kravi, ki se mu je bila zgubila. Okoli polnoči je pri neki hiši v Pristavi začel j pes lajati ter ni hotel prenehati. To je napotilo gospodarja, da je vstal in šel iz sobe. Pes mu kaže pot proti bližnjemu gozdu, kjer je bila krava, ki jo je njen lastnik zvečer bil iskal. Ptujec sam ni povedal, kdo in od koder da je, a ljudje ga, kolikor znano, tudi niso vprašali. Danes je bila nedelja, in ker je dobri uašlec zadevo primerno razglasil, je brezdvomno že pravi lastnik za svoje živinče zvedel, kje da je. — Še nekaj. Danes opoldne je začelo snežiti. Snežinke poletavajo še zdaj, ob pol deveti uri zvečer. Kako dolgo bo to trajalo, kdo bi za-mogel povedati? Snega je, kakor sem ravnokar na nekem tihem prostoru meril, za 6 centimetrov na debelo. Veter, ki je ves popoldne pihal, je za zdaj vtihnil. Ne! Prehitro sem zapisal. Zvunaj zopet
buči in bo po hribih vihar gotovo provzročil žamete. Sedanji sneg bo delo na polji in viuogradih zdatno zavlekel, kakor je to bilo tudi lani, ko je do blizo Velike noči zemlja morala počivati, a trte so ostale deloma neokopaue.
Razne reči.
—	»Salzburger Chronik", politični dnevnik Solnograških konservativcev, ki je bil več let skozi lastnina deželnega odbornika in duhovnika Schvvera, je postal 9. t. m. lastnina deželnega odbornika velečast. gosp. Winklerja. To povemo uašim prijateljem v spodbudo! Naj bi bili vsi slovenski duhovniki in njih somišljeniki tako navdušeni za katoliško časnikarstvo, kakor so nemški konservativci po Štajarskem, Solnograškem, Tirolskem in Gornje-Avstrijskem!
—	Nova cerkev M. Pomagaj v Hernalsu pri Dunaji. V tej največi fari Dunajske okolice, fari, ki šteje krog 60.000 ljudi, pa ima majhno staro cerkvico za komaj 700 ljudi, mislijo sozidati, ter oo. Redemptoristom izročiti novo cerkev. Ustanovni odbor, kterega se bota vdeležila tudi Dunajski nadškof kardinal Ganglbauer in papežev nuncij nadškof Vanutelli, sošel se je 14. t. m. v veliki dvorani Dunajskega „Musikvereina". Med govorniki, ki se trudijo za dobro stvar, je tudi P. Max Klin-kowstrom. S. J.
—	Dr. KarlTheodor, vojvoda Bavarski, znani človekoljubni princ, slavni zdravnik za očesue bolezni, ki pride vsako leto na Tirolsko, kjer zdravi zastonj, zlasti revne ljudi, bolne na očeh, vzel je v najem za čas od 16. marca do junija vilo „NiedeI" v Obermais.
Telegrami.
Dunaj, 15. marca. Poslaniška zbornica je pri glasovanji po imenu odklonila predlog manjšine (Trojanov) glede mnogojezičnega teksta na bankovcih ter je sprejela dotični člen nespremenjen.
Dunaj, 15. marca. V spodnji angležki zbornici izjavil je Fergusson, da se je zvedelo, da je bilo nekaj oseb z strelivom na potu, po kterem je imel iti car k božji službi vsled obletnice smrti Aleksandra II. zasačenih; a prigodel se ni nikak napad na čara. Po »Standardu" je bilo šest dijakov prijetih, ki so imeli pri sebi strelivo ter so čakali blizo Aničkove palače, kedaj so bode car v stolnico odpeljal.
Umrli no:
10. marca. Marjeta Krapeš, črevljarjeva žena, 23 let, Trubarjeve ulice št. 1, jetika.
12. maraa. Luka Kregar, delavec, 65 let, Ulice na Grad št. 12, jotika.
T M j C 1.
18. marca.
Iri Malidu: Adamšek, trgovec, iz Berolina. — Fr. Unger, trgovčeva soproga, z Dunaja. — Filip, Herzl, Mertens, lioenig in Orel, trgovci, z Dunaja. — Adolf Kranfold, zasebnik, iz Zagreba. — Klsnor, zasebnik, iz Gradca. — K. Weiss, trgovec, iz Gradca. — H. Gruber, trgovec, iz Celovca. — A. Janacli, upravitelj, iz Koroškega — Graf in Klegg, monterja, iz Tržiča.
Pri Slonu: Julij Bottelhoim, trgovoc, s soprogo, z Dunaja. — Dr. Oto Gmolin, inženir, iz Budapešto. — Viktor Lenčk, voletržee, z družino, iz Ogerskega. — A. Acheitz, trgovec, iz Koroško Bistrico. — Hedvika pl. Pauer, zasebnica, iz Gradca. — Franc Kuralt, tajnik, iz Zagreba. — Reza pl. Godel, zasebnica, iz Maribora. — Karol Scherbaum, tovarnar, iz Maribora. — J. Sclnvarz, vinotržec, iz Slavonijo. — Julij Murgel, c. k. sodn. pristav, iz Vol. Lašč. — Schinidinger in Štele, posestnika, iz Kamnika. — Janez Kalvi, potovalec, iz Benetk. — llili. Markgraf, c. k. poročnik, iz Trsta. — Jožef Jeglič, c. k. davkar, iz Logatca.
Vremensko sporočilo.
M	**
* Čas Stanje	S u
b	.r: 3 ^
--Veter Vreme iS;* g
oii-L/ovini-i Er*kompr* toplomer«	.2 J
opazovanja T mm p0 Coliiju	«=» g
7. u. zjut. 73 r 78 — 5 0	IrT vzli. sneg — I ,».aa
14 2. u. pop. 729 88 — 3 4	„ „	00
9. u. zve«. 729 38 - 4 6	si. vzh. „ sneS
Od včeraj popoludno jo neprenehoma snežilo. Srednja temperatura 4-3° C., za 71" pod normalom.
Diuiajska borza.
(Telegrarično poročilo.) 15. marca.
Papirna renta 5% po J 00 gl. (s 16% davka)	80 gl. 70 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	81 . 25 „
4% avstr. zlata renta, davna prost*	111 ,. — „
Papirna renta, davka prosta	97 . 20 „
Akcije avstr.-ogerske banke	877 . — „
Kreditne akcije	286 „ 30 „
London.......127 „ 90 „
Srebro.......— ,, — „
Francoski napoleond......10 „ 09'/, „
Ces. cekini.......5 „ 99 „
Nemške m»rn« . .	62 „ 67'/, „
„Koroških bukvic"
izide v kratkem 2. snopič. Vsebina mu bo: Nadaljevanje povesti „Usmi!ito se ubogih." — „Hišni mir," humoristična pesem.
—	Pripovedka, kako je kmet cesarju rake prodal. — Dvoje smošnic. — Trojo gospodarskih svetov. — Draboznikov A B C.
—	Podučna pesem kmetskega pisatelja. — Cena se jo mesečnim snopičem znižala od 15 mi 10 kr. Toraj znaša naročnina za pol leta 60 kr.