:'iev. 242. V LlODIjam, V DBOeilO, one 25. OKiODra 1925. Pu5amezna Številka stane 3 Din LelO LIH Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 ta pol leta..... . 120 sa celo leto .... „ 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 90 Sobotna izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Din 60 r inozemstvu. ... . 80 11 f 1 li p Is ■ ■ •••. , I L ■»'."i^sr. S tedensko Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglusi nud 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3'— in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust, izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Ilustrirani Slovenec " Pošinina Mm v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleton 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. V znamenju vsesplošne krize. POMEMBNI DOGODKI ZADNJIH DNI. — BOJ PROTI SEDANJEMU REŽIMU IN SISTEMU. — V RADIKALNEM KLUBU ČEZDALJE VEČJI ODPOR PROTI PA-ŠICEVI DIKTATURI. — VPRAŠANJE NJEGOVEGA NASLEDNIKA. Belgrajsko pismo. Dne 23. oktobra. Danes je Pašič v klubu pokazal upornike, ki se na dan volitve finančnega odbora niso hoteli ukloniti pred Pašičevim absolutizmom. Razven Pašiču, S jadinoviču in Ziv-koviču, ki so samovoljno sestavili »bankirsko« kandidatno listo za finančni odbor, ni ukor nikomur segel do srca. Lahko se reče, da je cel klub bil vesel upornikov proti Pašičevi samovolji in za to so pokazani uporniki prihajali z zmagoslavnim izrazom iz klubove sobe in se dali od časnikarjev občudovati kot inte-resantni junaki dneva. Politično bolj zanimiv je oni del današnjega Pašičevega govora, v katerem brani sporazum. V njem se nahaja tudi pasus, kaj bi nastalo, ako bi radičevci postali nezvesti radikalni stranki; tedaj bi, pravi Pašič, > znali tudi v tem slučaju čuvati interese naroda in zemlje«. To je tako krepko rečeno, kakor lani v Bjelini, kjer je Pašič tudi pretil na zgoraj in na zdolej, da bo branil »narod in zemljo«, ako se ne bi zopet uvedla radikalska politika. Da Pašič istoveti radikalno stranko z državo in narodom, to nas niti več ne iznenadi, pač pa je zanimivo, da Pašič preti za slučaj, da bi ga radičevci varali. Ta pretnja pomeni pri njem željo po homogeni radikalni volivni vladi. Kot edino rešilna se mu zdi situacija, v kateri bi neomejeno vladali radikali in sicer radikali z vele-srbsko tendenco. Toda ta politika se zdi osebam, ki so razsodnejše in bolj državniške t ' - Pašič, zelo riskantna. im je za radikalno stranko uporništvo vi finančnega odbora pomenilo v prvi :>or proli absolutizmu, je bila nedisci-Radičevem klubu iz katerega so nekateri glasovali za Hrvatski narodni federalistični klub, naravnost dezerterstvo. Radič, ki biva v Belgradu, je uvedel inkvizicijo v klubu da bi iztaknil nezveste člane, a se mu to ni posrečilo. V njegovem klubu vlada veliko nezadovoljstvo proti absolutizmu vodstva, ki jim komandira same nekmete na vsa važnejša mesta (advokat dr. Šibenik za podpredsednika skupščine, dva kaputaša za sekretarje, Amerikanca dr. Kežmana za podpredsednika finančnega odbora), kakor tudi proti politiki, ki pri vsakem vprašanju mora nanovo kapitulirati pred radikali. Tudi pri Invalidskem zakonu so se radičevci morali odreči svojim in svojih invalidov opravičenim željam. Proces razkroja v Radičevem klubu je sicer za javnost še latenten, a za poznavalce parlamentarnih razmer dovolj očividen. Govorili smo s Timotijevičem in Kuma-nudijem, Iti sta se zadnji čas imenovala kot voditelje nezadovoljnežev v Davidovičevem klubu, in ki bi imela pripeljati še lepo število svojih tovarišev v Pribičevičev klub, da bi eventualno nadomestili Radičevce, ako bi jih Pašič izrinil iz vlade. Imenovana vse tozadevne vesti odločno zanikujeta ter zatrjujeta, da nimata posebno sedaj, ko Davidovičeva stranka v Srbiji vsepovsodi vkljub preganjanju razveseljivo napreduje, za to nobenega povoda. Narod odobrava pošteno in načelno politiko Davidovičeve stranke, in za to bi bil vsak afront proti Davidoviču nesmiseln in protinaroden. Davidovičev klub je danes bolj kompakten, kakor je bil kedaj poprej. Dr. Žerjav je našel naenkrat srce za katoliško cerkev. Zadnje dni je imel neprestane sestanke s pravoslavnimi in s katoliki o katoliškem bogoslužnem jeziku. Danes je obiskal pelo apostolskega nuncija ter mu v avdijenci, čez eno uro trajajoči, razlagal, kako bi se dala katoliška cerkev v Jugoslaviji rešiti z novim bogoslužnim jezikom, z glagolico. No, sedaj lahko katoličani mirno spavajo, ko je vzel skrb za nje dr. Žerjav v svoje roke! Politična situacija je tudi v tem oziru zanimiva, da je veliki del radikalnega kluba odločno za to, da Radič vstopi kot minister v sedanji kabinet, četudi ni poslanec. A Pašič je še vedno istotako odločen protivnik take »rekonstrukcije« kabineta, iz česar se jasno vidi, kako mu je res malo stalo do sedanjega sporazuma. Toda v političnih krogih je mnenje, da bo Pašič v tem vprašanju vendarle podlegel, kajti državniški oziri in višje sile zahtevajo Rndičev vstop v kabinet. Grško-bolgarski spor je seveda tudi najini diplomatičnim krogom kakor vsem politikom, ki hočejo mir na Balkanu, zelo neljub, vendar se ni treba bati najhujšega. Velesile bodo rekle: >Deca mir!« in bo končno mir, Belgrad, 24. oktobra. (Izv.) Dasiravno je pokornost javnosti predvsem obrnjena na krvave dogodke na grško-bolgarski meji, vendar začetek nove krize ni mogel ostati neopazen. Dogodki, ki so se te dni odigravali v skupščini v radikalnem in radičevskem klubu, in o katerih smo že poročali, niso običajni spori, ki se v političnih strankah večkrat pripetijo. Dogodki imajo globlji pomen in kažejo jasno, da gre razvoj proti sedanjemu režimu in vladnemu sistemu. Poučeni krogi jih označujejo kot proteste proti Pašičevi in Radičevi osebi. -Predvsem proti Pašiču, proti kateremu gotovi krogi že dolgo vodijo sistematično borbo in izpodkopavajo njegovo pozicijo, kjerkoli in kadarkoli morejo. Žc ob priliki sestave RR vlade so taisti krogi skušali Pašiča odstraniti. Kljub njegovi bolezni sc jim to ni posrečilo. Nerazpoloženje proti njemu takrat v klubu še ni doseglo sedanje višine; predvsem radi tega ne, ker vprašanje njegovega nasledstva še ni bilo razčiščeno. Nihče od uglednih radikalov takrat ni hotel prevzeti vladnega vodstva skupno z Radičem. Potem so računali, da se bo Pašič vsled bolezni sam umaknil. Tisti, ki so na to upali, so se temeljito varali. Pašič jc ozdravil in danes drži oblast v svojih rokah bolj krčevito kakor kdaj. Vse nasvete s strani prijateljev odločno odbija. Nadaljuje staro in počasno prakso. Ne dopušča, da bi se sploh kako vprašanje rešilo, dokler ga sam ne prouči. Na tak način zadržuje vsak napredek in pravilen razvoj državne politike. Bclgrad, 24. oktobra. (Izvirno.) V zvezi s težkim zunanjepolitičnim položajem in komplikacijami, ki so nastopile v notranji politiki, je kralj nenadoma dopotoval v prestolnico. Popoldne ob pol treh je kralj prispel v Belgrad. Spremljal ga jc zunanji minister Mom-čilo Ninčič, ki sc jc snoči peljal k njemu in ostal pri njem. Obvestil ga jc predvsem o krvavih dogodkih na Balkanu, da'je o težkem položaju in nesoglasju, ki vladajo v vladni večini sami. Kralja so na kolodvoru sprejeli notranji in železniški minister, orožniški general Tomič in adjutant general Hadžič. Sofija, 24. okt. (Izv.) Uradno poročajo: Vlada je povabila člane vojaške kontrolna komisije za Bolgarijo, da odpotujejo na bojišče in sami preiščejo položaj. Vse kaže, da so se Grki že dal,'e časa pripravljali na vpad na bolgarsko ozemlje. Grška armada je zasedla 30 km dolgo in 12 km široko ozemlje, na katerem leži 7 vaci. V mestu Petrič so pri obstreljavnju bili ubiti trije otroci in štiri ženske. Manjši bolgarski oddelki se umikajo. Prebivalstvo beži, ne more pa jemati seboj svojega blaga in živine. Beguncev je okoli 15.000. Grške čete plenijo po vaseh. Sofija, 24. okt. (Izv.) Včeraj popoldne ob 5 uri 30 minut je grško težko topništvo znova obstreljevalo neutrjeno mesto Petrič. Na cesti proti Svetovraču beži nad 5000 ljudi pred Grki. Pariz, 24. okt. (Izv.) Briand jc danes sprejel grškega in bolgarskega poslanika. Sofija, 24. okt. (Izv.) Grške čete danes nadaljujejo svoj pehod na bolgarsko ozemlje. Dva grška bataljona korakata ob reki Stru-mici, nekaj oddelkov pa proti mestu Petrič. Bolgarske čete se doslej niso zapletle v noben boj. Iz Soluna odhajajo vedno nove čete na bolgarsko mejo. Sofija, 24. okt. (Izv.) Danes dopoldne so grške čete mesto Petrič zopet obstreljevale. Proti grškemu postopanju je bolgarska vlada Radi tega so omenjeni krogi začeli proti njemu odločilno borbo v klubu samem, in sicer direktno proti njemu in indirektno po predsedniku Živkoviču, ki ga je Pašič sam določil za predsednika. Štirideset poslancev, ki niso glasovali za listo, ki sta jo sestavila Pašič in Živkovič, so pristaši teh krogov. Na včerajšnji seji radikalnega kluba so se tem pridružili še novi in javno manifestirali svoje nezadovoljstvo proti Pašičevi diktaturi in njegovi okolici. Danes še ni popolnoma jasno, katerega od uglednih članov bi hoteli postaviti na njegovo mesto. Mnogo se imenuje Ljuba Jovanovič. Agilen je tudi Momčilo Ninčič, ki uživa popolno zaupanje krone. V nasprotni stranki nima ne-prijateljev, ker se dosedaj še ni strankarsko izpostavljal. Kar se tiče vprašanja, kakih kombinacij naj bi se poslužil Pašičev naslednik, stvar še ni dozorela. Gotovo je, da sedanja vladna kombinacija ne bo ostala. Radič je zaigral kredit in njegova osebnost stoji v ozadju. Njegove rcputacijc ne bi dvignilo niti eventualno imenovanje za ministra, za kar se toliko poteguje. Tej želji nasprotujejo vsi ministri. Pašič o tem niti slišati ne mara. Že tri dni se nahaja v Belgradu in anti-šambrira v predsedništvu vlade, ali zaman. Zvečer je odpotoval v Zagreb. Ves čas njegovega bivanja v Belgradu so ga celo časnikarji ignorirali in ni mogel govoriti niti pred časnikarji niti drugje. Takoj po kraljevem prihodu je prišel v predsedstvo vlade Nikola Pašič. Ob pol 4 se jc odpeljal v dvor, kjer je bil v nad enourni avdijcnci. Okrog šestih je šel v dvor Pavle Radič, da prijavi za v avdijenco svojega strica Stjepana Radiča, Ob polsedmih se je odpeljal v dvor Stjepan Radič. Vendar se je žc po 15 minutah zopet vrnil z dvora. Niti on niti Pavle Radič nista hotela dajati nobenih izjav. Nekateri časnikarji so mnenja, da Stjepan Radič sploh niti ni bil sprejet od kralja, ker je gotovo, da bi bil v tem slučaju ostal več kot 15 minut v dvoru. znova protestirala pri Društvu narodov. Na bolgarski strani topništvio ni cildalo doslej niti enega strela. Sofija, 24. okt. (Izv.) Grška pošilja na bolgarsko mejo neprestana po,'ačenja. Bolgarsko ljudstvo je bilo dosedaj hladnokrvno in mirno, vendar se že opažajo nemiri. Če se bodo sovražnosti nadaljevale, bo Bolgarija prisiljena energično nastopiti proti grškemu napadu in pričeti s protinapadom, v katerega uspeh ne dvomi nihče. Bclgrad, 24. okt. (Izv.) Danes se je vrnil v Belgrad bolgarski poslanik Vakarevskij in prevzel svoje posle. Dogodki, ki se odigravajo na bolgarskem ozemlju, zavzemajo vedno večji razmah. Grki do sedaj niti najmanj niso voljni prenehati s sovražnostmi. V tukajšnjih krogih je bila simpatično sprejeta vest o nujnem sklicanju Sveta Društva narodov, ki se sestane v pondeljek. Na tej seji bo v imenu bolgarske vlade navzoč rimski poslanik. Poslednje vesti, ki so prišle v Belgrad o dogodkih v Bolgariji in na bolgarsko-grški meji, so sledeče: Ob 10 predpoldnem je grška vojska pričela znova obstreljevati in bombardirati mesto Petrič, Preko 150 šrapnelov je padlo na mesto Petrič. Ubitih je bilo več meščanov. Radi teh dogodkov je bolgarska vlada poslala danes ponoven nujen brzojaven protest Društvu narod/ov, V poslednji noči sla dve stot- niji pričelj z napadi na mesto Petrič. Grška infanterija je prišla na desno stran reke Stru-me in zavzela mesto Čirpanovo in vas Mari-kostinovo, katero so Grki zažgali in je zgorela. Popoldne so se grške čete nekoliko umaknile. Nadaljevale so z bombardiranjem. Bolgarija izjavlja, da se bolgarske čete še vedno za-drže pasivno. Sofija, 24. okt. (Izv.) Z merodajnega mesta se je zvedelo, da sta dobila angleški in franeciki poslanik navodilo za demaršo v Sofiji in Atenah v svrho poravnave spora. Bolgarija izjavlja, da je Grčija izzvala spor in da je Bolgarija vse storila, da se izogne komplikacijam, Sofija, 24. okt. (Izv.) Bolgarski visoko-šolci so imeli na vseučilišču protestno zborovanje proti invaziji na bolgarsko ozemlje. Ugotovili so brutalnost Grkov, in odposlali resolucije na Društvo narodov. Belgrad, 24. okt. (Izv.) Bolgarsko poslani-štvo demantira, da bi bili vzroki sedanjega spora na bolgarski strani. V demantiju ponovno naglaša potek dogodkov in izjavlja, da dosedaj ni bilo nobene komitske akcije in da so te vesti lansirali Grki, ki bi hoteli opravičiti svoje brutalno postopanje. Dejstvo je, da je v tem trenutku 400 kvadratnih kilometrov bolgarskega ozemlja pod nasilno grško zasedbo. Sofija, 24. okt. (Izv.) Bolgarska vlada ie danes izročila poslaniku atenske vlade pismen odgovor na njegovo noto. V tej noti Bolgarija odbija vsako odgovornost za dogodke. Ponovno ugotavlja, da se je takoj v začetku obrnila na grško vlado radi ankete. Ker na ta svoj predlog ni dobila nobenega odgovora, je bila bolgarska vlada prisiljena obrniti se na Društvo narodov. Nadalje obžaluje, da se bolgarska vlada danes ne more več direktno pogajati z Grki, ker se je že obrnila na Društvo narodov in njemu prepustila v presojo in rešitev cel spor. Narodna skupina. DEBATA O INVALIDSKEM ZAKONU. Bclgrad, 24. okt. (Izv.) Na današnji skupščinski seji se je pričela debata o invalidskem zakonu. Pred dnevnim redom je posl. Moskovlje-vič v kratkem odgovoru naglasil, da radi neprestane bolezni Pašiča in Trifkoviča zaostaja ves aparat. Kot prvi je govoril minister Simonovič, ki se bistva zakona pravzaprav ni nič dotaknil. Govoril je o žalostni zgodovini tega zakena. Pravi, da je že sedem lel ta zakon vedno na dnevnem redu, cla pa ni bil nikdar sprejet, s čemer je najboljše pohvalil radikalno vlado, ki je dosedaj vedno to vprašanje zavlačevala. Njemu je odgovarjal Šefkija Behmen. V strokovnem govoru je naglasil potrebo boljše rešitve invalidskega vprašanja, kakor je današnje. Izjavil je, da bo glasoval proti temu zakonu iz načelnih razlogov, ker zakon ne odgovarja zahtevam invalidov. Ne prinaša jim nobenih izboljšav, kakor bi jih morali dobiti. Za dr. Behinenom bi moral govoriti posl. Kremžar. Ker pa bo pesi. Kremžar v imenu Jugosl. kluba imel zelo obširen govor, jc predsednik sejo zaključil z ozirom na pozni čas, in se bo razprava nadaljevala v ponedeljek. Iz Jugoslovanskega kiutsa. Bclgrad, 24. oktobra. (Izv.) Jugoslovanski klub je na današnji seji razpravljal o stanju cest v Sloveniji. Pooblastil je poslanca Dušana Serneca, da obnovi tozadevno interpelacijo na ministra za javna dela in naglaša nujno potrebo izplačila zakonitih prispevkov okrajnim cestnim odborom na bivšem Kranjskem oz, okrajnim zastopom na bivšem Štajerskem ter da protestira proti zapostavljanju Slovenije glede gradbe novih cest. Na seji so nadalje obravnavali o stanju naših občin, posebno o kršitvi avtonomnih pravic naših občin. Sklenili so, da bo dr. Kulovec obnovil interpelacijo o razpustu novih občinskih odborov, ker se zavlačujejo volitve in gospodarijo gerenti. Najboljše in najccncjšc kupite maje, volno, trikotažo, rokavicc, nogavice, nahrbtnike za šolarje in turiste, potrebščine za šivilje-krojače, čevljarje in sedlarje pri lOSIP PETaiH(-l LJlr'T IANA, poleg Prešernovega spomenika (ob Na ikbelol yodi.) Na malol PAŠIČ PRI KRALJU. — RADIČ NA DVORU. Spor med Bolgarijo In Grčijo. GRKI PRODIRAJO DALJE. — ODKOD NOVIH ČET IZ SOLUNA. — MESTO PETRIČ BOMBARDIRANO. — GRŠKA INFANTERIJA PREŠLA PREKO STRUME. — BOLGARSKI PROTESTI. — INTERVENCIJA VELESIL. — BOLGARSKI ODGOVOR NA GRŠKO NOTO. Vedno Isti! Slovensko svobodomiselstvo je udarilo na veliki protiklerikalni boben, upreglo je v svoj od starosti škripavi voz liberalizma tudi one srbske listo, ki ne poznajo našega starega boja in mislijo, da vrše veliko delo, ko poskušajo reševati slovensko reakcijo, ki jo predstavljajo potomci starega nemško-avstrijskega liberalizma. Da je v tem boju glavna ost obrnjen« proti duhovnikom, je jasno. Vsak ne-znalica sme delati v javnem življenju, vsak pisar bi smel govoriti odločilno besedo v politiki, samo duhovnik ta nima te svobode. Pa ti deklaruirajo o svobodi, pojo o napredku in se tope v modernosti! Ce duhovnik dela, piše, agitira za stranko, ki jo on, svoboden državljan svobodne države, smatra za najboljšo, za edino, ki more koristiti narodu in državi, tedaj se to računa pri takoimenovanih »svobodomiselnih« za nekaj protidržavnega, za nekaj nedopustnega v modernem času. Radi bi, da gre duhovnik s svojimi verniki, s svojimi krščanskimi uazori nazaj v katakombe. Toda ne mislite, da je to nekaj novega, da je to gonjo iznašlo >Jutro< ali pa »Kmet-ski list«. No, ne! Epigoni starih liberalcev mlatijo staro slamo, iz katere že tudi njihovi predniki niso mogli iztisniti nikakega zrna. Naj navedemo v dokaz, da ni prav nič originalnega v tem napadanju, kar je zapisal že ranjki dr. Krek v svojem »Socializmu« o »protiklerikalstvu« po znani okrožnici Leona XIII. >Rerum novarum«. Ko opiše novo življenje v katoliških vrstah, nadaljuje: »Liberalizem je poskušal vse v svojo rešitev. Ar-zenal njegovih fraz se je na široko odprl in že tisočkrat ovržene budalosti so romale znova v beli svet Vera nima s politiko nič opraviti; duhovnik ostani samo v cerkvi; samo mlajše duhovstvo, le kaplani silijo v javnost, starejši so pametni; cerkvena avtoriteta se drobi; duhovniki spravljajo vero v nevarnost: — tako so zveneli akordi prvega liberalnega koncerta.« (Socializem, 596.) — Ali ni danes prav tako kot pred petindvajsetimi leti, ko je dr. Krek to pisal? In potem nadaljuje: »Pazilo se je na vsako besedo, na vsak migljaj; zlobnost je zgrabila vsako slabo pičico, ki se je pojavila in jo povečavala. Bila je doba hinavskega zavijanja, denuncijacij, umazanih spletk, v katere so hoteli zlobni licemerci zaplesti tudi najvišje osebe.« — Ali ne spominja to na sedanjo gonjo proti škofu Jegliču? Nič novega pod solnceml »V Avstriji,« — piše dr. Krek — »so liberalci kar sikali od hinavstva in lizunskega ovaduštva.« Ali se ne bi dalo vstaviti danes: »v Jugoslaviji«, pa bi bilo isto? Krek nadaljuje z opisom dela katoličanov za krščansko demokracijo in navaja Leonove besede duhovščini: »Pojdite iz zakristije; pojdite med ljudstvo«. »Te besede«, — pravi — so vžigale vse dobromisleče katoličane in potiskale v kot boječe ali liberalno navdahnjene.« »Neumljivo je potemtakem, kje so dobili liberalci toliko predrznosti, da so nekako od leta 1897. celo v Rimu pri svetem očetu samem poskušali ogrditi socialno gibanje. Duhovnike, ki so se udeleževali tega dela, so imenovali hujskače, nerazsodne revolucionarje, upornike. Tožili so jih in zahtevali obsodbe od raznih strani« (597). — Ali ni kakor danes? In spet: »Protikleri-k a 1 s t v o je vzklilo z novo silo. Te dobe nam ni treba opisovati. V nji živimo. Tajne moči, ki uprizarjajo ta boj, se ne morejo skriti. To, kar skušamo mi v svojih malostnih razmerah, skušajo katoličani tudi drugod. Kar niso dosegli z zvijačo, hočejo doseči s silo. Pokopati hočejo krščansko ljudsko gibanje, katero jim je postalo nevarno« (597). Navedli smo dobesedno, kaj je zapisal naš Krek pred petindvajsetimi leti. Iste metode poznajo naši liberalci vseh branž danes v boju proti krščanski demokraciji, ki jo pri nas predstavlja SLS. Vedno ao eni in isti. Petre-fakti že davno propadle reakcije, ki ji ne bo vlila življenja nobena pomoč — tudi pomoč belgrajskih listov ne. Krščanska demokracija gre svojo zmagovito pot gaprej — napadi so le znamenje, da napredujoča katoliška akcija nazadnjake moti v njih ostarelosti. Slavenska banka in Trbo-, veljska družba. Belgrad, 24. oktobra. (Izv.) V tukajšnjih bančnih krogih se veliko govori o spremebah, ki so nastale v upravi Slavenske banke in Trboveljske družbe, odkoder sta izločena po tukajšnjih vesteh Praprotnik in dr. Kavčnik. Te spremembe so v zvezi z Landerbanko. Govori se pa tudi, da je s to spremembo težko zadan morda poslednji udarec znani politični družbi, ki je živela od milosti obeh zavodov. V tem smislu se nekateri radikali odkrito hvalijo. AGITACIJSKO POTOVANJE DR. KOROŠCA. Zagreb, 24. okt. (Izv.) Danes je dospel sem predsednik HPS Barič, da se tu sestane z dr. Korošcem, s katerim bosta jutri skupaj potovala v Dalmacijo na agitacijo. NOVE ZGRADBE ZA "MINISTRSTVA. Belgrad, 24. okt. (Izv.) Danes dopoldne so bili posvečeni temelji novih zgradb za ministrstvo za kmetijstvo in za ministrstvo za šume in rude. Temelje zgradbe ministrstva za kmetijstvo je blagoslovil pravoslavni svečenik, one ministrstva za šume in rude pa katoliški duhovnik. PEVSKA PROSLAVA~TlSOČLETNICE IIRV. KRALJESTVA. Zagreb, 24. okt. (Izv.) Jutri se prične tu proslava tisočletnice hrvatskega kraljestva, ki jo priredi Zveza hrvatskih pevskih društev. Do danes zvečer je prišlo v Zagreb že nad 1500 pevcev, članov pevskih društev iz vseh delov Hrvatske, Bosne in Dalmacije. Boji v Maroku. ŽIVAHNO GIBANJE MED RODOVI. London, 24. oktobra. (Izv.). »Daily Ex press« poroča, da Španci niso osvojili mesta Aidir. ampak samo višine v okolici mesta. Marokanci so zopet prekoračili reko Uergo in pognali nekaj francoskih čet v beg. Tudi položaj v gorovju Bibane za francoske čete ni posebno ugoden, ker so se začeli zopet gibati razni rodovi za hrbtom francoskih čet. Položaj v Siriji. DAMASK ŠE VEDNO V ROKAH DRUZOV. Londont, 24. oktobra, (Izv.) Angleška poročila slikajo položaj v Siriji, zlasti v Damasku, v čisto drugih barvah kakor francoska. Po angleških poročilih je Damask še vedno v oblasti Druzov. Ostanek francoske garnizije, kolikor je niso Druži uničili, so uporniki začeli oblegati. Vsled obstreljevanja mesta so najlepša poslopja porušena. Pri pouličnih bojih je padlo več tisoč ljudi. London, 24. okt. (Izv.) »Times« poročajo iz Haife, da so Druži zajeli v Deraa 400 francoskih vojakov, rojenih Alžircev. Železniška zveza med Damaskom in Deraa je prekinjena. je naž najboljši domači inlormačni zavod ima v vseh mestih zanesljive poverjenike daje informacije o vsem, posebno pa Se o imovnem stanju denarnih zavodov trgov-sko-indujtrijskih podjelij in privatnih oseb -ove inlormarije so točne, izčrpne in brze se nahaja v Vilka Karadžiča nI. II. Beograd -ov telefon je G-25, a brzojavni nasl. Argus Dogodki na Kitajskem. London, 24. oktobra. (Izv.). General Wu-pej-fu je izjavil, da šteje njegova armada, ki se je zbrala iz provinc srednje Kitajske, že nad 300.000 mož. Sedaj, da je čas, napraviti konec angleškemu gospodstvu. On namerava zbrati »armado proti izdajalcem domovine« in on ne dvomi, da bo to geslo vleklo. On upa, da se mu bo pridružil tudi kristjanski general Feng, da skupno napadeta mesto Mukden. V takih razmerah je nameravana carinska konferenca po njegovem mnenju odveč. Avtonomne doklade in V nedeljo smo priobčili v »Slovencu« protest, ki ga je poslala »Županska zveza« gospodu delegatu ministrstva za finance v Ljubljani proti zadrževanju izplačila avtonomnih (t. j. občinskih, okrajnih i. dr.) doklad. Ta protest je bil naperjen proti temu, da bi se za avtonomne korporacije pobrane doklade, ki so torej de iure last izključno le teh korporacij, porabljale za državo, čaš da so davkoplačevalci v zaostanku 3 plačili državnih davkov. — Gospod delegat je med tem že izdal novo okrožnico vsem davčnim uradom v Sloveniji, s katero je svojo odredbo omilil in odredil, da se po določenem obračunu izplača samoupravnim zastopom nanje odpadajoči del doklad. Od g. delegata dr. Šavnika pa je prejela Županska zveza dopis z dne 19. oktobra 1926 št. I, A 3793-11, v katerem pravi med drugim: »Mislim torej, da mi na pravno stran vprašanja za enkrat ni treba reagirati. Dostavljam le, da razun pravice samoupravnih zastopov do doklad, ki se je — razume se — nihče ne misli dotikati, prihaja v poštev tudi stanje vplačil in da jo odvisno šele od porazdelitve vplačil na doklad proste in dokladam zavezane davke — porazdelitve, ld se že v interesu reda mora vršiti po gotovem vrstnem redu — ali in koliko v danem trenutku tudi faktično pripada samoupravi. Kakor naslovu znano, sem bil vedno pripravljen, priskočiti občinam na pomoč, in jim : dovoljeval akontacije tudi preko vsote, ki jim je po takratnem rezultatu pobiranja šla.. Zelo me bo veselilo, ako se bom čim prej mogel povrniti k tej praksi. Predpogoj za to pa je vsaj relativno zadovoljivo stanje vplačil. Prav posebno bom torej p. t. Zvezi hvaležen, ako bi blagovolila z vso svojo avtoriteto vplivati na to. da prebivalstvo redno izpolnjuje svojo — priznam — težko, ali neizogibno dolžnost, ki jo nalagajo davčni zakoni.« — Dr. Šavnik 1. r. Nekaj je ta odgovor že, toda nikakor ne vse. Pravne strani se je torej gospod delegat izognil. Naj torej čisto na kratko izpopolnimo to vrzel mi. — Predvsem naj nam bo dovoljeno tudi tu ugotoviti, da je plačanega v Sloveniji mnogo več državnega davka, nego izkazuje iz tega naslova državni proračun, torej več nego ga izkazuje uradoma ugotovljeni predpis državnih dircktRih darkov. Saj se menda vendar sestavlja državni proračun na tem temelju. Ali ne? — Če je torej plačanega več državnega davka, mora biti analogno plačanih tudi več avtonomnih doklad. In do tega denarja država nima pravice, da bi ž njim krila svoje potrebščine. Edino za to gre, in za nič drugega. Avtonomne doklade, to je doklade k državnim direktnim davkom, sklepajo občine, okrajni zastopi v bivši Štajerski, cestni okrajni odbori na bivšem Kranjskem itd. za kritje svojih lastnih potrebščin na podlagi vsakoletnih davčnih predpisov, ki jim jih pošiljajo davčni uradi. Ti predpisi so potem podlaga za sestavljanje proračunov in določitve višine doklad. Iz tega sledi, da mora biti za Moderni apaš. Kakšen je danes pariški apaš. — Njegovo življenje in njegove metode. Še pred nekoliko leti je bil glavni predmet razgovora prestrašenih Parižanov. Časopisi so ga bili polni in vsa romantika, ves humor, vse slikarije so bile posvečene njemu. Videlo se ga je po ulicah predmestij s klasičnim šalom okoli vratu, okoli trebuha rdeč pas z ostrim nožem in browningom. On je bil najpopularnejši človek. Prenesli so ga na gledališki oder in v kino. Po nočnih kavarnah so se klanjali njegovim ljubicam. Se več: spadalo je v bonton oblačiti se po apaško. Naenkrat pa sra je zmanjkalo. In v pozni noči 30 se vračali mirni meščani domov brez strahu, da jim zaitavi pot človek z rdečim pa.v- in tradicionalno cigareto v kotu ust. "'(kaj »o jih p-dovlli. Pokazalo se je, da niso t.,ko strašni, kakor se je mislilo. Guil-lotinp. ;«s naredila konec grozni romantiki. Apa^ je bil mrtev. M 'v? Ne. On ja um« preživel krizo. On »e j" razvil — evolucionlrsl. On se maščuje d m?.': ki ga je preganjala radi njegove romr.- 'nr.sti; r« «« fa R»1.miliral, on se je amoi . sV.dral, se znanstveno in kulturno d v i »ti i. In pustil je temna zakotja predmestij ln -/t preselil na velike boulevarde. On dela 1 k hMom, motociklom, avtomobilom ln reve,! >m, a po potrebi tudi t bombo, da, celo l aeroplani, ter namesto da bi m razvil v člana spodobne človeške družbe, se na temelju ultramoderne sociologije proglaša individualnim anarhistom — liberterjem. On ne počenja več ra/.bojstev, ne izvršuje več atentatov; on ne ropa niti ne pleni, on si jemlje samo pripadajoči mu delež od družbe; on ne napada svojih žrtev, on napada le svojega nasprotnika. Spet je on gospodar položaja: strah in trepet meščanov, idol slabih in perverznih. On je pustil akcijo »črne roke«, ne misli več na grožnje in nasilja. On je koncilianten, svest si svoje liberterske klase in neomajljiv. Ne spušča se v kompromise in se ne poslužuje »trikov«. On računa samo z realnostjo in s svojo eneržijo. Ni niti zadnji v civilizaciji. Piše in čita izvrstno; zna se vesti v najizbranejši družbi; pozna mehanizem najnovejših prometnih izumov. Avtomobil mu je igračka in z aeropla-nom operira ko vsak poklicni pilot. Današnji apaš je strateg, odličen računar in raziskovalec. On marljivo in potrpežljivo zbira tisoč podatkov, predno se loti kake akcije. On pozna vse zavode, nad katerimi bo maščeval svojo »individualnost« —• od bankirja pa vse do inkasanta. On je izobražen. On pozna vrednost draguljev, ki si jih bo prisvojil. Razloči pravi briljant od ponarejenega. Skratka — on je inteligenten, Ce treba, on tudi plača, da si pridobi to znanje, da se izobrazi. On ve jako dobro, da treba naložiti tudi neki kapital, da dobi obresti. Nikdar se ne loti slabih ali pustolov-nih poslov. Minuli eo časi. ko je okrvavil svoj nakazilo doklad vsekako merodajen edino-le davčni predpis, nikdar pa ne uspeh za drža. vo pobranega ali izterjanega davka. — To se pravi z drugimi besedami: Vsaka avtonomna korporacija (občina, okrajni zastop, cestni odbor, zdravstveni zastop) ima postavno pravioo do izplačila tistega zneska, ki ga je ugotovila po proračunu na podlagi uradnega davčnega predpisa, in na kojega podlagi je bil proračun postavno odobren ter so bile postavno dovoljene občinske i. dr. doklade, ki torej ne morejo biti izplačane v nižjem znesku, nego znašajo po uradnem davčnem predpisu, če je ta pravilen. A pravilen mora biti. — Vsak izmed poprej imenovanih sa-mopravnih zastopov ima torej neizpodbitno pravico, da prejme v proračunskem letu odnosno vsaj sledeči mesec po sklepu neokrnjeno tisto vsoto doklad, ki jo je sklenil na pod-lagi uradnega davčnega predpisa. Pri tem ne prihaja niti najmanj v poštev okolnost, da po-birajo avtonomne doklade državni davčni uradi, četudi po določbah občinskih redov (za bivši Kranjsko obligatorno, za bivšo Koroško in Štajersko fakultativno). Prav tako bi lahko pobirali tudi svoje doklade k direktnim davkom avtonomni zastopi somi. Okolnost torej, da se pobirajo te doklade s posredovanjem državnih davčnih uradov, ne daje državni blagajni niti najmanjše pravice, da bi kakorkoli razpolagala ž njimi. Še veliko manj je pa umestno in je popolnoma neopravičljivo, da bi se kril nedostatek v praznih državnih blagajnah s pobranimi avtonomnimi davščinami, vspričo dejstva, da izvršujejo zlasti občine v prenesenem delokrogu neprimerno več poslov za državo, nego stori ta zanje. — Koliko n. pr. imajo občine stroškov le samo za državno šolstvo, za vojaštvo, za — pa kaj bi naštevali. To bi bila tista pravna stran, ki se ji je izognil gospod delegat: postavna pravica avtonomnih korporacij do neokrnjenega izplačevanja avtonomnih doklad na podlagi davčnih predpisov, ne pa odvisno od vplačil. Kakor da bi bila občina odgovorna za to, če kdo ne plača davka o pravem času, ali če ga plačati ne more! Država ima sredstev več nego dovolj, da davke izterja. Sicer so pa davčni zaostanki v prvi vrsti oni, od katerih se avtonomne doklade sploh ne pobirajo, n. pr. osebne dohodnine, plačarine itd. Zato moramo — oprostite — konstatirati: pravni non-sens je, če se hoče s pritiskom na občine pritiskati na davkoplačevalce, da plačujejo davke točno s tako potrpežljivostjo, kot se zahteva od njih. Najmanj pa je mogoče zahtevati od občin, okrajnih zastopov itd., da bi poleg ogromnih drugih poslov, ki jih morajo izvrševati za državo, bile obenem tudi davčni^zter-jevalci. Ni drugače, da omenimo še matečrtalno plat zadrževanja avtonomnih doklad, ker tako globoko reže v gospodarstvo. — Vzemimo občino: Odkod pa naj jemlje sredstva, da plačuje za ceste, za šole, uslužbencem; da podpira ubožce — tudi vojne invalide, ki jih hoče država v veliki meri naprtiti občinam? Ali naj zastane občinsko gospodarstvo? Ali naj se zadolži občina, da bo kasneje potreba po zvišanju doklad še večja? — Vzemimo okrajne za-stope in cestne odbore. Država jim ne plačuje postavnih prispevkov, na bivšem Kranjskem niti od bivših deželnih doklad z vsemi pribit-ki vred, ki jih še vedno pobira. Delavci, dobavitelji gramoza i. dr. ne morejo čakati na plačilo. In plačati jih ni mogoče. Zato se tudi ne morejo izvrševati razna dela. V tem tiči zopet del socialnega problema. Ni dela — ni jela, brezposelnost narašča. Eno posega v drugo, in posledica vsega je: naraščanje nezadovoljnosti med ljudstvom, ki obubožava, in ki je na tem, da kmalu sploh ne bo v stanu, plačevati niti davkov državi niti doklad občinam ter okrajem. — Ali sle — gospod delegat — tudi že o tem razmišljevali? j nož za prazno denarnico. Finančniki, kapitalisti, juvelirji, to je zanj! On dela transakcije samo z ljudmi, ki so »dobri«. Ne spušča se v posel z nesigurnim kapitalom in z ljudmi, ki delajo s »poravnavami«. On se zna tudi vzdržati. Mrzlih žrtev nima j rad. Ve prav dobro, da surovost in groza ne i vodita k uspehu v današnji civilizirani dobi. On te ustavi sredi ulice, te zbije na tla z enim udarcem in ti vzame denarnico. Postavi se pred trgovino, razbije izložbo ali pa jo previdno, s »Rokovnjaško brzino prereže z dijamantom in pobere že prej dobro ocenjene in izbrane dragulje in zlatnino. Preleti v avtu in ekspresu celo Francijo. Nisi še prav videl, kaj se je zgodilo, on je že nekaj kilometrov od tebe. Flirtujoč potuje z lepo Miss v I. razredu transoceanskega parobroda proti Ameriki ali kam drugam, dočim ga policija še vedno išče po apaških brlogih pariških predmestij. On je nadapaš! Ima sposobnosti in talente, s katerimi hi mogel spodobno izhajati v navadnem življenju. Dosti je inteligenten, da to tudi uvidi, — če ga preje ne vjamejo. V stanu je, da se nam popolnoma asimilira, — ne moreš ga spoznati. Kot pošten človek se urine v najfinejše kroge — udomači se — in potem še-le »dela« ... Nudi se Vam ugod. prilika za nakup manufakt. blaga v šentpeterskem bazarju v Ljubljani — Martinova cesta Stev. 8, no zalo nizkih cenah. — Perilo. — DMoUo meri. Pr Joža Glonar: »Knjižarstvo«. i »Knjižarsko udruženje Srba, Hrvati i Slove-j nacat v Belgradu — njegovo glasilo je mesečnik | »Knjižarski Glasnik«, ki izhaja že od 1. 1921. — je i imelo letos 19. avgusta svoj V. redni občni zbor. Glavno poročilo, ki se je pečalo v prvi vrsli z vzroki stagnacije v našem knjigotrštvu, je po š Ljuba Jovanovič pritiska. Belgrajska »Narodna Tribuna« je priobčila v sredo uvodni članek pod naslovom »Dajte nam Lj. Jovanoviča«. Najprej kritizira delovanje dosedanjih vlad in nadaljuje: »Dveh važnih vprašanj ni bilo nikakor mogoče rešiti in to sta: hrvatsko vprašanje in korupcija. Prvo je zaenkrat odstavljeno z dnevnega reda, a drugo še ni likvidirano. — Teoretik srbskohrvat-skega sporazuma po zedinjenju je bil poleg Protiča tudi Lj. Jovanovič. Nikola Pašič je bil odločno proti temu. Teza Jovanovičeva je zmagala in naravno je bilo, da bi on prišel prvovrstne izdelave in kakovosti blaga je naša zimska zaloga oblek in ulstrov Jos. Rojina - PRODAJALNA K. T. D. - h. NlCW\NOVR MRZNnMJR; PRRVKRR JE IZŠLO: DR. M OPEKA: ŽEMR S 50LMCEM. ŠTIRINAJST GOVOROV O MRRIJI. OSMERKR STR. 126. — DIM 18, PO POŠTI DIM 19'50. na krmilo države. Toda Pašič po svoji navadi ni dal oblasti iz rok in danes on izvaja Jovanoviičevo politiko, kateri je včeraj nasprotoval. Kaj takega se more dogoditi samo pri nas na Balkanu. — Nikola Pašič se je postaral in opešal. Zdelan in bolan je moral vse poletje preživeti v inozemskem kopališču. Pašič je danes kot predsednik vlade le firma in pod to firmo njegova okolica dela, kar hoče. — Pričakovalo se je, da se bo Pašič vsled starosti in bolezni umaknil s političnega odra, da v miru preživi še kak mesec svojega življenja. Pod vplivom svoje najbližje okolice tega ne misli storiti in tako bo še nekaj časa v nadlego sebi in nam in državi. Da bi se rešili te nadlege, da bi se rešili korupcije in raznih plemenskih vprašanj, zahtevamo Lj. Jovanoviča k državnemu krmilu. To je edini državnik, ki bi uvedel enakopravnost brez vsake majorizaoije, hegemonije in prerogativ enega plemena nad drugim. To je edini državnik, ki bi znal našo državno ladjo izvleči iz vrtinca, v katerem ga premetavajo burje in valovi od 1918. 1. do danes stalno na enem mestu. Zahtevamo Lj. Jovanoviča na vlado, ker vemo, da samo on more zbrati okoli sebe vse ono, kar je dobrega v tej državi, brez ozira na politično obeležje. Močno vlado, sestavljeno iz vseh strank, more sestaviti samo on in nihče drugi. Taka široka koncentracijska vlada bi nam bila sedaj jolj potrebna kakor kadarkoli. Zahtevamo LJ. Jovanoviča na vlado, ker vemo, da nihče p a-metneje ne ljubi našo domovino in nnšega kralja kakor on. Ko zahtevamo Lj. Jovanoviča, zahtevamo krepko in močno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, krepko in močno na znotraj in na zunaj.« Dovti\>ni gospod Mac. Povndom naše notice, da so prestopili ljubljanski mestni ge-rentje vsak v svojo novo stranko, je objavil zagrebški »Večer« posebno pesmico na nje. Ena kitica tiste pesmice se glasi (po »Jutru«): »Pa kucaju na vrata — na radikalska vsa, — na klerikalska i na još radičevska ta.« — Ta pesmica je gospoda Maca tako navdušila, da je »pesnika brzojavno imenoval za svojega dvorskega poeta«! Tako je prav. Vsak kralj ima pravico, da si izbere sebi in svojim duševnim sposobnostim primernega dvorskega poeta. To pravico ima tudi gospod Mac. — Na drugem mestu se je pa gospod Mac na dopisnika »Jutarnjega lista«, ki je »Slovenčevo« notico javil v Zagreb, tako razljutil. da je zapisal, naj se javi gospod dopisnik pri njem, »da ga pri ,Jutru' postavijo za namestnika gospoda Maca!« Ali je g. Mac že tako pri koncu? Izredno ugodna pr lika za nakup čevljev. Od danes naprej se prodaiajo različni čevlji za moške in ženske, zlasti pa se prodaja velika zaloga otroških čeveljčkov *r »Hi tovarn in trgovin PESer KOišsia pooi Isasirao ceno samo v trgovi S r.a E3515.QU, j-.aspreti Sv. ia«icbs mostu, siok-er Ui veiiUa zaEoga traja. Izjava. Duhovščina šmarske dekanije, zbrana skoraj polnoštevilno na sestanku dne 22. t. m. v Šmarju na Dolenjskem, enodušno pomiluje tiste svoje tovariše, kateri morebiti iz nezadovoljnosti z vodstveno taktiko ali iz kakega drugega neutemeljenega razloga razdirajo s svojim nastopom stranico SLS samo, katera edina med političnemi strankami v Sloveniji temelji na krščanskem programu, odobrenem na slovenskih kat. shodih. • • • Zaupnike Kmetske Zvezo prosimo, naj posvete te dni vso pozornost Koledarju naše KZ, katerega prav sedaj razpošiljamo. Hitro obvestite gospodarje in ga jim razprodajte. Cena kakor prejšna leta 10 Din. Prav tako prosimo, da nam po priloženi položnici denar čimpreje dopošljete. — Kdor bi iz kakega razloga ne mogel poslanih izvodov razpečati, naj nam preostale takoj vrne. Kjer žele še več koledarjev, naj takoj pišejo na: Jugoslovanska Kmet-ska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Zadnja pot zlatomašnika Simona Zupana. V petek 23. t. m. dopoldne so pripeljali truplo blagopokojnega zlatomašnika Simona Zupana iz ljubljanskega Leonišča v farno cerkev na Jezici. Ob 10. uri je v nabito polni cerkvi opravil kanonik dr. Merhar za pokojnika črno sv. mašo. Po sv. maši je zadonel po cerkvi pretresljivi »Libera« in nato so domači pevci odpeli ganljivi »Usliši nas«. Šest mož je dvignilo krsto, in razvil se je veličasten sprevod proti pokopališču sv. Jurja, kjer je našel pokojnik sredi svojih faranov v ljubljeni posavski zemlji svoj zadnji dom. Pogreb je bil priča, kako priljubljen je bil pokojnik med svojimi farani in prijatelji. Spremilo ga je na zadnji poti 20 stanovskih tovarišev, med njimi poleg dr. Merharja še štirje tuk. rojaki: župnik Sitar ter kaplani Dovč, Presetnik in Cun-der. Opazili smo tudi vseučiliškega profesorja g. dr. Polca ter mnogo drugih gospodov in dam iz Ljubljane in okolice. Dalje je spremil pokojnika občinski odbor z županom Sever-jem na čelu in vsa domača katoliška društva, ki jih je on ustanovil in pa Orli, Orlice, Slov. kat. izobraževalno društvo in Marijina družba in pa obe tuk. gasilni društvi, katerim je bil pokojnik tudi soustanovitelj. Ob odprtem grobu se je z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika domači g. župnik Košir. Pevci so še zapeli »Vigred« in s solznimi očmi so se žalujoči poslovili od pokojnika. Proti davčni preobremenitvi Slovenije je naš parlamentarni klub, kakor smo že včeraj poročali, vložil ostro interpelacijo na g. fin. ministra. Besedilcy,te interpelacije prinašamo na 6 strani. Dopisnika »Jutra« iz Krškega prosim, da mi blagovoli sporočiti svoj naslov. Rad bi ga namreč poučil o zadevi hidrocentrale, da ne bo kazal take neorientiranosti kot doslej. Povrhu vsega pa me še napada in mi podtika de-magogične namene. Iz oči v oči se pogovorimo! — Tomazin Matej ,kaplan v Cerkljah. Iz »Uradnega lista«. Uradni list za ljubljansko oblast z dne 24 oktobra t. 1. prinaša poleg raznih uradnih razglasov in objav: Pravila o bolniških lekarnah in državnih lekarnarjih v Srbiji in Crnigori; Dodatek k pravilom o bolniških lekarnah in državnih lekarnarjih; Učni program za stalno poštno - telegrafsko šolo. Moste pri Ljubljani. Ljudski oder v Ljubljani vprizori danes ob pol 8. uri zvečer v društvenem domu v Mostah velezanimivo in obče priljubljeno burko v treh dejanjih »Sluga in novice. njegov grof«. Vsi prijatelji poštene in neprisiljene zabave, vljudno vabljeni. Iz poštne službe. Reaktiviran je bivši poštni računski oficijal v pokoju France Rifelj in dodeljen kot uradnik v področje poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Novem Sadu. V Savi pri Litiji so 23. t. m. našli neznanega utopljenega dečka v starosti od 5—7 let. Na sebi je imel srajco i/, bele z rdečimi črtami pisane kotenine in krilce iz višnjeve kotenino z belimi pikami. Pokojnina bivšega velikega župana v Zagrebu. Bivšemu velikemu županu v Zagrebu dr. Čimiču so s 1. septembrom t. L ustavili pokojnino kot velikemu županu, priznali pa so mu pokojnino kot članu stola sedmorice. Ta pokojnina znaša 7000 Din mesečno. Poleg tega prejema dr. Čimič še kot vladni komisar pri Kmetijski družbi 15.000 Din, kar bo za vsakdanje kosilce in skromno večerjico menda zadostovalo. Smrtna obsodba v Zagrebu. Vojak Edvard Sladovič je 1. 1923. ubil posestnika Harndta v Husanji, okraj Klanjec, in nato z nožem v roki od njegove žene izsilil gotovino 4000 Din. Divizijsko sodišče v Zagrebu je zaradi tega čina obsodilo Sladoviča na smrt. Vse višje instance so obsodbo potrdile in te dni bodo Sladoviča ustrelili. Koledar Jugoslovanske kmetske zveze za leto 1920. Kakor že več lel zapovrstjo, je JKZ tudi letos izdala za naše kmetske gospodarje žepen koledar v zelo lični obliki. Ze na zunaj ga odlikuje pred drugimi podobnimi koledarji lepa vezava v platnu in prvovrsten papir. Podan je koledarju tudi papir za potrebne zapiske. Koledar JKZ prednjači vsem sličnim po mnogovrstni tvarini. ki jo prinaša. Poleg poštnih določb in kolkovnih pristojbin ima celo vrsto kmetovalcu potrebnih tabel kakor na primer: preračunavanje pesti v metersko mero, razmerje med živo težo in težo zaklane živali, koledar bre-josti vseh domačih živali, kako se zračuna kubična mera okroglih debel in klad itd. Sledi več prvovrstnih gospodarskih člankov: Pridelovanje krme, Mlekarstvo v Sloveniji, Sadni izbor za Slovenijo, Pravilna molža, Poletna paša živine, Reja ovac, Sadno drevje pn njivah, Uredba maslarstva Zelo zanimiv je dr. Breceljev članek: Bodi nain zdrav kmečki dom, ki daje zdravstvene nasvete kmečkim gospodarjem in gospodinjam. Fantje bodo našli navodil o skrajšanem roku. o oproščenju od vojaščine itd. v članku: O vojaški dolžnosti Koledar prinaša tudi običaino poročilo o delovanju JKZ in načelen članek: Cilji naših kmetskih zvez. Koledar se naroča pri naslovu: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Prodaja ga tudi Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. — Cena Din 10.-. Osebe, ki so bolne v želodcu, črevih, na ledvicah, jetrih, žolču ter bledieni dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice urejeno prebavne razmere. Sloveči strokovni zdravniki potrjujejo, da so zelo zadovoljni v vsakem oziru z učinki »Franz-Josef vode. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Priznanje, komur priznanje! Tako hvalijo vsi izborne »Pekatete«, ki so jih pokusili. Dobe se razen makaronov, špagetov in rezancev v mnogih vrstah za juho in prikuho. 4246 Krvavo uš in drug mrčes na sadnem drevju zatiramo uspešno v jeseni z Arbo-rin-om. Cena Arborinu je Din 10 za kg in se dobi pri Chemotechni družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču). W i 9 i u 3 R \5 IPSp- Opozarjamo na izbrano zalogo "5S3T S T*£ i (P IS An v vseh barvah, ki ga nudi že od 120 Din dalje tvrd. Drago Scf?wab, LJ znanimi »šolskimi ekonomati«, ali pa druge ustanove, ki se pod firmo »podpornih društev za ubožne dijake* ali pod regulo »uniformnosti učil in šolskih potrebščin« po šolah pečajo s prodajo knjig in učil. Da je prišlo do takih razmer, ki ovirajo legalno knjigotrštvo in s tem napredek kulture, tega je v prvi vrsti kriva pomanjkljiva organizacija novih knjigotržcev. Centralna organizacija v Belgradu — ali so v nji zastopani tudi Slovenci in v koliki meri, mi ni znano — očividno ne zmore vsega ali pa svojim nalogam ni kos. Dokaz za to je dejstvo, da se je letos 10. septembra v Zagrebu osnoval »Klub knjižara«, ki je pravkar izdal prvo številko svojega strokovnega mesečnika, »Knjižar-stvo«, ki ga urejuje tajnik in blagajnik kluba, okretni dr. Vladimir Prestini. V tej prvi številki opozarja urednik popolnoma pravilno, da bodo knjigotržci dosegli zboljšanje svojega položaja le tedaj, če bodo organizirani, na drugi strani pa se vsej številki pozna, da Prestinija neuspehi ob njegovem prvem enakem podjetju še niso izmodrili. Ko govori o pomenu take organizacije in njenih nalogah, se mu na način, ki ne vpliva na čitatelja bas ugodno, meša dvoje stvari, ki se ne smela mešati, ampak morata naravnost strogo razlikovati: trgovski interes kniigotržca in kulturni pomen knjigotrstva. Zmotna je misel - na katero se Prestini vseskozi opira in h kateri se venomer vrača: da je knjigotrzec že s tem, da prodaja knjige, kulturen faktor. Ne! Kot kulturen faktor bo priznan sele tedaj, če bodo knjige, ki jih on prodaja, res instrumenti kul: ture. Koliko takih knjigotržcev pa imamo? lato zaslužijo podporo od države, njenih v to poklicanih institucij in kulturno usmerjene javnosti, za druge pa ne bo škoda, če svoja podjetja likvidirajo. S tega stališča jo naravnost smešno, če beremo, dn je prva naloga tnke organizacije »solidaren nas',op proti nepooblaščenim poedincem, podjetjem li organizacijam, ki se pečajo z založniškimi ali knjigotržnimi posli, posebno tedaj, če tako delo BBnisoBifttiPV - BnKBnranBiHii nima zadostne ali sploh nikake kulturne podlage in tendenco, ali če ima značaj nesolidnega in špe-kulativnega izkoriščevanja«! Ali če se med drugimi nalogami po^ebe navaja »kontrola solidnosti, kvalitete in kulturne vrednosti raznih založnikov, posebno privatnih in obskurnih«. Smešno je poslušati takega organizatorja, ki hoče organizaciji dati pravico do moralnih in kulturnih cenzur, na drugi strani pa s to organizacijo samo varovati v prvi vrsti trgovske, to je materijelne interese. Založniku ne preostane drugo, ko da se zapiše ali Minervi ali pa Merkurju. Zabloda — in večkrat še zelo usodna! — je v tem, če misli, da bo oba skupaj vpregel v svoj jarem in ž njima oral. Občinstvo, ki postaja — hvalabogu! — v teh stvareh pri nas vedno bolj ostrovidno in teukosluho, bo takemu založniku počasi obrnilo hrbet in nazadnje bo ostal sam v družbi onih slojev, katerim ne bo smel govoriti o »kulturnih vrednotah«, če ga te družbe ne bo na vse zadnje sram. Med praktičnimi nalogami, ki jih naj izvede taka organizacija, se navaja tudi »sporazumno delo med člani kluba v tem smislu, da se ponovno ne izdajajo že izdana dela, posebno če so velike zaloge še" nerazprodrne«. Ta stvar pa vendar ni tako preprosta, kakor si dr. Prestini predstavlja. Danes še ni nobena dubleta, če pri nas izide isto delo v cirilici in latinici. In če je izšel kak slab prevod kakega znamentega dela, flli bi naj založnik, ki ima dovolj poguma in obenem smisel za »kulturne vrednote«, ne smel izdati boljšega? V trgovskem svetu — torej tudi v knjigotrškem! — ne odloča prioriteta, ampak 'kvaliteta! Nekaj drugega je, kar deloma, mogoče celo v veliki meri, pri nas ustvarja knjigotržne dublete: to je naravnost neverjetna neorijentiranost naših založnikov v domači bibliografiji in pomanjkanje ožjih stikov med našimi pisatelji. To zlo je dr. Prestini dobro spoznal in ga skuša po možnosti odpraviti z bibliografijo. Pri tem pa ga prav nič niso izmodrile slabe izkušnje, ki jih je imel ob »Književnem Vjesniku«, ki ga jo izdajal v 1. 1919-22, in ki je kot prenovljeni »Knjižarski vijesnik« v letu 1923. doživel samo eno edino številko. Tudi prva številka »Knjižarsivat ima svoj »Bibliografski dio«, v katerem so naznanjene, knjižne novosti zadnjega meseca, toda samo one ki jih je uredništvo v ta namen dobilo od založnikov Urednik prosi, naj se mu pošiljajo novosti, da jih bo lahko naznanil; iz časopisov izve sicer za mnoge, vendar pa jih ne more uvrstiti, ker niso navedeni točni podatki, brez katerih je bibliografija samo nekak »lucus a •ion lucendo*. Najmanj, kar lahko založnik zahteva od bibliografije, ki je sestavljena iz knjig, ki jih je on podaril je pač to, da se imenuje njegovo ime. Tega dr. Prestini še vedno ne ve. V njegovem seznamu se nahajata dobra dva ducata knjig, pri katerih založnik ali sploh ui imenovan, ali pa je nejasen. In med njimi se nahajajo celo zagrebški tiski! Način, kako je ta »bibliografija« sestavljena, posebno kako je v njej vpisana »Narodna enciklopedija SHS«, bo bibliografe silil, da bodo zmajevali z glavami in se nemo vpraševali: »Ali dr. Prestini sploh ve, kaj je - bibliografija?« Namen, ki si ga je »Knjižarstvoc postavilo, je lep, toda na ta način, kakor se tukaj razodeva, sc bo težko dosegel. Za take težavne probleme je treba več spretnosti, več znanja in več energije. Igrokazi z mešanimi vlogami za podeželske odre (rimske številke značijo dejanja, arabske pa število oseb): Majcen: Kasija. Drama. III., 10. Din 16.-, vez. Din 22.-. 0 . — Za novi rod. 3 enodejanke: Profesor Gradnik. Knjigovodja Hostnik. — Zamorka. Vez. D:n 17. Marica: Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom. V., 17. Din 6.—. Pevske in plesne točke Din 17.—. Medved: Stari in mladi. Ljud. igra. IV., 10. Din 7. Mcško: Mati. Drama. III., 9 Din 28.—. — Na smrt obsojeni. Dramatska slika. III., 24. Din 11.—. Remec: Užitkarji. Kmečka žaloigra. III, 10. Din 6. Navinšek: Lepa maska. Navodilo za šminkanje. Din 6.—. Ribičič: Kraljica palčkov. Mladinska igra. III, 10. Din 20.—. — V kraljestvu palčkov. Mladinska igra s petjem. III, 9. Din 15.—, glasbene točke Din 15.—. Roječ: Tončkove sanie na Miklavžev večer. Mladinska igra. III, Din 30.—. Rozman: Testament. Ljudska igra. IV., 19. Din 12. Sardenko Silvin: Mati sv. veselja. Skrivnost vstajenja. V, 14. Din IG.—. — Nedeljske ure na društvenem odru. 4 igrokazi za žsnske vloge. Din 16.—. — Slovanska apostola. Zgodovinska igra. V, 11. Din 16.—. Silvester: Kupleti in pesmi. (Krojač in čevljar. T i-beral. Mizar. Župan. Narobe svet. Piskrovezec Dimnikar. Smolar. Knajpov kuplet. Kavarica. Vipavska novoletnica. Din 20.—. Sket-Bajuk: Miklova Zala. Ljudska igra. V, 21. Din 22.—. Skrbinšek: Diletantski oder. Navodila za režiserje. Din 16.—. Stoka: Lažizdravnika. Burka. II, 9. — Trije tički. Burka. II, 8. Din 15.—. Triglavski: Hudič. Prizor iz politične komedije. Din 5- Veseloigrc in šaljivi prizori za moške in žensko vloge. (Sokratov god — Nocoj je prav lep večer. _ v posredovalnici. — V hudih zadregah — Gospa Kordula.) Din 16.—. Vole: Na dan sodbe. Ljudska igra. III, 17. Din 8. — Kolajna. Veseloigra. L, 14. Din 8.—. Za križ in svobodo. Igrokaz. V.. 7. Din 8.—. Najnovejši katalog jo brezplačno na razpolago. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Kupujte srečke Dij. podp. društva v Lju^jani! „LUKULO" dišave v ^avofili so najboljše! V vsaki hiši se morete zdraviti 8 pistyjan- Bkim načinom zdravljenja s pomočjo izvirnega blata. To vulkansko blato se dobi v naravni obliki kot >Pi-Qa ali kakor go'ova kompre-sa >Gama< v vseh lekarnah. To blato je naj- sigurnejši lek proti revmi, išiasu. eksudatom. Zastopstvo in glavno skladišče: L. Schreiber, Zagreb, Akadcmički trg l/II. t P i'v a pomoč«. Opozarjamo na dr. Rusovo knjigo »Prva pomoč«, ki je nujno potrebna telovadnim, športnim, gasilskim, reševalnim društvom, kmetovalcem, orožniškim postajam, županstvom, župnim uradom, industrijskim podjetjem, šolam itd., ker daje vsa navodila za pomoč ob nezgodah. Dobi se v vseh knjigarnah. Cena 32 Din. Poskusite takoj in prepričali se bodete, da ima milo »Gazela« take vrline, ki ga usposabljajo za nenadomestljivega pri vsakem varčnem in pametnem gospodinjstvu. 5402 Nismo fatalisti in ne priznamo kizmeta, vendar moramo prisoditi, da je slučaj važen faktor v hašem življenju. Tako ti slučaj iahko podari za 10 Din nov Fordov avto, ali vrže za isto ceno pred te celotno sobno opravo, pripelje konja s kočijo, da novo kolo ali ti celo montira — čudno je slišati, pa je res! — moderen radioaparat! Seveda, še marsikatero podobno lahko ugane. Ti mu moraš iti le toliko na roko, da kupiš za 10 Din srečko Dijaškega podpornega društva in čakaš do 15. januarja 1926. Dobiš jo povsod, če drugod ne, pa pri odboru v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Lažnivo poročanje »Slov. Naroda«, V poročilu o invalidskem zakonu pred skupščino piše »Slov. Narod«: »Slovenski klerikalci se »zelo zanimajo« za invalidsko vprašanje. To je zlasti pokazal krščanski socialist in delavski agitator posl. Fran Kremžar, led se je prijavil k besedi, toda danes ga ni bilo v skupščini in tako je izgubil besedo.« — Ugotavljamo: Ker je bilo že pozno (ob eni popoldne), je skupščinski podpredsednik prosil posl. Kremžarja, ki bo govoril dve uri, naj svoj govor odloži na prihodnjo sejo; poslanec Kremžar je podpredsednikovi prošnji ugodil tn bo govoril v pondeljek. — Ugotavljamo še to: Dična starina iz Knafljeve ulice naj laže še tako nesramno, vendar ne bo naših invalidov premotil o tem, kdo je delal zanje in kdo ne. Invalidi vedo, da so edino pri Davi-dovič-Koroščevi vladi našli razumevanje; vedo, da je v invalidskem odboru vedno in najodločneje zastopal njihove upravičene zahteve ravno posl. Kremžar, zato bodo na »Narodovo« zavijanje pač samo — kihnili. Saj ga dobro poznajo! Počastimo žrtve svetovne vojne. Prepričani smo, da tudi letos 1. novembra stori naše meščanstvo svojo dolžnost in namesto odsotnih mater, nevest, očetov, bratov okrasi s cvetkami in zlasti s svečkami gomile sinov 10 narodnosti, ki so izpili grenki kelih svetovne tragedije do. dna in pri nas spe večni sen. Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne priredi letos s pomočjo vojaške oblasti in pevskih zborov proslavo teh trpinov in prosi slavno občinstvo, naj bi gozdiček okoli judenburških žrtev od 3. ure popoldne naprej dne 1. novembra bil določen saino za zastopnike tujih držav, vojaške oblasti, za invalide, pevce, vojaško godbo in Zvezo slovenskih vojakov iz svetovne vojne. V ta namen bo ta mali gaj od 3. naprej vojaško zastražen, da se ne bodo kot lani nekateri grobovi nedo- fil. jqyo Ker so postali naši dosedanji pro-U SJ JCt ? £1. stori vSled velikega prometa premajhni, smo preselili svojo prodajalno »VOIKA« ČEVLJEV IN NOGAVIC v pritličje iste hiše na Krekovem trgu štev. 10 — v razširjene in renovirane ulične prodajne prostore (biv. pisarne veletrgov. Lampret). - Oglejte si naše izložbe in našo zalogo! - Zunanji odjemalci dobijo na željo brezplač. naš ilustr. cenik. \\VfllSL*čevlji in nogavice — LJUBLJANA // V Ulftdvv _ Krekov trd štev. 10. 7191 stojno teptali in pomendrali. Straže bodo tudi po raztresenih grobovih radi svečk in cvetja. Ko končajo molitve in petje pri glavnem križu, gredo pevci združenih zborov na vojne gomile. Ondi otvori žalno slavnost vojaška godba. Nato zapojo pevci: Vigred se povrne. Kratek nagovor. Godba. Libera, ki Jo zapojo bivši vojni kurati. Pevski zbori odpojo z kitico: Oj Doberdob. Godba zaključi s poslednjo žalo-stinko. V skrajno slabem vremnu se spored znatno skrajša. Šolska oblast je naprošena, naj deca z venci in cvetjem okrasi zapuščene grobove, meščanstvo pa naj daruje in zažiga svečke na grobiščih vojnih žrtev. Rod, ki mrtve svoje ceni in spoštuje, si bodočnost zlato kuje. Za odbor Z. S. V. Martin Colarič, 1. r. t. č. predsednik. Fran Bonač, 1. r. t. č. tajnik. iz Ljubljane. Naroda gledališče v ljuliljani, Drama. Začetek ob 8 zvečer. Nedelia, 25 okt.: »Pegica mojega srca*. Izven. Pondeljek, 20. okt.: »Periferija«. Red B. Torek, .7. okt.: »Ifigenija na Tavridk. Red C. Sreda. Vfi. okt. Zaprto. Četrtek '9. okt.: >Pegica mojega srca«. Red A. Pete' okt.: »Zimska pravljica«. Red E. So! okt.: Periferija Red D. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Ne okt. ob 3. uri pop. »Nabor«. »Povratek«. / ■ cene. Izven. Pom : ti. okt : Zaprto, forek okt.:' »Hoffmannove pripovedke«. Red E Sreda. okt.: Češka proslava. Izven. Četrte' . 2.'. okt : »Mrtve oči«. Red F. Petek, '.'(). okt.: »Nabor«. »Povratek«. Red C. Sobota, 31 okt.: »Manon«. Red A. ZA PREKMURSKE DIJAKE. Sredi šolskega leta sta se ukinila VI. in VIL razred na gimnaziji v Murski Soboti. Te dijake, ki so bili prišli še iz madžarskih osnovnih šol, so vrgli sredi leta na cesto. Nekateri mislijo privatno dalje študirati, nekateri so odšli v Ptuj, v Celje, osem pa jih je prišlo v Ljubljano. Tu ni več zlahka dobiti hrane in stanovanja. Dijaki so vsi več ali manj revni ter potrebni in vredni podpore. Zato apeliram na dobra srca gostoljubnih Ljubljančanov, da jim gredo na roko. Pokažimo bratsko ljubezen od teh tisoč let politično od nas ločenih, šele 6 let združenih bratov. Prosim vse tiste dobrotnike, ki so voljni dati enemu ali več teh dijakov stanovanje ali hrano za primerno ceno ali zastonj, naj to naznanijo na moj naslov: Dr. M. S1 a v i č, univer. profesor v Ljubljani. Družba sv. Elizabet« bo prodajala sveče v petek 30. in soboto 31. oktobra na Vodnikovem trgu in sicer ob Černakovi trgovini, poleg Jugoslovanske knjigarne, na vogalu frančiškanskega mostu poleg Mnverjeve trgovine; in v nedeljo 1. novembra pri sv. Križu in pri sv. Krištofu. Čisti dobiček je namenjen božičnici za revne otroke. Zato prosimo vse prijatelje mladine, naj kupujejo sveče za rajne mrtve na označenih mestih. 32 :18. »Najtočnejše« informirani slovenski dnevnik »Jutro« kar molči, ko smo objavili razglas, proti kateremu so se pritožili bivši občinski svetniki SLS. Laž je bila malo predebela. »Jutro« je tajilo nekaj, kar je bilo že javno znano. Nič ne pomaga. Gerentski svet je dal samemu sebi izpričevalo, kakršno zasluži: Najlepše mestne parcele sredi mesta prodaja po 18 Din, kupuje pa jame na Po-savju po 32 Din. To je ugotovila pritožba g. ravnatelja Jegliča in nič več in nič manj. To je smoterno mestno gospodarstvo gg. dr. Puca, Turka in Likozarja. Jame in g. Turk. G. Turk je silovito jezen radi trnovske jame in njenih 80.000 Din vrednih smeti, ki so jih po mnenju »Jutra« klerikalci, v resnici pa sedanji JDS - gerenti tja navozili. — Pač pa g. Turka vesele jame na sokolskem telovadišču, ki so vredne 32 Din m2 in so tako velike, da bi jih ljubljanski smetarji 50 let lahko zasipali. Pa se nad temi prekoristnimi jamami spodtikajo »klerikalci« in zmešajo g. Turku vse račune. Kako naj bi g. Turk ne bil hud. Zdaj morata vladati gg. Likozar in Puc mestno občino v »dveh«. Turk pa hodi na Posavje, v Trnovo in na Prule in premišljuje, kako bi izravnal vse te jame. Ljubljančani pa menijo, da se bodo odprle še nove jame, ker bodo vse te, kar jih je sedaj, premajhne za vse smeti, ki se zadnje mesece kopičijo... K regulaciji Streliškc ulice. Na našo tozadevno notico je »Slov. Narod« odgovoril med drugim, da bi bila ulica že regulirana, če bi g. Fran Pust hotel odstopiti za regulacijo potrebni svet. Informirali smo se pri g. Pustu in zvedeli sledeče: G. Pust sveta ne more več Športni teden. V No\vyorku so vsi hoteli prenapolnjeni, toliko jo i M i■ ev tam, ki hočejo v Evropo, tudi sedaj. pozimi. V letošnji zimi bo obiskalo Ervropo tudi veliko športnikov. Med zvezdami imenujemo sprint( ,'ja Scholza, in Hartranfta, metavca krogle in diska; za njima bosta prišla plavača Weiss-mueltcr in Skelt- n. Torej stara Evropa zmeraj bolj vleče. Za olimpiado v Amsterdamu 1928 pa pripravljajo Anierikanci že sedaj vse potrebno. Ker v Amsterdamu ni hotela, kjer bi biii lahko sami, bodo opremili kar ceio ladjo v hotel in bodo stanovati n,' nji tudi med tekmami. — Zanimanje za sp';; , in tudi pri nas vedno večje. Sedaj si bo zgradila tudi belgrajska »Jugoslavija« svoj stadion, odstopiti, ker je dotični, za regulacijo potrebni svet že pred 15 leti odstopil mestni občini v svrho regulacije. S tem svetom tedaj ne more več razpolagati g. Pust, pač pa mestna občina. G. Pust je že sam prosil sedanji gerentski svet, naj bi ulico regulirali in napravili ograjo pod istimi pogoji, kakor so jo pri g. Tornaggo nasproti Ljudskega doma. Ponudil je celo, da napravi med betonskimi stebriči leseno ograjo sam na svoje stroške. Iz tega je razvidno, da pri g. Pustu ni nobene ovire za regulacijo Streliške ulice. Najnovejši park v Ljubljani je oni, ki je prav lično urejen ob vhodu v Študentovsko ulico nasproti Vodnikovemu spomeniku. Pravijo mu Likozarjev park. Da bo za ta lepi in solnčni park vsestransko poskrbljeno, bi bilo prav, da se ondi, kakor n. pr. v tivolskem parku, namesti še napis: »Pse na vrvico, sicer kazen! Koncert v Unionu. Opozarjamo na komorni koncert, ki se vrši ob priliki ustanovitve učiteljskega zbora dne 31. oktobra t. 1. v veliki dvorani Uniona. Sodelujejo naši najboljši umetniki. Ljubljanska sekcija Jugoslov. novinar-skoga novinarskega udruženja ima danes ob 10. dop. izredni občni zbor v kavarni »Emona«, I. nadstropje. Povski zbor Glasbene Matice. Ta teden skupne vaje mešanega zbora in sicer v torek in četrtek ob četrt na sedem. — Odbor Poročil se bo danes g. mr. ph. Robert Murmayer z gdč. Malko Zalarievo. Zobni atelijo Ferdinand Palovec ne sprejema radi selitve od 28. okt. in bo zopet otvor-jen od 3. nov. daljo na Kongresnem trgu 14. Pralnica, likalnica in popravljanje perila, Šimenc Kolodvorska 8. Najsolidneje in najlepše delo v Ljubljani. Nepovabljen gost. V noči od četrtka na petek se je priklatil neki nepovabljenec v gostilno pri »Figovcu« na Dunajski cesti in si privoščil 8 klobas, tri pečenke, 1 kg sladkorja in pel kg kruha. Ker si je moral sam postreči, je vzel še 20 Din za napitnino. Nadalje je poškodoval dva predala točilnice, katera je s silo odprl. Imel pa je smolo, ker ni bilo notri niti pare, pač pa dve hranilni knjižici, katerih ne pa ni upal odnesti. Nepovabljen gost, ki je baje neki Hrvat, se je bil najbrž zvečer skril v gostilniških prostorih ali pa je udri skozi okno. Zahvala! Kakor vsako leto, tako je tudi te dni Uprava papirnice v Vevčah brez predhodnje naše prošnje poslala zavodu za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani za seizmografske aparate kot darilo trake v skupni dolžini od 1 in en četrt kilometra in širokosti od 15 cm. V imenu zavoda se ji kar najlepše zahvaljujem. — Naj bi tudi druga domača podjetja posnemata primer omenjene papirnice in tako pomagala napredku tega zavoda. Upravnik: Dr. A. Gavazzi. iz štajerske. Trgatev v Slovenskih goricah je končana. Vinska letina je boljša od lanske, samo kakovost zaostaja mnogo za lansko. Toplo solnce v zadnjih treh tednih je vsekakor ugodno vplivalo na dozoritev in lepi dnevi so omogočili nemoteno trgatev. Vinska letina v Dravski dolini, zlasti v Ruški okolici je letos tako po množini kakor tudi po kakovosti zelo slaba. Vzrok slabše vinske letine je v prvi vrsti letošnje slabo vreme. TZ MARIBORA. Spomenik padlim vojakom. Včeraj je imelo sejo presojev, sazsodišče za natečaje načrtov za spomenik padlim v svetovni vojni preminulim vojakom. Natečaja se je udeležilo 26 konkurentov. Odbor je prisodil prvo nagrado geslu »Za domovino« in nagrado je dobil g. Lojze' D o 1 i n a r , kipar v Ljubljani, čigar osnutek se tudi priporoča odboru v izvršitev. Drugo nagrado je dobil prof. Franc Ravnikar v Mariboru, tretjo pa arhitekt Ivan Kreiner ki bo imel tudi zimski športni prostor; na tribuni bo prostora za S0C0 oseb. — V Budimpešti odreja odlok naučnega ministrstva ustanovitev visoke šole za telesno kulturo; sprejeli bodo za redne slušatelje take, ki imajo maturo srednje šole in ki so prekoračiti že 30. leto. Od nogometnih tekem zadnjega časa omenimo samo igro Sparta-Slavia 2:2; Slavia je bila boljša. —■ 28 t. m. bo tekma med Češkoslovaško in Jugoslavijo, v Pragi. O joj! Nemška I a h k o a 11 e t s k a zveza je priznala ženski rekord v metu krogle, Henoch, Berlin, 11.57! — Nemec Ilempel se je udeležil italijanskega maratonskega teka. pa je bil preveč od vožnje izmučen in je odstopil. Zmagal je Italijan Malvi-cini v 2:58 Poljski maratonski tek ie pa dobil Karčmarčik v 3:15:45; obenem je zboljšal dva poljska rekorda, 25 km na 1:41, 30 km pa na 2:16. — Avstrijec Fadv kaže vse znake velikega atletskega talenta: krogla 12 2, diskos 37.11, kopje nad 55, skok v daljavo 0.8, 100 m 114. — Ogri pa žalujejo. Umrl jim je Ujlaki, eden najznamenitejših predvojnih lahkih atletov. Zbolel je na raku, bolezen mu je vzela razum, umrl je v norišnici. Težka atletika zaznamuje nov svetovni rekord. Znani francoski atlet Cadine je dvignil obojeročno od tal 268.3 kg. Poskusi! — 44 let stari Dun.ijčan Danzer je še zmeraj v prvih vrstah aktivno delujočih; 70 kg poteg z eno roko, 90 kg obojeročno tezno in 130 do 140 kg s sunkom mu še sedaj ne dela nobene težave. Stara naša pridiga, da človek ni nikdar star. V »Koloseju« v Monakovem sc bodo vršile velike rokoborbe, od 1. nov. dalje. Imenujemo Rusa Haruhina, Nemca Steinkeja, Holandca Rjela, velikana Nemca Urbacha (2.05 m), Belgijca Stoer-sa, Ogra Čaja, N»mca Westergaarda. Morda prideta tudi Schikat in Leškinovič. Če bo kakšen naš športnik prišel v Monakovo, naj te prilike ne zamudi. Španski boksor Paolitio je preobložen. Boril se bo z Nemcem Breitenstrneterjem, v revanži z Amzležem Phil Scottom, s francoskim mojstrom Kaj me gledate debelo? Ker mi delo gre veselo, hitro, naglo izpod rok? Rabim pač ,,GAZELA" milo, ki se peni mi obilo in ni trdo kakor rog! Vedno sem se prei trudila, mnogo časa zamudila, pa zaman je bil v« trud! Končno si , GAZELA" milo sem kupila in perilo perem zdaj brez vseh zamud. v Ljubljani. Načrti bodo prihodnje dni javno razstavljeni. Roparski napad. Včeraj ob pol 8 zvečer je neznan zločinec izvršil roparski napad na gospo Scheidbechovo, lastnico knjigarne v Gosposki ulici. Policija je takoj došla na lice mesta in stvar natančno preiskala. Podrob-nejše še poročamo. Prenapolnjena bolnica. Tio občutijo pacienti in zdravniki tc dni, zlasti na kirur-gičnem ginekološkem oddelku, ne da bi bili drugi oddelki enako prizadeti. Vse kliče, da treba nujno odpomoči temu nevzdržnemu stanju, in le čakamo, če ne bo tudi tu ostalo le pri posvetovanjih in ev. sklepih o razširitvi sedanjih ozir. postaviti novih oddelkov. Politika »forstwurštlan;a« na račun bankrota narodnega zdravja je najmanj opravičljiva! Nehajte s spakovanjem! Zopet en dokaz servilnosti nekaterih uradnikov: na neki ma- j riborski urad pride vloga slovenskega okrajnega glavarstva: »Molim za naslovnika jjii dostaviti izvadak iz rekrutnog spiska sa svim 1 podatcima ...« Nato čista slovenščina, nato ponovno pačenje slovenskih besed. Gcspodje, | nehajte! Tudi službena gorečnost tega ne zahteva od vas! Razpisana službena mesta. V mariborski kaznilnici je razpisano več mest paznikov. Prošnje je vlagati pri ravnateljstvu kaznilnice do 1. nov, Pogoji so razvidni iz »Uradnega lista«. Nova tovarna v Mariboru. E. Zelenko et Comp., javna trgovska družba, šlihtovna in mehanična tkalnica, je te dni začela s polnim obratom. Družba je imela preje svoje prostore v moški kaznilnici. Ko pa so ji bili tam prostori odpovedani, ie zgradila v Linhartovi ulici lastno tovarno in jo najnioderneje opremila. Tovarna razpolaga s 50 stroji, mogočnim strojem za zlaganje in drugimi pomožnimi stroji. Strokovno vodstvo je poverjeno priznanemu strokovnjaku v tej parncgi g. Schon-sky-ju. Da je družbi uspeh zagotovljen, kaže že dejstvo, da ima takoj ob začetku svojega polnega obrata naročil za več mesecev naprej. — Maribor zaznamuje v svoji podjetnosti in industrializaciji nov napredek. Vinska trgovina. Ob spravljanju novega vina se je začela v Maribicru živahna vinska Nillesom itd Španskega vojaškega mojstra Barrisa je prisilil jk> 5. rundi, da Je odnehal. — V Madiso-novem poslopju v Newyorku se bosta udarila 11. dec. za svetovno mojstrstvo v poltežki teži Berlen-bach ne Delaney, teden nato pa v lahki teži Oreb in VValker. Berlenliach je potolkel izbornega Solo-mona v 9. rundi; Solomon je bil tako zdelan (grog-gy), da je sodnik boj prekinil, če premaga Berlen-bach Delaneya, bo nastopil v februarju proti Car-pentieru. — Dežela dolarjev je izvabila tudi švedskega mojstra Perssona v Ameriko. — Po boju z Willsom bo postal Dempsey bankir. Skupaj z bankirjem Sche\vittom se bo pečal s prodajanjem zemljišč in konoplje. Hudomušneži pravijo, da bo Dempsey urejeval samo morebitne diference družbe, s pestmi seveda. — Nekateri naši gospodje na deželi so proti športu. Pa ni prav. Mi moramo iti s športom, če ne bo šel šport preko nas. Je pač tako, proti toku časa ne moremo plavati. Poglejte na primer Charlesa Nelsona, ld je bil pred 10. leti eden prvih bokserjev in je sedaj eden prvih ameriških škofov. Da podpira v svoji škofiji šport, kar le more, je umljivo. Italijanska kolesarska dvojica Girardengo-Bottechia je prevozila 100 km na cesti v 2:37:35, na uro torej 37.018 km. To sta sedaj najboljša dva italijanska kolesarja. V areni je pa prevozil 100 km Grassin v 1:18:18. — V Chicago so sestavili že seznam za prvo šestdnevno dirkanje. Startalo bo 28 moštev. Avtomobllista Plessier in Gnrtfried sta dirkala v Montlhery pri Parizu na 400 HP-Renaultu neprestano od treh popoldne do pol sedmih zjutraj. Zboljšala sta vse avtomobilne rekorde od 500 do 2000 km s povprečno hitrostjo 102 km na uro. 1000 km sta prevozila v 0 urah in 5 minutah, 1500 km v 9 in 10, 2000 km v 12 urah 24 minutah in 29 sekundah. Novi dvanajsturni rekord znaša 1939.9 km. — V začetku letošnjega leta so našteli na vsem svetu 22,770.000 avtomobilov in motornih koles, zadnjih 1,203.000. V Uniji so jih našteli 15.POOOOO, na Angleškem 508.000 itd. — Angležinje so si ustano- vile že leta 1903. svoj lastni avtoklub, sedaj šele si ga bodo tudi Francozinje. Od januarja do septembra letos je napravilo 3000 Francozinj avtomobilno skušnjo. Francoski letavec Lasne je na aeroplami Newport-Delage s 500 HP motorjem, obteženost 1000 kg, preletel 100 km v 24 minutah in 20 sok (na uro 240.44 km), 200 km pa v 48 minutah in 5fl sek. (na uro 244.874 km). S 450 HP motorjem in 500 kg obteženostjo je pa prevozil 100 km v 21:21 (279.03 km), 200 km v 42:54 (279.72 km). Štirje svetovni rekordi so to; Lasne jih ima dvanajst. -Z aeroplani nameravajo v pomladi leteti Francozi iz Evrope v Ameriko, Amerikanci pa v obratni smeri. — Koncem septembra je priplul italijanski aviatik Pinedo z mehanikom Companelli v Tokio. Startal je 21. aprila na Lago Maggiore z Mac-chi-hidroplanom, motor 450 HP. 9. junija je bil že v Melbourne v Avstraliji. Pregledal je letalo in motor in je 0. avg. nadaljeval pot na Japonsko, v Tokio, kamor je prispel 20. septembra. Na vsej tej poti, 33.000 km dolgi, je uporabljal Pinedo isto le-; talo in isti motor; nikjer ni imel pripravljenih no zalog, ne nadomestnih delov itd., kakor n. pr. Pel-letier d'Oisy ali Amerikanci. Zato se mora njegov polet tem više oceniti. Iz Tokia je odplul že nazaj proti Evropi, vozil bo ob azijskih obalah. V. S. Evgen Sandov. Ne vemo. če je bil kakšen moderni atlet tako j slaven kot on. Se živega so se oklenilo pravljice Izklesano telo, lep obraz, mišičevje najizrazitejši harmonije, čudovita moč! Ni bil Anglež, bil M I Prus, pisal se je Mtlller, 25 let star je pri-el v Lon don, seznanil se je lam z Atilo, prvoboriteljom v I telcr.no kulturo, prevzel je njegov sistem Atila ni I jo dal ime Sandow, s tem imenom je v zvezi s steni, ki ga je Rojilo in ga bo gojilo na stotisoče i1 milijone Tjuoi Nun, ki se nismo hotel i ukvarjati > i orodno telovadbo ie dal ta sistem leue ure ve- rgovina. Vpoštev prihajajo predvsem doma-je vinske veletvrdke kot odjemalke, zlasti p u g e I j in Rozman, kjer je bilo opažati cele procesije ponudnikov. Ko se bo sejanje fluktuiranje ustalilo, bo mogoče podati točno sliko o letošnji bilanci te za nas vele-/ažne gospodarske panoge. Eksport konj. Kupčija s »slovenačkimi« ton;!, da se poslužimo posebne označbe ministrstva, se je te dni poživila. Eksport naših konj gre predvsem v Švico in Avstrijo. Eksport seveda otežkočuje naš birokratizem in sistem vseobčih dovoljenj, zlasti pri konjih, kjer je treba posebnega dovoljenja. Največji kontingent odpade na izvozno tvrdko Vajda, Cakovec, ki eksportira tedensko po dva vagona konj preko Maribora v Švico. IZ CELJA Dopolnilne volitve v pridobninske komisije. Gremij trgovcev v Celju opozarja svoje iSlane na razpis dopolnilnih volitev v pridobninske komisije, ki ga objavlja delegacija ministrstva financ v Uradnem listu štev. 93 z dne 5, oktobra t. 1. Volivne imenike za te volitve, ki morajo obsegati vse pridobitnike, ki plačajo občo pridobnino, so razgrnjeni v času od 16. dio 31. oktobra t. 1. pri tukajšnji davčni oblasti. Dolžnost vsakega davčnega zavezanca je, da se prepriča, če je v te volivne imenike zapisan. Do 31. t. m, sprejme davčna oblast reklamacije, katere mora vsak davčni tavezamec sam za svojo osebo vložiti. Reklamacije so kolka proste. Kakor predvidevamo, se bodo volitve vršile v nedeljo dne 15. novembra 1925 od 8 do 13 ure. Število komisijskih članov in njih namestnikov, ki jih je voliti, potem kraj in način volitve objavijo davčna oblastva vsako v svojem okolišu na običajni način. Važno je za enkrat samo, da davčni zavezanci, ki niso vpisani v volivne imenike, še pravočasno svoje reklamacije vlože, na kar člane grem'ija posebno opozarjamo. — Načelstvo. Čast mi jc, spoštovanemu občinstvu vljudno naznanjati, da s 1 novembrom t. I. PREVZAMEM 3N OTVORIM »hotel Union — Celjski dom« ter se priporočam. — Z najodlič. spoštovanjem HERVOJE TOMEC, hotelir. IZ TRBOVELJ. Proti gerentstvu. (S sestanka vseh poli-rank.) Odstopivši člani gerentskega o sklicali v četrtek zvečer vse tukaj- • optične stranke na sestanek pri Dim- vsebine potna, arernatična. čisla jj CJndo - Cey (on čajna mešanica, najfinejših g \izbir, pri lahkem, poparku. brez. R ~^iym.o£nem z smetano pripon-a č/jioa. 9 niku, da »kupno protestirajo proti zavlačevanju občinskih volitev, da se odpravi gerent-stvo in uvede zopet avtonomno občinsko gospodarstvo. Sestanka so se udeležili: slovenska ljudska, samosi demokratska, radikalna, od socialno demokratske obe skupini s Ko-runovci in Bernotovci in delavsko kmetsko-obrtniška stranka, vsaka po dveh odposlancih. Sklicatelj g. Klenovšek je najprvo prečital peticijo, katera je bila 19. oktobra odposlana od odstop'ivšega gerentskega sosveta na veliko županstvo v Ljubljano. Razvila se je nato mestoma burna debata, v katero so posegli po vrsti gg. Koren, Rinaldo, Rodin, Klenovšek, Plavšak, Kerše, Jordan in Polak. G. Koren je predlagal, da se občinske volitve takoj razpišejio in g. Plavšak šc pristavil, da bi se volitve vršile pod gerentom-domačinom. Ko je bil po daljši debati dan Korenov in Plavšakov predlog na glasovanje, je bil izid 3 : 3, torej je predlog padel. V splošnem se je pa sprejel naknadni predlog g. Klenovška, da se volitve takoj razpišejo ne glede na osebo gerenta. Odobren je tudi predlog, naj se pošlje od vsake stranke po dva člana v volivni gerentski sosvet. V akcijski odbor so bili izvoljeni kot predsednik: g. Plavšak, člani: Klenovšek, Keršič, Koren. Od Slovenske ljudske stranke zastopnik ni bil pcoblaščen imenovati svojevoljno člane v odbor, kar se bo storilo v nekaj dneh, skupina Bernotovcev pa se je odstranila po izjavi, ki jo je dal g. Rinaldo. Ta akcijski odbor ima nalogo, da ukrene vse potrebno za manifestacijo javnega mnenja na ulici in skliče v ta namen tudli shod vsega prebivalstva ne glede na politično na-ziranje, ako bi vlada ne reagirala na splošno ljudsko voljo in ne razpisala volitev. Zadnjikrat hočemo tudi m!i pokazati voljo, da sodelujemo v akcijskem odboru za čimprejšnji razpis volitev in ne bomo nikomur metali polena pod noge, ko bo ta odbor v resnici storil korake za čimprejšnjo likvidacijo današnjega nevzdržljivega gerentovalstva. Iz spomina nam pa ne gre ravnanje ljudi, ki so zavrgli resolucijo protestnega shoda, sklicanega pred več meseci od vseh strank v svrho, da se izvedejo volitve; ravno ti ljud'e, ki danes največ govore, so šli v gerentski sosvet, v njem vladali svojevoljno, preprečili že v marcu razpisane občinske volitve, se celo leto pulili za stolček gerenta itd. To so težki grehi, ki se ne dajo odpustiti. Če še pripomnimo, da je bilo za gerentsko mesto priglašenih osemnajst kandidatov, da so pritiskali vsak na svoj način na velikem županstvu, da se ugodi želji za mastno plačano mesto gerenta, je pač dovolj utemeljeno, če nimamo zaupanja do njih. Naša deviza mora biti samo: proč z gerenlstvom in takojšnji razpis občinskih volitev. Škrlatica na vodenski šoli. Za en dan je bil prekinjen pouk V. dekliškega in I. deškega razreda na Vodenski šoli radi slučaja škrlatice. Bati se je še več slučajev. Povožen je bil od Sušnikovega voznika, ko je vozil domov repo, otrok rudarja Šulna. Povožen je bil na Vodah tudi neki drugi otrok ttidi od voznika, a imena nismo mogli zvedeti. Starši, držite otroke doma! Umzla je v Planinski vasi še mlada žena rudarja Golob Julka. Poročena sta bila kratko dobo. Hirala je od časa, ko jo je na potu clomov napadel neki poholnež in hotel posiliti. Ta strah jo je popolnoma potrl in mu je tudi podlegla. IZ HRASTNIKA. Prispevki za Delavsko zbornico. Kakor zvemo, se bo pričel rudarjem odtegovati prispevek za Delavsko zbornico v iznosu 0.5 zavarovane mezde in to vsem onim, ki so stari nad 18 let. Prispevek znaša: v I. kategoriji Din 6.25, v II. "kateg. Din 5, v III. kateg. Din 3.75, v IV. kateg. Din 3.12, v V. kateg. Din 2.50 in v VI. kateg. Din 1.87. selja in zadovoljstva, nas je okrepil in nam je dal tdravje. Različna je bila sodba o Sandovu; vsi pa priznajo, da je ravno njegov način nanotil cele armade, da so sploh začeli gojiti te'o; tako pripravno in prijetno je to treniranje. Sando\v ia bil n.aiele-»antnejši atlet na odru; znal ie pa uporabiti tudi tse, kar oder nudi, razsvetljavo, ozadje itd. Svoj čas je imel tudi svetovne rekorde v enoročnem Iviganju uteži, vzel mu jih je Saxon. Dvoročno ni Pomenil nikoli nič. Pridobil si je ogromno premo-senje, ni ga pa tako človekoljubno porabil kot Breilbart. Dosegel jo starost 58 let. Mere njegovega klasično lepega telesa so bile ob velikosti 1.7 in in teži 80 kg v njegovih najboljših letih te-le: Vrat II cm ,prsa 108/122, ledja 80, gornja roka 37/41, spodnja 33, zapestje 18, stegno 00, spodnja noga *9H, gležnji 23. Svet mu bo hvaležen, ker mu jc bil Snndovv sden prvih učiteljev kulture telesa. V. Š. Turlstlka In šport. IV. kolo prvenstvenih nogometnih tekom. — Danes se odigra v Ljubljani IV. kolo prvenstvenih •r-keni, ki obetajo z ozirom na štiri močne protiv-nike zanimiv boj Predvsem je treba omeniti žilama Slovana, ki jc v zadnji nedeljski tekmi zma-Ral, čeprav z malo diforenco, favorita Hermes. — Danes bo njegova naloga veliko težja, ko bo moral nastopiti proti Iliriji, interesantno je dejstvo, da l»o dolgem razdobju nastopita v prvenstveni tekmi naša najstarejša kluba. Tudi tekma med ŽSK Hermes in ASK Primorje obeta zanimiv boj. Res je, llustr. Slovenec:-. Katoliški vestnik. Slovaški romarji v Rimu. To dni je prišlo z;> sveto leto v Rim 1300 romarjev s Slovaškega ;. njimi je bilo tudi 100 Rusinov vzhodnega",. : n Sveti oče je romarje, ki so jih vodili a po? nuncij Marmaggi in slovaški škofje, sprejel' jenci iu jih nagovoril z daljšim, zelo prisi , „0 voronr, pohvalil jih je zaradi njihove, v b njega časa zelo preizkušene vere in z' , , vdanosti do svete stolice, po zgledu u kili apostolov sv. Cirila in Metoda. Avstrijski parlamentarci iu sredo je pripeljal v Rim bivši av. msgr. Šeipel 56 poslancev krščansko-s ke. Prišli so v Rim popolnoma privati, vijo pobožnosti svetega leta in zadobe ji odpustke. Centralni odbor za sveto leto razglaša, c 29. nov. do 5. dec\ t. 1. odpadejo vso avdijence svetem očetu. Sveti oče se bo tiste dni s svoj. dvorom udeležil duhovnih vaj. Sv. Oče je poklonil misijonsko-zdravniškemu inštitutu v VVtirzburgu 20.000 Mark z namenom, ds si sezidajo lastno poslopje. S t. Jakcbsko prosvetno društvo v Ljubljani. Redni letni občni zbor društva se bo vršil danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Florijan-ski ulici. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora sigurno udeleže. — Odbor. Prvo predavanje v Stolni Prosvcti bo, ko že naznanjeno, jutri, v ponedeljek zvečer ob 8 uri v družbeni dvorani v Križankah. Vrsto predavanj j otvori gosp stolni kanonik dr. T. Klinar. Sontpetcrsko prosvetno društvo priredi svoje ! prvo predavanje v ponedeljek, 26. oktobra t. 1. ob I 8. uri zvečer v svojih prostorih Župnijska ulica 1. I Predava g. Gabrovšek o Parizu. Predavanje bodo pojasnjevale slike podane z glohoskopom. — Člani in prijatelji vabljeni. — Odbor. Siškarji pozor! Vsi člani in članice katoliškega prosvetnega društva v Šiški ste uljudno vabljeni na redni letni občili zbor, ki so vrši jutri, dne 26. oktobra zvečer ob pol osmih v samostanski dvorani. Vsak'naj prinese člansko izkaznico seboj. Odbor. Društvo železniških upokojoneov obvešča tem potom svoje člane, da se morajo rdeče železniško legitimacije za režijsko vožnjo v svrho podaljšanja za leto 1926 do 15. novembra t 1. oddati, in sicer v Ljubljani stanujoči v računski pisarni, kateri pa stanujejo izven Ljubljane, pa svojim najbližjim postajam. Kaj se bo zgodilo s sivimi legitimacijami za vpokojene delavce, se še no ve. Ako se bodo izdale železniške legitimacije za tisto delavce, kateri so še v službi, se morajo na vsak način izdati tudi vpokofenfm delavcem, katere so uživali do sedaj. — Predsedstvo. Učni tečaji trg. društva Merkur so se otvorili. i Poučuje se: nemščina prvi in drugi leči,i, italijanščina prvi in drugi tečaj, srbohrvaščina in knjigo-( vodstvo. Prijave se sprejemajo še do konca meseca ' okto1'""«- NAROČNINA ZA 200 LET. Bernard Shaw je pos'al upravi lista >In-dependent Labour Party Arts Guild« 125 dolarjev in tako pacal naročnino za celih 200 let, Upravnik lista se je pesniku zahvalil s pripombo, c'a si bo dovolil pravočasno g. Shawa opomnili na novo naročnino, čim sedauja poteče. AMERIKANCI V EVROPI. Amerikancem se je Evropa tako priljubila, da so jo začeli obiskovati tudi pozimi. V New Yorku čaka toliko ljudi na prevoz v Evropo, da so vsi hoteli prenapolnjeni. To je doslej nepoznan pojav. HLADNA KRI. Fotograf mora biti hiter in pogumen. Zadnjič je neki filmski fotograf, Šved po rodu, z aeroplana fotografiral glavno mesto Finske, Ilelsingfors. V aeroplanu sta bila poleg pilota še dva potnika. Naenkrat je motor odpovedal, iu aeroplan je padel z višine 200 metrov dol; letalo se je popolnoma pokvarilo; tisti, ki so bili notri, so bili pa samo lahko ranjeni. Fotograf je filmal Iudi padec prav do zadnjega trenutka. Če bi se stvar ne bila dobro iztekla, bi bil filmal svojo lastno smrt. RODOVITNA JABLANA. Edvin Rejmolds iz Constantina na angleškem polotoku Cormvall je nabral lotos na TO let stari 111 okoli 10 metrov visoki jablani 14.000 jabolk! Leta 192J, jo dalo drevo celo 10.000 jabolk! Gospodarstvo. Borzni teden. Ljubljana, 24. okt. 1925. Tendenca je bila skoraj cel teden neiz-premenjena, Prometa ni bilo dosti, bil je celo malo manjši kakor prejšnji teden. Tudi zagrebška efektna borza je bila cel teden mirnejša. Niti državni papirji niso izkazovali velikih izprememb. V državnih papirjih je bilo v Ljubljani zaključkov na borzi v invest. posojilu. Vojna odškodnina je bila v prvih 3 dneh tedna čvrstejša, proti koncu tedna pa je popustila. Začela je v Zagrebu s 352—353, in nehala danes s 333; v Ljubljani je začela s 345 den. in nehala 322—332 v petek. Oslab-ljenje tečaja je pripisovati po poročilih iz Zagreba veliki špekulaciji, ki zaradi bližajočega se oktoberskeiga ultima drži kurz nizko, da se more kriti. 7 odstotno invest. posoj. 19. okt. 80 den., 23. okt. 79—80.50, vojna odškodnina 19. okt. 345 den., 23. okt. 322—332, zastavni listi 19. okt. 20—23, 23. okt. 20—23, kom. zadolžnice 19. okt. 20—23, 23. okt. 20—23. Bančni papirji v Ljubljani ne beležijo nobenih izprememb razen Ljubljanska kreditna. V Zagrebu je tendenca neizpremenjena. Promet je bil v Ljubljani v Celjski in Mer-kantilni. Celjska 19. okt. 202 zaklj., 23. okt. 202 zaklj., Ljublj. kreditna 19. okt. 230 den., 23. okt. 230—260, Merkantilna 19. okt. 101 zaklj., 23. okt. 101—104, Kreditni zavod 19. okt. 175—185, 23. okt. 175—185. Tudi industrijski papirji so zanemarjeni. Medtem ko se je n. pr. prejšnji teden plačevalo za Strojne 125, je ta teden denar samo 120. Stavbna družba je nazadovala od 130—140 na 100—110. Za Trbovlje se je sredi tedna interesiral Zagreb in tečaj je malo porastel. Promet je bil samo v Vevčah. Šešir se je povzpel do 142 den. Tečaji začetkom in koncem tedna so bili v Ljubljani sledeči: Strojne 19. okt. 120—125, 23. okt. 120— 123, Trbovlje 19. okt. 338—348, 23. okt. 360 blago, Vevče 19. okt. 120 den., 23. okt. 120 zaklj., Nihag 19. okt. 40 bi., 23. okt. 39 bi. Stavbna 19. okt. 130—140, 23. okt. 100—110, Šešir 19. okt. 138—144, 23. okt. 142 den. Zadnje dni se mnogo govori v borznih krogih o stabilizacij kurza vojne odškodnine. Prevelike fluktuacije, ki so še močnejše kakor nekdaj fluktuacije dinarja, škodujejo ugledu države. Zato se pojavljajo glasovi, ki priporočajo Stabilizacijo in intervencijo države. Zgradba druge telefonske linije z Zagrebom. Med Ljubljano in Zagrebom je obstojal do sedaj za telefonski promet samo en bronasti vod, dočim je bil drugi vod, na katerem so bile vključene razne vmesne postaje, iz železne žice, tako da za direktni promet ni orišel vsled slabe prevodnosti v poštev. Edini i^ektni bronasti vod pa že davno ni zmogel veQno intenzivnega prometa med Ljubljano in Zagrebom, ki je vsled vedno živahnejšega prom;?ta denarnih zavodov in borz, kakor tudi trgovskih in industrijskih podjetij od dne ,£0 (lne naraščal. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je zato že lansko leto ponovno jr tervenirala pri ministrstvu pošt in telegra-fjv, da se nujno zgradi druga direktna telefonska zveza z Zagrebom in njeno prizadevanje je imelo popoln uspeh. Ministrstvo je odobrilo načrte in ko je bila letos dobavljena iz inozemstva bakrena žica, se je takoj pričelo z zgradbo. Na hrvaški strani je sedaj vod od Zagreba do Dobove že dograjen, dočim je na naši strani vod že speljan preko Novega mesta do Rajhenburga, tako da bo v kratkem nova zveza vzpostavljena. Pričakuje se, da bo v kakih 14 dneh že mogoče otvoriti promet na novi zvezi. Dosedaj je vladala v telefonskem prometu z Zagrebom velika mizerija in je nekatere dni moralo izostati v najvažnejših poslovnih urah do sto pogovorov, kar je pomenilo ne samo veliko škodo za trgovino in industrijo, marveč tudi za državno blagajno samo. Z zgradbo drugega voda bo promet med obemi mesti znatno olajšan. Anketa o pristojbinah za železniško carinsko odpravljanje. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je priredila dne 20. t. m. anketo o pristojbinah, ki jih predpisuje drugi del nove železniške tarife v 13. točki V. oddelka. Povod tej anketi so dale pritožbe interesentov radi zaračunavanja neprimerno visokih pristojbin s strani nekaterih železniških carinskih agentur. V teku posvetovanja, ki ga je vodd zbornični tajnik g, Ivan Mohorič, se je predvsem ugotovilo, da so železniške carinske pristojbine v razmerju s prevoznimi in posredniškimi stroški neprimerno visoke. Konkreten primer kaže, da je pri pošiljki blaga, katerega prevoz je stal od Postojne v Ljubljano 1108.90 dinarjev in ki jo je ocarinila stranka sama, znašala vsota samo železniških carinskih pri-stoibin brez kolekovine itd. 402 Din. Najhuje so udarjeni uvozniki manufakturnega ln ko-lonijalnega blaga. Visokosti teh pristojbin je krivo v glavnem tolmačenje in uporabljanje tarifskih postav. Anketa je prišla do zaključka, da je treba storiti na merodajnih mestih primerne korake, da se odpravi neenotna in v mnogem oziru napačna praksa pri uporabljanju tarifnih postavk nove železniške tarife, ki se nanašajo na železniško carinsko odpravljanje. V zvezi s tem se je stavil predlog, da se radi pospešitve razkladanja carinskih pošiljk pri ljubljanski carinarnici zviša število carinskih delavcev in končno da se izposluje pri Generalni direkciji carin, da se bo smelo enostavno blago v originalnih poš'ljatvah, kjer način tovarjenja omogoča notranji pregled in žigosanje, cariniti z dovoljenjem upravnika ca-rinarne na tiru. Borze. 24. oktobra 1.925. Denar. Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji: Italiia 2.25—2.26 (2.21—2.23-10), London 273.50-273 50 (272.75-274.75), Newyork 56.37-56.40 (56 07-56.67), Pariz 239 blago (241.40 do 245.40), Dunaj 7.59-7.96 (7.90-8.00), Zlirich 10 885 den (10.845—10.925). — 7 odst. inv. nos. 80.50—81, vojna odškodnina 383. Curih. (Predborza.) Belgrad 9.19 (9.20), Italija 20.70 (20.35), London 25.145 (25.145), NewVork 519.36 (519.25), Pariz 21.90 (22.05), Praga 15.375 (15.375), Dunaj 73.15 (73.15). ZA ZAŠČITO DOMAČIH VIN. Veliki župan ljubljanske oblasti je razposlal sledečo okrožnico: V smislu čl. 23. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, odnosno čl. 51. in 52. pravilnika k temu zakonu (glej Ur. list št. 113-360 iz leta 1922, odnosno 36-116 iz leta 1924) ter v zaščito slovesa naših znamenitih vin, odrejam: 1. Na vsa županstva, potovalne učitelje, okrajne ekonome, žandarmerijske postaje ie izdati uradni nalog, o'a ljudstvo opozore in primerno pouče, da je razmnoževanje in prodaja takozvanih neposredno rodečih trtnih vrst, takoimenovanih direktnih produktorjev, kakor so n. pr. šmarnica ali noah itd., strogo prepovedano. Državni ekonomi nsj ob vsaki priliki, na raznih sejmih in na običajnih tržiščih strogo pazijo na osebe, ki ponujajo na prodajo trtni material in če opazijo med tem materialom ključe ali sajenke od šmarni-ce ali kake druge gori navedenih samorodečih vrst trt, naj jih takoj zaplenijo in uničijo, oziroma naj proti prodajalcem postopajo po čl. 52. pravilnika o izvrševanju zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradarstva. Obenem je potom županstev opozoriti tudi vse vinogradnike in lastnike privatnih trtnic, da je razmnoževanje in razprodaja samorodečih trt ali hibrid strogo zabranjeno in da se bo tozadevni zakon vnaprej točno in strogo izvajal ter da se bodo vsi oni, ki se jih zasači pri razprodaji takih vrst trt na podlagi §§ 319 in 326 kaz. zak. strogo kaznovali. Sploh je vsakogar svariti pred razmnoževanjem in saditvijo šmarnice itd. One pa, ki še imajo nasade šmarnice ali drugih neposredno rodečih amerikank. je opozoriti, da ako jih izkopljejo in uničijo, dobe iz drž. trtnic kot nadomestilo za izkopane slabe trtne vrste, žlahtne vrste eepljcnk brezplačno. 2. Na podlagi § 54. lit. 2. obrtnega reda naj nadalje izdajo vsi okrajni glavarji (mestni magistrat) razglas, po katerem mora v obrtnih prostorih, v katerih se prodaja ali toči šmarnica, viseti na vidnem mestu tabla, iz katere je razvidno, da se tam toči vino »šmarnica« ozir. kako drugo vrste direktnih produktorjev. Vsakogar, ki ne bi izvršil take označbe, je staviti pod kazensko sankcijo in v danem slučaju proti njemu kazensko postopati. Na noben način se tedaj gori omenjeni vinski pridelek ne sme prodajati pod splošnim imenom »vino« ali pod kako drugo označbo, s katero bi se hotelo prikriti, da izvira pijača od neposredno rodečih trtnih vrst. Isto velja tudi glede meša-nice navadnega vina s šmarnico ali kako drugo neposredno rodečo vrsto ter se smejo tudi mešanice prodajati le pod imenom »šmarnica« odnosno pod imenom tiste neposredno rodeče trtne vrste, od katere izvira. Za gojenje limon in pomaranč r Dalmaciji. Dalmatinski deželni gospodarski svet je uvedel akcijo, da bi se začele v Dalmaciji v večji meri gojiti ilmone, pomaranče in mandarine ter bi se mogli polagoma osvoboditi italijanskega uvoza. Mlada drevesa navedenih sadnih vrst stanejo po 50 Din komad. Strašno davčno breme Slovencev. Interpelacija posl. It. Vesenjaka in tov. na g preobremenitve prečanskih Gospod minister! 2e v prvih letih obstoja naše države so iz gospodarskih in politično oportunitetnih razlogov prihajali glasovi iz pokrajin bivše Avstro-Ogrske, da je treba dolžnosti in pravice, ugodnosti in bremena v naši domovtini izenačiti in sorazmerno razdeliti. Pri vsaki razpravi o budgetu in dvanajstinah so se ti glasovi v narodni skupščini in zunaj nje v naši javnosti ponavljali in po svoji intenzivnosti s časom stopnjevali, a letos na poletje in sedaj na jesen prešli v ogorčene proteste vseh naših gospodarskih pridobitve-nih slojev v Vojvodini, v Hrvatski in Slavoniji, v Herceg-Bosni in Dalmaciji in posebej še v Sloveniji, Znano je, da živijo tukaj povsod mirni, vestni in zavedni državljani, ld brez velikega pritiska radovoljno plačujejo po svoji najboljši volji in vest svoje obveznosti svoji državi in svojim upravam. Zato je njihovo razburjenje tembolj simptomatično in karakteristično za našo finančno upravo. Ti pojavi bi morali biti resen opomin k temeljitemu razmotrivanju povodov in vzrokov in ugotovilo bi se, kako razumljiv, utemeljen in upravičen je omen'eni naste. vseh naših gospodarskih pridobitvenih slojev. Gospod minister! Finančna politika vseh vlad, ki so od 1. 1920. naprej predložile in s svojimi večinami uzakonile današnje obstoječe finančne zakone ter ž njami ustvarile sedanje težko stanje, povzroča hiranje in propadanje našega celotncga narodnega gospodarstva, ustvarja brezposelnost in bedo ter kopiči nezadovoljstvo do sedaj legalnih eksplozij. Vsled obilice gospodarskih socialnih in upravnih nalog, pa tudi za militaristične cilje je fiskus zgradil v bivših pokrajinah Avstro-Ogrske do skrajne plačilne možnosti svoj davčni sistem, posebej še oni direktnih davkov. Med vojno je nekatere olajšave ukinil in bremena povečal. Isto se je zgodilo deloma z dokladami pokrajinskih uprav. V takšnem stanju je dobila naša nova državna finančna uprava državne finance pri nas in pritegnila v svojo upravo tudi vse pokrajinske avtonomne doklade, katerih samoupravno poslovanje je uničila najprej administrativno in potem legalizirala svoj postopek z ustavo, ne da bi skrbela za realizdranje nove vsaj navidezne samouprave. V finančnih zakonih in v dvanajstinah ter s posebnimi zakoni o direktnih in indirektnih davkih so se bremena povečevala posebej še .cd 1. 1923, naprej. Z linearnim povišanjem že samo posebi nejednake obremenitve in obveznosti so se stopnjevale na račun in v škodo prečanskih krajev osobito Slovenije. Istočasno pa finančna uprava ni izpolnjevala iz obstoječih veljavnih zakonov izvirajočih obveznosti. K tem težkim obremenitvam potom direktnih davkov se je na rame našega prebivalstva naložilo še vse težko breme sistema indirektnih davkov predvojne Srbije in se je ta sistem še pogoršal z zakonom o taksah in s carinskimi in železniškimi tarifi. Pridelimo k temu še naravnost neverjetno fiskalnost našega davčnega aparata neznosno in v solidnem gospodarstvu absolutno nemogočo in nedopustno prakso predpisovanja in izterjavanja davkov nazaj, omenimo kazenske določbe, katere ne vzgajajo, temveč brezčutno uničujejo eksistence, omenimo povrh še dejstvo, da se prizivi sploh ne rešujejo ali pa brez potrebnega razumevanja dejanskega položaja stereotipno zavračajo, poudarjamo grobi način izterjavanja davkov, rubežni in dražb pa imamo približno medlo sliko, ki nam jo sedaj nudi posebej Slovenija a tudi nekateri drugi prečanski kraji. V avtomobilu okoli sveta. Nizozemski časnikar Engelsmann je stavil, da bo v desetih letih v stanovanjskem avtomobilu Drepoboval svet. Slika nam kaže podjetnega Engclsmanna s svoiim avtomobilom na Dunaju. , dr. M. Stojadinoviča, fin. ministra, v zadevi krajov, posebno Slovenije. Finančni efekt je seveda trenutno in za, časno za fiskaliste odličen, za uvidevne na. rodne gospodarje po naravnost porazen. Kake pretirana in neznosna je obremenitev Slovenije, naj pričajo najnovejši podatki ministrstva {j. nanc, razglašeni v uradnih »Služb. Novinah« V mesecu avgustu 1925 bi se moralo na podlagi budgeta plačati v celi državi nepo. srednih davkov v znesku 51.6 milijonov dinar, jev, plačalo se je dejansko 91.4 milijonov di. narjev, torej okroglo 80 odstotkov več kakor določa proračun. Slovenija je plačala 17.5 mi lijonov dinarjev namesto v proračunu pred. videnih 5.8 mili/onov dinarjev, torej 225 od-stotkov več kot določa proračun. Slovenija je plačala v tem mesecu tretjino vseh za celo državo proračunjenih neposrednih davkov ali skoraj eno petino plačanih neposrednih dav kov, v 8 mesecih tega leta bi se moralo pta čati 412.8 milijonov Din, dejansko se je pla. čalo 574.6 milijonov dinarjev, Slovenija je pla. čala namesto proračunanih 46.6 milijonov di. narjev 88.8 milijonov dinarjev, torej za 90 od-stotkov več. Plačilo Slovenije v 8 mesecih znaša skoraj eno šestino vseh plačanih nepo. srednih davkov. Izrednih 500 odstotnih in 30 odstotnih doklad bi se moralo v mesecu avgustu plačati v celi državi na podlagi budgeta 41.6 milijonov dinarjev, plačalo pa se je 52.6 milijonov dinarjev, Slovenija je plačala 7.4 milijona Din več kot eno šestino preračunjenega zneska ali skoraj eno sedmino v celi državi plačanih doklad. V 8 mesecih bi se moralo plačati letos 333.3 milij. dinarjev, plačalo se je samo 232.8 milj. dinarjev. Slovenija je plačala 40,5 milj. dinarjev, torej več kot eno šestino vseh doklad. Med davke, ki so se uvedli v celi državi na podlagi novih enotnih zakonov, spadata davek na poslovni promet in invalidski davek. Po budgetu bi se moralo v mesecu avgustu plačati 16.6 milj. dinarjev na poslovni promet, plačalo se je 19.7 milj. dinarjev. Slovenija je plačala od tega 6,7 milj. dinarjev, torej več kot eno tretjino vsega davka. V 8 mesecih je bilo plačano mesto proračunanih 133.3 milj, dinarjev, 141.7 milj. Din na poslovni promet, Slovenija je plačala 29.5 milj. Din ali nekaj več kot eno petino vsega davka. Invalidskega davka se je plačalo v 8 mesecih t. 1. mesto proračunanih 34.3 milj. Din, 66.8 milj. Din. Slovenija je plačala 11.2 milj, dinarjev, ali več kot eno šestino vsega plačanega invalidnega davka. Vsa plačila vsel naštetih davkov so v Sloveniji letos za 60 odstotkov večja kot lani. Naj omenimo, da je Srbija s Črno goro plačala v 8 mesecih t. 1 le 113 milj. Din neposrednih davkov, Slovenija 88.8 milj. Din. Srbija in Črna gora izrednih doklad 46.8 milj. Din, Slovenija 40.5 milj. Din. Davka na poslovni promet Srbija 23.9 milj dinarjev, Slovenija 29.5 milj. Din invalidskega davka Srbija s Črno goro 9.5 milj. Din, Slovenija 11.2 milj. Din. Kljub vsem tem dejstvom pa je smatral gospod dr. Šavnik, delegat ministrstva financ za Slovenijo, za primerno in potrebno, da i posebnimi okrožnicami preti uradništvu in na ganja naše več kot vestne davčne uprave ter ustavlja uradnikom zakonske dopuste. Katastrofalne poslcdice te davčne prakse- Posledica vseh teh legislativr.ih in administrativnih določb je, da tovarne zapirajo obrate, podjetja, trgovci in obrtn ki prijavljajo konkurze in poravnave, a kmetje in delavci na deželi, v mestih in rudokopih ječijo .od težo, trpijo pomanjkanje in bedo, da pa produktivna ter kupovalna moč naših državljanov. Mala rodovitnost naše zemlje in splošno težavni eksistenčni boj našega obrt';štva in naše industrije ne prenese več pretežkii bremen. Zato vprašamo: 1. Ali so Vam gospod minister znana navedena dejstva? 2. Kako morete spraviti ta dejstva v sklad z določbami naše ustave čl. 116., ki velja že od 1. 1921.? 3. Kakšna navodila ste clcsedaj dali to kakšna hočete dati, da se zmanjša število eksekucij in dražb? 4. Kaj mislile ukreniti za izenačenje bremen in za razbremenitev preobremenjenih naših slojev in pokrajin? 5. Ali hočete olajšati na znesljivo mero bremena s tem, da se a) uvede redno predpisovanje in obračunavanje davkov namesto akontacij, b) znižajo obresti za davčne zastanke in stroški ter kazni za opomine, c) revidira zakon o taksah, v kolikor sc je izkazalo, da je socialno krivičen in da ovira gospodarstvo in gospodarske transakcije, č) ukine davek na delo in uredi osebna dohodnina, da bo glede eksistenčnega minimuma in davčne lcstvice odgovarjala duhu zakona in spremenjenim življenskim razmera«. d) izednači hišno najemninski davek v Sloveniji z onim v Srbiji, e) prekliče okrožnica gospoda delegata I dr. Šavnika, ki jo je izdal po Vaših navodilih o izterjavanju davčnih zastanloov, Za pravice invalidov. POSEBNO MIŠLJENJE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA, PODANO PO POSLANCU KliEMŽAItJU V SEJI NARODNE SKUPŠČINE DNE 23. OKTOBRA. Za enakopravnost invalidov. Zakonski načrt Invalidskega zakona, kakor ga predlaga vlada, oziroma njena od borova večina, nikakor ne odgovarja načelnim zahtevam našega kluba, niti zahtevam in potrebam invalidov, ki so bile že tolikokrat izražene v predlogih invalidskih organizacij. S svojega stališča kot zastopniki slovenskega ljudstva moramo še prav posebno ugovarjati krivičnemu razlikovanju med invalidi, radi katerega je dobršen del slovenskih in sploh prečanskih invalidov zapostavljen za drugimi. Pri tem moramo izrecno naglasiti, da to razlikovanje niti najmanj ni in ni bilo v inten-cijah »Udruženja ratnih invalida«, v katerem ravno Srbi zavzemajo vodilno mesto. Invalidsko udruženje se je postavilo na čisto pravilno stališče popolne enakopravnosti. Kajti uvidelo je, da pri takem zakonu, ki ima v prvi vrsti socialen namen, ne gre delati razlike. Vlada se na te in druge predloge invalidskih organizacij ni ozirala. Še večl »Udru-ienju ratnih invalida« je odvzela možnost sodelovati pri tem zakonu. Ker je zastopnik vlade, gospod minister za socialno politiko, ie v zbornici ln v odboru naglašal, da je invalidska organizacija imela priliko sodelovati pri tem zakonu, zalo naj navedemo iz spomenice »Središnjega odbora udruženja ratnih j invalida« dobesedno, koliko so invalidi pri . ustvarjanju tega zakona mogli in smeli so- ! delovati. V dotični spomenici se glasi: »Poslednji projekat invalidskog zakona izradlo je Ministar socialne politike g. Marko Gjuričič sa jednom komisijom, u kojoj je bio i predstavnik invalida. Taj projekat i ako ni-je obuhvatio nekoliko bitnih potreba invalida, ipak se ustručavao da anulira prava, koja su invalidi stekli po ranijim zakonima, koji su bili u sili, kada su invalidi takvim postajali i u tom položaju svoja prava regulisavali. Ali taj projekat Ministra socialne politike pretr-peo je prilikom pretresa u Ministarskom sa-vetu takve izmene na šletu invalida, da se s pravom može reči, da je mnogo gori po svojim odredbama od privremenog zakona, koji smo do sada imali.« Iz navedenega ne sledi le čisto jasno, da invalidi ta zakonski predlog smatrajo za popolnoma nesposoben, rešiti invalidsko vprašanje, ampak sledi tudi sledeča ugotovitev: K prvim posvetovanjem v komisiji je vlada res povabila zastopnika invalidov, pa se na njegove predloge ni ozirala. Ko pa je predlog priiel iz komisije v ministrski svet, je vlada vrgla iz načrta še vse tiste določbe, ki so v smislu invalidskih zahtev še od prej ostale v projektu. Stoji tedaj, da je ta zakonski predlog narejen brez sodelovanja z organizacijo invalidov, katerim ravno je ta zakon namenjen. S tem je vlada pogazila prvo načelo, na katerem bi moral biti zgrajen dober invalidski zakon. Invalidski zakon bodi socialen zakon. Vlada pa je v svojem projektu zavrgla še neki drug važen princip. Zakonskemu načrtu, ki ga je predložila Davidovičeva vlada lansko leto, je bilo temelj sledeče pravilno načelo: Usposobiti invalide, vdove in vojne sirote za samostojno gospodarsko delo, ustvariti in okrepiti njihovo samostojno eksistenco, to je namen celokupnega državnega in družabnega prizadevanja. S samo invalidnino se to vprašanje ne more rešiti. Radi tega je težišče tega problema preneseno na tako zvano socialno pomoč. Vse odredbe v korist invalidov pa bi ostale le mrtve črke na papirju, če bi se z drugimi odredbami ne omogočila njihova izvršitev. Praktična pomoč invalidom se ne da niti misliti, ko bi vse to delo bilo prepuščeno le državni administraciji. Poleg tega moramo vedno imeti pred očmi. da se vsa ta vprašanja ne morejo pravilno in dobro reševati brez sodelovanja samih invalidov. Ravno tako bi bilo naravnost nesmiselno, odrekati se že v naprej dragoceni pomoči, ki jo v tem pogledu more nuditi zasebna iniciativa. Iz tega razloga je invalidski načrt Davidovičeve vlade priznaval invalidske organizacije kot zastopnike invalidov in družin umrlih bojevnikov. Načrt pa ni samo priznaval organizacij, ampak jim je tudi nudil sredstva, da bi mogle vršiti svojo nalogo in pomagati dvigati gospodarski položaj svojih članov. V celi državi obstoji okrog 600 invalidskih organizacij, ki so v teku šestih let silno mnogo storile za invalide. Tudi dosedanji začasni zakon za invalide je upošteval invalidske organizacije, katere so si tudi same znale pridobivati sredstev, da so ž njimi pomagale tam, kjer državna pomoč ni bila zadostna. Ravno organizacije invalidov so znale apelirati na javnost, da je ista prispevala v večji ali manjši meri za olajšanje invalidske bede. Na istih načelih sloni tudi zakonodavstvo naprednejših zapad-nili držav: Francoske. Relgije, Italije, Anglije, Kanade itd. To načelo je v resnici ravno pri invalidskem zakonu edino možno, pravilno in tudi praktično. In samo na tem načelu ima institucija »Narodnega fonda« svoj smisel. V zakonskem načrtu Davidovičeve vlade jo zamišljen »Narodni fond«, ki naj bi se vanj Mekale poleg državnih tudi zasebne subvencije. Tn fond bi stal pod avtonomno upravo invalidskih organizacij in pud koulroio držav- nih organov. Tako zamišljena institucija bi tudi v resnici mogla dosegati svoje uspehe. Stališče sedanje vlade pa je temu načelu čisto nasprotno. Iz celega zakonskega načrta je vlada črtala organizacije invalidov. Tudi v instituciji »Narodnega fonda« nimajo invalidi nobene besede. Vsled tega z vso gotovostjo že v naprej trdimo, da je »Narodni fond«, kakor je zamišljen v projektu sedanje vlade, mrtvo rojeno dete. Nihče ne bo mogel apelirati na zasebno dobrodelnost, naj prispeva v ta »Narodni fond«, Če zasebna javnost ne bo imela garancije, da se bo ta »Narodni fond« tudi res uporabljal za tiste invalide, katerim bi bili prispevki namenjeni. Institucija »Narodnega fonda« je li-rokratizirana in nihče bi ne smel biti tako naiven, da bi pričakoval od javnosti dobrovolj-nih prispevkov za neko birokratično institucijo. Istotako predloženi vladni načrt popolnoma omalovažuje invalidsko zadružništvo, kakršno je po vzgledu Belgije, Češkoslovaške, Rusije itd. zamislil tudi pri nas predlog Davidovičeve vlade. S tem je sedanja vlada na novo potrdila svoje napačno načelo: popolnoma zatreti misel invalidskih organizacij vseh vrst in oblik. Invalidi v svoji lastni zadevi nimajo nobene besede več, in to ne le v »Narodnem fondu«, ampak povsodi Vlada se je napram njim postavila na stališče absolutnega gospodarja. To stališče močno spominja na metode absolutizma Jožefa II., ki je hotel .-elo določati, koliko sveč sme goreti pri pogrebu kakega mrliča. Zdi se, kakor da bi vlada s tem projektom hitela prižigati slabotno sve-čico za pogreb zadnjega invalida, ki bo moral umreti na podlagi tega zakona. Invalidski zakon bi moral biti socialen zakon Radi tega bi moral biti sestavljen tako, da bi bila zagotovljena tudi socialna izvedba tega zakona. Biro-kratizem, posebno če ima take absolutistične tendence kakor jih vidimo v tem zakonu, pa ne more nikdar izvesti na socialen način niti najbolj socialnega zakona. Toda absolutizem birokracije v tem zakonskem predlogu ne zadeva le invalidov samih, ampak s posebno težo udarja tudi na zasebnike, zasebne korporacije, občine, samouprave in razna podjetja. Tako je v členu 31. vladnega projekta izrečena kategorična zahteva, da mora vsaka občina sprejeti v svojo rlužbo najmanj enega invalida. Večje občine pa morajo sprejeti v svojo službo toliko invalidov, kolikor jim jih bo predpisal minister. Tn lo brez ozira ua to, ali jih občine sploh rabijo, in brez ozira na to, če jih bodo sploh mogle plačevati. V istem členu se glasi, da morajo zasebna in samoupravna podjetja sprejemati v svojo službo toliko invalidov, kolikor jih bo določil minister, ki pa se imajo zaposlovati pri takih opravkih, ki niso težki, ali ki ne zahtevajo posebne sposobnosti. To stališče je v temelju napačno. Najprej bi morala država v vseh svojih področjih skrbeti, da namesti sposobne invalide. Pri tej priliki treba ugotoviti, da se v predloženem vladnem ! zakonskem predlogu država otresa še tistih invalidov, ki jih je po dosedanjem začasnem zakonu brez škode za državno blagajno vsaj za silo oskrbela. Po uredbi iz leta 1920. in po zakonu iz leta 1921. je bilo poskrbljeno, da je velik del invalidov bil oskrbljen na ta način, da jim je država oddajala prodajo tobaka. Tako je okroglo 20.(XX) invalidskih družin imelo zagotovljeno eksistenco. Poleg tega je po uredbi iz leta 1920. bilo določeno, da imajo invalidske organizacije pravico na 4 na tisoč od celokupne letne prodaje tobaka. Ta denar je Uprava monopolov redno pošiljala ministrstvu za socialno politiko, ki je znesek razdelilo invalidskim organizacijam. Te so te vsote zopet razdelile v podporo invalidov. V predloženem zakonskem načrtu vlade to odpade. — j Člen 37. prepušča invalidom le še 50 odstot-i kov trafik. Tako nastaja nevarnost, da deset ; tisoč invalidov izgubi svojo eksistenco, ali se i vsaj dopušča, da 10 000 invalidov no pride do i eksistence, za katero bi sicer država ne pla-| čala niti vinarja. To ravnanje nam je neraz-j umljivo. Država bi bila prva dolžna varovati ' pridobljene pravice invalidov, katerih velik ; del bi na ia način bil z lahkoto oskrbljen. Za i druge, ki bi država za nje na ta način ne mogla poskrbeti, bi se morala drugače pobrigati ter jih z ozirom na njihovo invalidnost i pripraviti za nov poklic. Šele tako usposob-; ljene invalide bi bilo mogoče spravljati v privatna podjetja. Je pa tu še neka druga ne-i varnost. Na ta način se utegne zgoditi, da bodo j za tak posel v podjetju nesposobni invalidi iz kmetijske panoge preneseni v industrije, kjer | bodo množili industrijski proletariat ter obenem delali, četudi nehote, konkurenco drugim sposobnim delavcem, ki so dotlej bili v tistem podjetju zaposleni. To bo brez dvoma škoda za kmetijstvo, za industrijo, za delavce in invalide same. Na tn način bo taka rešitev invalidskega vprašanja v našem gospodarstvu povzročala samo novo zmedo brez haska za invalide. Povzročila bo pa tud antagonijo med občinami, industrijo in delavci na eni. ter invalidi na drugi strani. Tak način oskrbovanja invalidov zanje ni le škodljiv, ampak je tudi nečasten. Država jih v tem pogledu kakor tudi y drugih slavija v položaj milosčiuarjev. Mi stojimo na stallSiJu, da je država inva- ] lidom dolžna dati za izgubljene zdrave ude odškodnino. Ker pa še tako velika odškodnina nikdar ne more nadomestiti zdravja in ker tega v zadostni meri tudi naše finance ne dopuščajo, moramo zahtevati vsaj to, da bodi invalidom od strani države dano vsaj neko priznanje v obliki materialnih sredstev in v obliki varstva, ki ga mora nuditi zakon. Na tem stališču je stal zakonski predlog Davidovičeve vlade, na tem stališču stoje tudi invalidska zakonodavstva vseh zapadnih držav. Kajti edino na teh načelih zgrajeno invalidsko zakonodavstvo je za invalide koristno in častno. Invalid, ki je v obrambi države izgubil svoje zdravje in velik del svoje delovne sile, ima pravico od države tirjati vsaj priznanje, in država mu je v vsakem slučaju dolžna dati vsaj priznanje, v nobenem slučaju pa ne miloščin«. Toda predlog sedanje vlade temelji in boleha ravno na tem napačnem načelu, kakor da bi država s svojo podporo izkazovala invalidu bogve kako milost, ko mu v resnici povrača samo del tega, kar je Invalid za državo dal. Režimska miloščina. Zalibog dobro razumemo, zakaj je vlada sprejela v svoj projekt to pogrešno načelo: Birokracija mora imeti možnost, da miloščino invalidom deli po intencijah vsakokratnega režima. Odredbe tega zakonskega projekta dopuščajo polno možnost, da se bo ta zakon uporabljal iz ptrankarsko-političnih motivov. V tem oziru je n. pr. člen 55. vladnega projekta naravnost odkritosrčen. Določa namreč, v kakem slučaju mora ali more invalid izgubiti svojo invalidnino, Najprej je tu tista znana določba, ki straši po vseh zakonih, katere je ta vlada doslej predložila in ki se glasi: »Invalidnina i druga pomoč oduzeče se svakom onom licu, koje ispoljava načela protivu po-stoječe državne forme ili načelo protivu-prav-ne promene drža v nog poretka.« Ta določba je bila že od vseh strani ožigosana, ker ne pomeni ničesar drugega v praksi kakor omogo-čenje samovolje od strani državnih organov napram vsem tistim državljanom, ki ne soglašajo z metodami obstoječega režima. Toda če more kdo zagovarjati to določbo v uradniškem ali kakem drugem sličnem zakonu, je prav gotovo ne more nihče zagovarjati v invalidskem zakonu. Invalid, ki je za državo žrtvoval svoje zdravje, svoje ude in morda vso svojo srečo in bodočnost, ta ima od države, kakor smo rekli, pravico zahtevati odškodnino ali vsaj priznanje. Ravno tako moramo zavračati tudi druge razloge, ki jih navaja ta člen in radi katerih se sme invalidu vzeti invalidnina. Tako je n. pr. rečeno, da se invalidu odvzame invalidnina, če se »uda prosja-čenju«. To je naravnost norčevanje iz invalidov, katerim bo država po tem zakonu dala. če so n.pr. izgubili obe nogi, na mesec 200 dinarjev. Sedaj naj invalid brez obeh nog s temi 200 dinarji na mesec živi! Ker je človeško kaj takega nemoeoče, bo moral prosjačiti. Ker bo pa prosjačil, mu bo država odvzela za kazen tistih borih 200 dinarjev! To je cinizem, ne pa človekoljubna določba, kakršne bi moral imeti tak zakon. Rekli smo že, da so te in podobne določbe sprejete v ta projekt z očividnim namenom omogočiti birokratični absolutizem. Kakšne posledice je ta birokratični absolutizem že doslej imel, razvid i mo iz glasovitih redukcij, glasom katerih je samo na Slovenskem blizu 10 000 invalidom bila odvzeta pravica invalidnine. To se je zgodilo na podlagi delovanja zloglasnih redukcijskih komisij, katere so delovale čisto na birokratičen način brez vsakega socialnega smisla. Posledica tega je, da leži danes v ministrstvu socialne politike okroglo 280.000 nerešenih invalidskih pritožb, prošenj in urgenc, katerih ta birokra-tizem ni znal in ni mogel rešiti. Priznavamo, da je gospod minister izjavil, da hoče na podlagi novega zakona vse doslej prizadete krivice popraviti. Po njegovem mnenju bo to ; storil v tem zakonskem projektu predvideni »vrhovni invalidski sud«, obstoječ iz 5 članov. Treba je imeti res nekoliko preveliko mero zaupanja v tako birokratično institucijo, kdor misli, da bo taka institucija kos svoji nalogi. Mi smo predlagali, naj kot druga in zadnja instanca v vseh invalidskih sporih razsojajo okrožna (apelacijska) sodišča, s čemer bi se delo razdelilo in rešitev pospešila. To je tembolj potrebno in logično, če pomislimo, da v prvi instanci razsojajo navadna okrajna sodišča. Toda gospod minister ni hotel pristati na našo zahtevo, ker vlado vodijo pri tem motivi, katere smo zgoraj grajali, da hoče v tej stvari održati vso silo birokratičnega centralizma. Nemoralne razlike. Invalidski zakon kot socialni zakon bi moral predvsem braniti načelo enakopravnosti in sicer ne samo enakosti posameznih, ampak tudi enakosti posameznih skupin invalidov. V predloženem vladnem projektu vidimo, da se ravno proti načelu enakopravnosti greši vsevprek. Očividna in naravnost izzivajoča je neenakost, izražena v členih 39. in 40. vladnega projekta, kjer se govori o invalidnini. Tu je razlika med invalidom-voja-kom, invalidom-nižjim oficirjem, invalidom-višjim oficirjem in invnlidoin-generalom naravnost nemoralna, in to ne le s socialnega, ampak tudi z vojaškega stališča. Najlažje se ugotovi gorostasnost te razlike v naslednjem primeru: Nižji oficir, ki je 100 odstotni inva- !lii 7y/imm METALLUM baterije za svetilke lid, bo dobival 4800 Din invalidnine. Istd vsoto bo dobival višji oficir, ki je samo 50 odstotni invalid, in enako vsoto bo vlekel general, kateri je dobil samo 20 odstotkov int validnosti. To, kakor rečeno, ni nemoralno le v socialnem pogledu, ampak tudi v vajoškem. Čudimo se, da je mogel vojni minister pristati na tako določbo, ki mora brezpogojno zanesti v armado demoralizacijo. Nižji oficir bo v slučaju resne nevarnosti začel premišljevati, kako to, da njegovi obe nogi ali obe roki, ki jih izpostavlja v nevarnost, imata isto vrednost kakor pa mezinec gospoda generala. Na ta način se duh v vojski ne bo dvigal, ampak ga prav ta odločba spravlja v resno nevarnost. Krivična in posebno s slovenskega stališča vse obsodbe vredna določba pa je obsežena v členu 105., 107. in 109. od odborske večine sprejetega projekta. Tu se delajo razlike med srbijanskimi in črnogorskimi oficirji na eni, ter prečanskimi na drugi strani. Te razlike izzivajo na odpor in protest toliko bolj, ker po dosedanji davčni statistiki prečani, posebno pa mi Slovenci, nosimo večja bremena za armado kakor pa drugi deli naše države. Priznamo sicer, da imajo srbski in črnogorski invalidi na podlagi mirovnih pogodb pravico do deleža iz reparacijskih dajatev. Zato smo tudi predlagali, naj država srbskim in črnogorskim oficirjem in drugim invalidom iz tega reparacijskega fonda da, kolikor jim je dolžna dati. Toda v zakon, ki naj velja za vse invalide-državljane naše države, se take razlike ne smejo sprejemati. Mi smo predlagali, da naj se določbe členov 105., 107. in 109., ki se nanašajo doslej le na srbske in črnogorske invalide, raztegnejo na vse invalide, ter smo za srbske in črnogorske posebej predlagali dodatke iz reparacijskega fonda. Gospod minister je sicer priznal, da imajo srbski in črnogorski invalidi pravico do enega dela reparacij, toda izjavil je obenem, da država srbskim in črnogorskim invalidom iz reparacij ne more nič dati, ker vse sama zase porabi. In tako vsled slabega gospodarstva z reparacijami trpi krivico velik del invalidov naše države, ki je toliko večja, ker vzbuja opravičeno mnenje, da so v naši državi tudi invalidi državljani prve in druge vrste. Za nov zakon po načrtu Davitlovic-Koroščeve vlade. To so v glavnem načelne razlike med našim in vladnim pojmovanjem invalidskega zakona. Te razlike so tako velike, da se z navadnim kompromisom ne dajo rešiti. Zato smo predloženi vladni načrt v načelni debati zavrgli ter sprejeli za podlago načrt Davidovičeve vlade, čeprav smo tudi proti njemu v nekaterih točkah imeli pomisleke. Tako n. pr. bi bili tudi v Behmenovem načrtu iz načelnih razlogov zahtevali večjih garancij za avtonomistično poslovanje institucije »Narod-i nega fonda«, kar se nam je z ozirom na naše slovensko stališče zdelo neobhodno potrebno. Sicer pa je načrt Davidovičeve vlade po svojih temeljnih principih popolnoma odgovarjal našim načelom in tudi načelom ter zahtevam »Udruženja ratnih invalida«, v katerem so organizirani Srbi, Hrvati in Slovenci. Ker pa večina v odboru ni pristala na našo zahtevo, naj se sprejme za podlago načrt Davidovičeve vlade ali naj se vsaj glavna načela iz tega predloga sprejmejo v vladni predlog, smo v razpravi o podrobnostih bili prisiljeni, staviti izpreniinjevalne predloge, ki bi bili vsaj nekoliko približali vladni načrt našim načelom. Toda ugotoviti moramo, da je vladna večina, oziroma vlada odbila vse naše važnejše pred-nia loge ter s tem popolnoma pogazila tista načela, na katerih bi moral sloneti moderen invalidski zakon. Iz tega razloga prihajamo sedaj pred zbornico s svojim posebnim mišljenjem o invalidskem zakonu. V tem posebnem mišljenju smo se omejili le na ugotovitev nekaterih načelnih razlik med našim pojmovanjem in pojmovanjem vlade. Podrobnosti v tem svojim posebnem mišljenju ne navajamo. To bo>no storili ob priliki razprave v plenumu zboui-i ce, kjer bomo svoje stališče v načelu in podrobnostih iznova predložili, utemeljili in bra-I nili z vsemi sredstvi, ker na noben način nočemo nositi odgovornosti, da nismo poskusili vsega, da preprečimo tak invalidski zakon, kakršnega nam je predložila vlada. I Naš poročevalec v zbornici bo po-lanoe Franc Kremžar. Spalnica in jedilna kredenca iz trdega lesu, naproda). — Poi/ve se: Škofja nlica 13, na dvorišču, ori mizarju. Denar pada! Zato kupi brž turSke srečke — najboljše vrednostne papirje (franki) in hkrati srečke z milijonskimi dobitki. Vsaka zadene. Izguba nemogoča. — Pojasnila brezplačno. — Pisma na upravo »Slovenca« s pristavkom: »Turške srečke«. 7039 Plačil. NATAKARICA dobra in zanesljiva moč, želi službe takoj ali pozneje in gre tudi izven mesta. — Pismene ponudbo na upravništvo pod: »Plačilna« 7175. Iščem družabnika za vnovčenje patenta mno-žinskega predmeta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Varnostni obroček proti odpiranju pisem«. Večja trgovina na Gorenjskem, z mešanim blagom, sprejme takoj: BLAGAJNIČARKO fcmožno knjigovodstva, tudi začetnico; DVA UČENCA t boljšo šolsko izobrazbo, in enega HLAPCA vajenega skladiščnih in dr. del. Pogoj: Pridnost, poštenost, dobra spričevala! — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Gorenjsko« štev. 7085. VAJENCA ali VAJENKO — sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Oskrbo mora imeti pri starših. Naslov v upravi pod štev. 7092. Iščem za stalno delo stolarja za mehanične stole. — Ponudbe na upravo Usta pod šifro: »Stolar« štev. 7141. VAJENCA Starega nad 14 let, sprejmem za sedlarsko obrt. Naslov v upravi lista pod št. 7104, Zastopnike ta prodajo srečk na mesečne obroke išče večja banka pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo lista pod: »Eksistenca« št. 7093. Službo išče v kaki pisarni ali trgovini (najraje kot blagajničarka), DEKLE, stara 16 let, ki je dovršila z maturo 4-razred. mešč. šolo pri usmiljenkah v Kočevju. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6926. "Brezplačn. dela najraje pri lesnem podjetju, prosi 18 letni zdrav mladenič poštenih staršev, če mogoče s hrano in stanovanjem (v mestu ali na deželi). — Ponudbe na upravo lista pod: »Mladenič« štev. 7181. Spreten graščinski gospodarski opravnik Z najboljšimi spričevali, želi svojo službo spremeniti. — Ponudbe pod: »Zanesljiv« štev. 7142 na upravo lista. Mizarskega pomočnika treznega in zanesljivega, ki je res zmožen pohištvenega dela, sprejmem takoj; plača primerna. Na željo je stanovanje in hrana v hiši. —-• Lorenc Mačič, strojno mizarstvo, Prevalje, 7155 Dva učenca ia pekovsko obrt se sprejmeta takoj v pekarni ROŠ, HRASTNIK. 7112 Kmečki MLADENIČ t dobro šol. izobrazbo, vešč knjigoveštva, bi se rad izučil strojnega mehaništva, najraje v Ljubljani ali okolici. FR. KOSMAČ, Mrzli Trh št. 9 - ŽIRI. 7165 Bvtobus - promet K pokopališču pri Sv. Križu. Tvrdka ADAMČIČ & SUŠTERŠIČ javlja cenj. občinstvu, da sc bo letošnje leto vršil avtobus - promet k pokopališču pri Sv. Križu od dveh strani, in sicer: OD FI-GOVCA redno vsak dan od 28. oktobra do 3. nov. ob delavnikih od 9. ure dopoldne in v nedeljo od 8. ure do poznega večera; OD SV. PETRA pa bo vozil avto v soboto in ponedeljek od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne, v nedeljo pa od 8. ure do poznega tMčera. Enkratna vožnja stane 5 Din. Stanovanje iščem na Goreniskem ali Štajerskem, 1—2 sobi, kuhinjo in pritikline. - Ponudbe upravi pod »Solnčno 7183«. čajno maslo najfinejše, nudi v poljubnih množinah MLEKARSKA ZADRUGA, Radomlje. Tekač dobi takoj službo. - Naslov v upravi lista pod it. 7184. Pletilka ki je izurjena za stroj št. 8, se takoj sprejme. - Naslov v upravi lista pod št. 7186. Prioritete železnice KRANJ — TRŽIČ so ceno naprodaj. - Naslov v upravi lista pod št. 7192. Oves in čebula lep domač pridelek, se kupi. - Ponudbe na upravo hote'a »Slon«, Ljubljana. 7180 Krušna peč dobro ohranjena, se proda po nizki ceni. - Društvena ulica 38 — Moste. 7193 Trgovski vajenec priden in pošten, s primer, šolsko izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z meš. blagom. - V. AVSEC, Stična. Sprejme se dobra likarica za stalno proti dobri plači. - ŠIMENC, Kolodvorska ul. štev. 8, Ljubljana. Danes pa gremo vsi v MOSTE štev. 7 na krvave in mesene POZOR! Prodam ŠIVALNI STROJ »Gritzner« po učodni jeni. KAVČNIK KAREL, krojač, Vnj. gorice, Brezovica. 2000 DINARJEV in odstotke pri prodaji plačam mesečno perfekt. FRIZERKI in MANIKERKI. -A. Kumtnerkramer, Sombor. ČREVA vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsake leto, vedno na zalogi. — Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni Jos. Bergman Ljubljana, Poljanska c. 85. Kcrespondentinja popolnoma perlektna srbohrvaščine, hitra strojepiska s prakso, se takoj sprejme. Ponudbe z natančno navedbo prakse in zahtevo plače na: »Kolinsko tovarno v Ljubljani«. 7157 Mesto postrežnice iščem za zjutraj ali zvečer. , Naslov pove uprava lista l pod številko 7152. 1 Naznanjam v imenu svojem in svojih sorodnikov pretužno vest, da je naš skrbni in ljubljeni oče, soprog, stari oče, tast in stric, gospod Matevž Kopač posestnik in krojaški mojster v Žireh v starosti 70 let, previden s tolažili sv. vere, 19. t. m. ob 16. uri izdihnil svojo blago dušo. Predragega pokojnika smo 21 okt. ob 16. uri položili k večnemu počitku. — Ohranite ga vsi, ki ste ga poznali, v blagem spominu ter ga priporočamo v molitev, Žiri, dne 22. oktobra 1925. Akad. slikar FRANJO KOPAČ, gimn. prof. v Kranju. Velik PES-ČUVAJ naprodaj. — Vič, Tržaška cesta št. 34. 7105 Za kapelo ali cerkv. podružnico se proda velik*, fino oljebarv. SLIKA (sv Magdalena pod Krist. križu), kopija po Langusu. Naslov: JENKO, Gradišče št. 3, I. nadstropje. 7156 POZOR! POZOR 1 Ostanki za perilo naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Resljeva cesta 30/L, desno. Odda se v najem za več let delavnica ob glavni cesti v Sp. Šiški, in 1 ali 2 sobi. Plačilo za eno leto naprej. — Naslov pri upravi lista pod: 7161. Krizanteme spec. gojene kot dreveščki, in moderno vezane vcnce, najlepši okrasek na grobnice dobite na Poljanski cesti 12 Prodam češnjevo, politirano spalno opravo IVAN NOVAK, splošno mizarstvo — Vižmarje 65. BERDE kupim, dobro ohranjene. Ponudbe na FR. KOGEJ, katehet, Št. Vid n. Ljublj. Naprodaj: SEDLO (Bocksattel), omara za obleko, škornji, usnjene gamaše, obešalo za obleke, platneni kovčki. — Valva-zorjev .trg 6, II. nadstropje. BRZOPARILNIK ~ dobro ohranjen, se proda za 1125. — Din. Na ogled ob vsakem času! Kje, pove uprava lista pod št. 7166. NAPRODAJ d v o j n a t, dobro ohranjen KOZOLEC (dopler), vsaka stran s tremi oddelki (štanti). Poizve se na Zaloški cesit štev, 6. Kupi se stružnica za železo, stružne dolžine 1—1.50 m, na pogon. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro: »Stružnica« štev. 7158. enostanovanjska, dve sobi, kuhinja, shramba, veža, lepo podstrešje, z vrtom, je takoj naprodaj, 7 minut od elektr. železnice. Poizve se v upravi pod štev. 7151. računam od lepo narejene OBLEKE. Kavčnik Karel, krojač, Vnj. Gorice-Brezo-vica pri Ljubljani. 7154 Mlinarji, pozor! Vsakovrst. mlinske kamne - najboljše kakovosti - ima vedno v zalogi JAKOB SELIŠKAR -- Škoija Loka. Instrumente za kompletno godbo na pihala, prodamo. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro »PIHALA«. 7048 Deteljo za krmo kupi trgovina, Dunajska cesta 28. Istotam se odda GNOJ i' greznic. 6985 Mlekarskih vrčev okoli 70 komadov po 30 1. (rabljenih), ter toliko ledenikov (Eiskapsel)), bo na favni dražbi dne 27. t. m. popoldne ob 3 prodala Mlekarska zadruga na Brezovici. — Dražba se bo vršila v mlekarni, 7080 Odvetnik Dr. Ho Sape naznanja, da je otvoril lastno odvetniško pisarno v Gornjem gradu — Krilne žile '1 si zavarujte s patentirano ANTIVARIX obvezo. — Cena: Din 150"— Naročila: M. BARTL, Stritarjeva ulica Javna sodna dražba. V sredo dne 28. oktobra 1925 ob 1. uri (13. uri) popoldne se vrši v Domžalah št. 4 JAVNA SODNA DRAŽBA raznega pohištva, kakor omar, miz, železne blagajne, šivalnih strojev za izdelavo slamnikov, raznih filcev, šivalnega stroja »Singer«, več tisoč raznih belih moških, otroških in raznobarvnih moških slamnikov, slamnatih torbic (cekarjev), kit (cofov) za slamnike, kartonov za razpošiljanje slamnikov, konja, rujave barve, novega breka itd. itd. — Na to dražbo se posebno opozarjajo slamnikarska podjetja. 7182 NI sveži in suhi — največja izbira— od Din 60— naprej. — Sveže krizanteme, nageljni in rože, aranžmaji vseh vrst vedno v zalogi I Cvetlični salon Viktor Bajt Selenburgova ulica št. 6 — Ljubljana. je ohranitev istih stalno v brezhibnem stanju, ker kemično čiščenje varuje pred molji, plesnobi in razpadanju ter poživi barvo, tako da je obleka vedno taka kot nova. V reklamne svrhe daje do 30. oktobra 15% popusta od tarifnih cen, pri kemičnem snaženju in barvanju oblek tovarna Jos. Relch v Ljubljani. Sprejemališče: Poljanski nasip štev. 4, vii. • • ■■••.» Selenburgova ulica štev. 3. ».Težak Zag?eb, Ciunduiič&va uEica lb.»oJ 13 priporoča cenj. usnjarjem vse v njih stroko spadajoče potrebščine; ribje olje, degras C. I., strojilna olja ,,Hessna", vse vrste eks-traktov in kemikalij ter usnjarskega orodja, dalje šelaka in tragantov. Dne 28. oktobra 1925 ob 9. uri se bo prodala na javni dražbi gozdna parcela št. 584 ad Srednja vas v izmeri 17.642 mJ. - Izklicna cena je določena na 7500 Din. - Dražba se vrši na Mlaki št. 1. — Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sodišču. 7178 OKRAJNO SODIŠČE V RADOVLJICI, ODD. I., dne 22. oktobra 1925. »"sataaBaBB a a aasoaaBEBBBiaKiaaanBEiH in velour za plašče za površne suknje in modni ševijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka sa B B Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. P! ttBSEiBBBBBBBBBBBBBEgBBBaaBBBBBfl Sodno dražbo. Dne 29. oktobra 1925 ob 8. uri se bodo prodali v Zgor. Gameljnah 37 sledeči predmeti: 300 navadnih stolov, 112 vrtnih stolov, 2 pisalni mizi, 12 rumenih mizic, 8 črnih mizic, 20 »štokerlov«, kuhinjska oprava, 6 stojal za cvetke, 14 vrtnih stolov, 1 vozeča parna loko-mobila, različno orodje in stroji za izdelavo stolov, 1 blagajna, 1 nova vrata, 2 kompletna okna, 8 zabojev za orodje, 22 otroč. stolčkov itd, Dne 30. oktobra 1925 ob 15. uri v Ljubljani, Sodna ulica štev. 11, pa: 14 različnih stolov, 1 stenski obešalnik, 1 električna svetilka, 30 kg šelaka, 1 sveder in 4 moške obleke. ' Kupci se vljudno vabijo. »..jn' 'L!' različnega zimskega triko. IID j M J m\r\ perila, ilanelaste in prelite Iblllll luUlIl odeie> vsakovrstne barhente, moške štole in vie droge potrebščine kupite najboljše in najcenejše edino le pri iVflriU KSOŠElitl v lastni prenovljeni hiši na Kelte-Murnovi (Martinovi) cesti štev. 15. Premog, drva, oglje, briketi, koks. — »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. OBLEKA moika Iz ieikega ievl|ota In fina dunajska konfekcija Din 580. lina damski volnena obleka Din 220. Damski plaif Din 400. fantovska obleka Din 190. dekllika obleka Din SO. Razpo5Il|a veletrgovina R. Stermecki, «ue ».is llustrovanl cenik z faz 1000 slikami se poilje vsakemu zastonj, vzorci od suina kamgarna In razne manufakturne robi pa samo za 3 dni na ogled. Kdor pride i /lakom osebno kupovat dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Narotlla iu Oln 500 poitnlne prosto. Trgovci engross cene. Cvetllfarna Jizzr Ltubllana. (Fani IBvala) Prešernova ulica 51. 30 se prlooroca centenentsg občinstvu za nahup svežih cvetlic, šopfcov, vencev, hahor tudi amefnih vencev in šophov vse po utonhurencmh cenali. Pos?rellba Jofsiu« : izbira lepa in vellhol Kupujte samo prvovrstno domgeo svinjsko mast znamke J. P. Lastni izdelek tvrdke Janko Popoviž v Ljubl;ani Najnižje dnevne cenel Solidna postrežbal Raapošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov. Tovarna za čevlje potrebuje: 1 lagerista za čevlje, 1 „ „ za usnje, 3 — 5 čevljarjev za izkrajanje, 2 ženski za izkrajanje, 1 korespondenta s stenografijo in znanjem hrvatsko-srpskega ter nem. jezika, 1 mlajšega raznašalca pisem in 1 invalidno moč za telefonsko cen« tralo v tovarni. Ponudbe s priporočili je poslati na upravništvo »Slovenca« pod številko 7062. IŠČEMO za eno največjih tovarn motornih koles samo absolutno solventne Dopise pod: »Agilen in solventen« na naslov: »PUBLICITAS« d. d., oglasni zavod, Gunduli-čeva ulica 11 — ZAGREB. TRGOVCI 1 Zahtevajte cenik in vzorce sveč za edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši. Bengalične žveplenke, bengalične svečice, BENGALIČNI OGENJ v vseh barvah brez žvepla in smradu za miklavžev« večere in gledališke odre. — Lovske patrone vseh kalibrov v razi. bengal. barvah. — Aparat proti vlomu, za vinograde in dr. C e nI k ognjemetnih predmetov se pošlje na zahtevo, »PYROTA«, L jugoslov. pirotehn. tovarna, CELJE. Promefrii zavod za premog d. d. V LJUBLJANI prodaja IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čelu al >v. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog iu brikote Naslov: Prometni zavod za premog d.d. V Ljubljani, Miklošičeva cesta šloir. 15, II. Damski klobuki Emil DjllKailOViC « Modni salon Popravila Po najniiiih cenah Lep baržunast klobuček že od Din 150 - naprej potrebščine za modlsttnge z znatnim popustom pravna v šesT/hu^ah Sv. Petra cesta Stev. 27 ,n„. . . . , , _ „ _ Prekrojjevanjje spatri (Polea hotela TratnlK) obiske. - Nujna PO- Kupujem orehe. Ponudbe z navedbo cenc na Valentin Sterle, LJubljana, Poljanska cesta. Lep krompir prebran, »uh in zdrav — prodaja na drobno in debelo, tudi vagonske pošiljatve — trgovec GUSTAV ERKLAVEC, Novi Udmat itev. 3. 7109 ŠPAGO DRETO in vse vrste vrvar-ikih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite y skladišču »KONOPJUTA« Ljubljana, Gosposvetska 2. NIZKE CENE! KLOBUKI MODNI baržunasti kakor tudi F I L CI ▼ vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri MINKI HORVAT Ljubljano, Stori trg št. 21. Popravila se sprejemajo, { a 1 n 1 klobuki v zalogi I žimnice modroce, posteljne mreže, iclezne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke — dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg itev. 7 (poleg Mestnega doma). 6551 Veliko zalogo novodošlega ma-nuiakturnega blaga za zimo, kakor: damske velourje v vsakovrstnih barvah in kvalitetah, blago za kostume in priznano veliko izbiro moškega snkna nudi ceni. odjemalcem po nizkih c n a h »GBlAČilNICA« - LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA. Dobro blago se samo hvali! Da sc o t««" prepričate, oglejte si veliko izbiro manu-fakturnega blaga vseh vrst pri znani solidni tvrdki »OBLAČILNO« - LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA. Pavel Šimenc pokopališki vrtnar, Sv. Križ - Ljubljana se priproča cenj. občinstvu za pOprOVlIll in Ohra- sltev aroDov f cvetlicami. ?>oslpan|e s pes- hOin. kakor tudi za izvršitev VSalfOVr, SVt?lll In suti, vencev. Sophov im razlic. erait2ma>ev po zmernih cenah. V«llhQ ZOlOga lepili hI l/itllf( ll«. NaroČil s P Jj c J e - C¥ C111CO F 511 Sv. Petra CCSttf Mev. 33. poleg zmajskega mostu. mm iiiii centralno kurjavo, Lutzove peči in štedilnike ali polnilne peči (FUIloffen) kuri najceneje z nemškim plinskim koksom! Zaloga: P. Cefein, wo£iova i|li. Tele!. 56 Tmrnišh® zaloga poliišlva od najfinejše do najpriprostejše opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri ANDREJ kregar. tovarna pomiva • St. Vid nad Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje Na velesejmu razstav« v paviljonu E' POZOR\ Natečaj! POZOR! KLAVIR ali PIANINO ie vzame v najem ali kupi T slučaju, da ugaja! Ponudbe na upravo »Slovenca* pod: »Glasba« štev. 70S6. Krompir sortirane vrste - vagonske pošiljke nudi za takoj Kmetijska zadruga v Ptuju. Hiša Y Priboru enonadstropna, in pritlična, i gosppdar. poslopjem, lep vrt, vse v dobrem stanju, naprodaj. - Vprašati pri ERBER, Strma ulica 3. Bukovo oglje najceneje in najboljše — na vagone in na posamezne »reče H. SKALA, Ljubljana -MlrjeSt. 4. 4620 Rabljena DVOKOLESA motorji, automobili, šivaln! tn pisalni stroji, se kupijo proti izkazu lastnine. Franc uatjel, Ljubljana, Zvonar:,ka ulica št. 1. 6906 ' Naznanjam slav. občinstvu, da se vrši dne 25. rov. t. 1. žrebanje dobitkov, knteri so spodaj navedeni. Brinovc, trgovcc in posestnik, Višnjagora 36, Slovenija. Kdor želi biti za mal denar srečen, naj pošlje po poštni nakaznici Din 60.— (šestdeset) na naslov: Franjo do 10. novembra t. 1. — Za ta denar dobi vsak franko po pošti 2 m barhenta, flancla, kotenine, ali pa šifona; razen tega ima pravico do žrebanja. — Vsak pošiljatelj dobi tekočo številko, ki se mu bo zraven pošiljke objavila Žrebanje se vrši, kakor že zgoraj omenjeno, dne 25. m", t. L pod vodstvom in kontrolo g. notarja Antona Zevnik v Višnji gori, Slovenija. Izžrebane številke kakor tudi naslovi se objavijo po časopisih. — Dobitki: Enonadstropna trg. hiša, spalna in kuhinjska oprava, kredenca, železna blagajna, šivalni stroj, dvokolesa, srebrne, zlate ure in verižice, in šc 400 dobitkov v vrednosti 50.000,— Din, Denar je poslati na moj naslov: Franjo Brinovc, trg. in posestnik Višnjagora — Slovenija. Edino najboljši strOfl so le JOSIP PETEL1NG-A znamke Gritzner, Adlcr, l'honix za rodbino, obrt in industrijo. Posamezni deli za stroje in Lamerz igle. umuMMIMH sma blizu Prešernovega spomenika Pouk brezplačno. SIR011 ZA PLETENJE Flach Rund-Links-Links in Jackard :-: za ročni in strojni pogon :-: pniriAScniNE ln deli strojev za vse sisteme In ■-■ HllOEe vedno na skladišču pri :-: ^upaniiska ulica šlev. 42. Glavni zastopnik teliniJke »oslovnice industrijo strojev za pletenje Feflij«: Lederer, Wien AMERIKANSKA REKLAMA. Podaljšano do 20. decembra. Mi hočemo dokazati vsakomur, da je naša na nov način sestavljena krema za čevlje inamka »LEBINc boljša od vsake druge raditega pa nič dražja. Da pa se lahko vsak sam prepriča o njeni kvaliteti, bomo od t. X. do 20. XII. t. L pošiljali posebne velike škatlje ca. 82 dkg vsakemu, ki jo naroči za ceno Din 40.—. Zraven pa smo razpisali velika darila, katera se bodo razdelila med te naročnike naše kreme »LEBIN«. Boilčne nagrade. 1 4 sedežni avto »Ford« 1 motorno kolo >Pueh< 1 spalna soba it mehkega lesa 1 kolesci za enega konja 1 kuhinjska oprura 4 šivalni stroji »Singer« 10 zlatih verižic sa moške 10 srebrnih moških ar 10 srebr. moških verižic 10 srebrnih sapestnie 2 garnituri srebrnega je- dilnega orodja 10 ženskih ročnih torbic 1 dvosedetni avto 1 spalna »oba iz trdega lesa 1 čistilnica sa Sito 1 pisalni stroj 2 pluga 10 moških (lvokotos 10 zlatih ur m ionske 10 zlatih reriiie sa ionske 10 srebrnih ienskih ur 10 srebrnih ženskih veriiic 10 slatih sapestnie 4 potni kov čeki is usnja 2 porcelanasta servisa u 6 oseb 10 mošk. usnjotih denarnic. Ta darila se razde!e ako bo vsaj 85.000 naročnikov. Ako bo manj naročnikov, se razdeli sorazmerno manj daril po načrtu, ki se nahaja pri dr. Josipu Barle, notarju v Mariboru. Ako število naročnikov ne bi doseglo 2000, se darila ne bodo delila. Kako se krema „Lebln" naroČi. 1. Po poštni nakaznici se poSlje Din 40.— in se napiše natančni naslov. 2. Zadaj na odrezek je napisati rešitev uganke. 8. Za poslani znesek Din 40.— dobite po pošti franko eno veliko škatljo ca. 82 dkg najfinejše kreme »LEBINc, črno ali rumeno, kakor želita Uganka: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. U IS u Te številke je tako postaviti posamezno v kvadrate, da, ako se seštejejo od katerekoli strani, je skupni znesek 15, kakor kaže slika. Natančni načrt glede razdelitve daril leti v zapečateni koverti pri g. notarju Josipu Barle t Maribora. Na razna vprašanja, kar bi bilo s tem v zvezi, se ne bo odgovarjalo. Darila se bodo razdelila dne 22 decembra t 1. pod kontrolo g. dr. Josipa Barle v Maribora, Kdor nepravilno reši, je izključen od tekmovanja za darila. Naročila in denar je nasloviti na Izdelovalnlre kreme »LEBIN«, Hoče pri Mariboru alj pa na g. notarja dr. Jos. Barle, Maribor, Aleksandrova c. 14. ,,1X531(4", noToda ta priimek jc čisto pogrešen. Reči bi morali: Bogata Avstralija. Saj veste, da velja za dežele isto kakor za ljudi: bogastvo še ni sreča. Res je, da inia Avstralija rudnike, bogate z zlatom, zato pa se je nateplo sem vse polno nevarnih in divjih postopačev. Prepričali se boste lahko na lastne oči, ko bomo potovali po zlatonosnem ozemlju. — Ali ni bila viktorijanska naselbina ustanovljena šele pred kratkim? je vprašala Glenarvanova gospa. — Res je, gospa, stara je komaj trideset let. Bilo 10 dne 6. junija 1885, na torek ... . — Ob čelrt na osem zvečer, je pristavil major, ki Je, jniel največje veselje, če je mogel podražiti učenjaka radi natančnosti njegovih podatkov. — Ne, pet minut pred tričetrt na osmo, je povzel čisto resno učenjak, sta ustanovila Batnian in £_a!ckner naselbino v Port-Filipu, ob istem zalivu, kK;r se razprostira danes mesto Melbourne. Celih pet- let je spadala naselbina še k Novemu Južnemu ™alesu in je dobivala postave iz Sydneya, tamkajšnjega glavnega mesta. L. 1851. pa so je oklicala za samostojno državo in si dala ime Viktorija. — In iialo jo prišlo blagostanji^ — To boste takoj videli, dragi Glenarvan. Navesti vam hočem števiike zadnjega štetja. Naj je Mac Nabbs kakršnegakoli mnenja, zame je več kot gotovo, da nobena stvar ni bolj zgovorna kakor številke. —Začnite, je dejal major. —Že začenjam. L. 1836. je imela naselbina v Filipovem zalivu dvestoštiriinštirideset prebivalcev. Danes jih ima viktorijska provinca dvestoinpetdeset tisoč. Sedem miljonov kvadratnih čevljev vinogradov daje na leto šest tisoč petindvajset hektolitrov vina. Stopet tisoč konj dirja po viktorijanskih poljanah in šeststopetinsedemdeset tisoč dvestodvainsedemdeset rogatih glav se pase po neizmernih pašnikih. — Ali nima tudi primernega števila prašičev? je vprašal Mac Nabbs. — Da, ljubi major, devetinsedemdeset tisoč, šest-stopetindvajset, če vam je prav. — In koliko ovac, Paganel? — Sedem milijonov stopetnajst tisoč dvestoštiriinštirideset, Mac Nabbs. — Ali ste prišteli tudi to, ki jo sedajle obiramo, gospod Jakob? — Ne, te pa ne, ker smo je že tri četrtine pojedli. — Izborno, gospod Paganel! so je od srca zasmejal a gospa Helena. Priznati je treba, cla ste presneto podkovani v zemljepisnih vprašanjih. Naj se moj bratranec še tako trudi, nikdar vas ne bo vjel, nikdar I — Gospa, to je vendar moj posel, da vem vse te stvari in da vam jih po potrebi povem. Tako mi tudi lahko verjamete, če vam rečem, da hrani ta čudna dežela za nas še polno čudovitih stvari. — No, kolikor smo videli doslej... se je vmešal Mac Nabbs, ki je rad dražil zendjepisca, da bi ga tom bolj spravil v ogenj. — Čakajte vendar, neučakani major! se je razburil Paganel. Komaj da ste stopili na to zemljo, pa že prodajate sitnost! Čakajte! Pravim vam, jaz, Jakob Paganel vam pravim, da je to najčudovitejša dežela na svetu. Njen postanek, njena narava, pridelki, podnebje in najbrž njen verjetni konec, vsemu so se čudili, se čudijo in so bodo čudili vsi znanstveniki na. svetil. Pomislite, prijatelji, Avstralija se jc vzdignila iz morja, pa ne najprej notranjost, sredina, ampak robovi, da je bila sprva kakor ogromen prstan. Zato dnmnevnmo, da ima v notranjosti še napol izhlapela morja; avstralske reko upadajo in usihajo ' vsak dan bolj. Tu ne poznajo vlage, ne v zraku, ne na tleh. Tu izgubljajo drevesa vsako leto — ne listje, ampak skorjo. Tu je listje obrnjeno k solncu, pa ne s ploskvijo, kakor pri nas, ampak od strani, tako da avstralsko drevje ne daje sence. Tu raste les, ki ne gori. Tu je rezan kamen, ki se v dežju taja. Tu so gozdovi pritlikavci, rastline pa orjakinje. Tu so prečudne živali: štirinožci imajo kljun, tako n. pr. ježevec, tu skače kenguru po dolgih zadnjih nogah. Tu imajo ovce prašičjo glavo. Tu so lisice, ki plešejo po drevju. Tu so labodi črni. Tu delajo podgane gnezda po drevju. Tu vabi »bower-bird« svoje krilate prijatelje v svate. Tu so ptiči, ki znajo tako peti in so tako pripravni, da se jim ne moreš načuditi: prvi tolče kot ura, drugi poka kakor voznik z bičem, tretji posnema brusača, četrti tolče sekunde kakor nihalo pri uri, peti se smeje zjutraj, ker vzhaja solnce, šesti se joče zvečer, ker zahaja. 0 čudne, nesmiselne dežele! Ali je bila kdaj podobna, ustvarjena tako protinaravno! Po pravici je dejal o tebi učeni rastli-noslovec Grimard: >To je torej tista Avstralija, ki se posmehuje, ali bolje, ki izziva zakone vesoijstva, ki jih kaže ostali svet!« Zdelo se je, da je Paganel tako zagnan, da ga ne bo mogoče ustaviti. Zgovorni tajnik Zemljepisnega društva ni imel več v oblasti samega sebe. Govoril je in govoril in mahal z rokami, da je malone vse razbil. Vihtel je vilice, da so bili njegovi tovariši pri pojedini v življenjski nevarnosti. Končno se jim je posrečilo, da so prevpili njegov glas z glasnim, oglušujočim krikom: bravo Paganel! — Tedaj šele je umolknil. Po tem naštevanju avstralskih posebnosti ni prišlo nikomur več na misel, da bi se izpostavil novi nevarnosti in še kaj vprašal. 0 pač, major si ni mogel kaj, da ne bi dejal s svojim mirnim načinom: >Samo to, Paganel? — O ne, ni še vse! je odgovoril učenjak na novo v ognju. — Kaj? je vprašala gospa Helena, ki jo je zelo imelo, če je v Avstraliji res šo kaj bolj čudovitega. — Da, gospa, avstralsko podnebje! To je čudovitejše od vsega, kar sem vam naštel. — Zakai vendar? so se začudili vsi hkrati. (Dalje sledi.) = 111 = 111 111 = 111 = 1 ^ -9 S 3 « S O M 0«! g •n O £ § 00 g -S o J3 « 2 o o a o >2 o. 'a > & s on > nd G ■S* o 2 s TJ © O 00 —. s § «f « £ hO h cd g . S £ S * > u 111=111= =111=111 a aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa« . W tTt W W V ▼ Tf Tf ▼▼▼▼▼ *f f f f *f Tf f t t ▼ tt ff f TT Vt f Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamtiigorici Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon interurban: Podnart 2 Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkani — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje — Spojke za odre in prage — Spojke za ladje in splave — Železne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za ienderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — Ilustrovani ceniki na razpolago Prodaja se samo na debelo trgovcem. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Novosti! Osebno izbrane, ravnokar došle Modni salon Stuchly-Maske Oglejte si izložbe klobukov! Cene nizke, dobro blago! Popravila točno in ceno! Novosti! Pozor novo I PicOliii stroji! Edino strokovno upeljane delavnice za vsa popravila in predelavnica navadnih; Links-Links, Jarquard, Noppen, 8 Schloss. 4 Schioss itd. strojev. Priporočajo se novi stroji in strojni deli, najstarejše in najboljše nemške tvrdke, prevzame se tudi popravilo vse vrste pletilnih strojev in vsakovrstna strojna dela. Strokovna navodila in pojasnila dobite brezplačno. Cene solidne, točna in hitra postrežba. Za Gorenjsko prevzame naročila: g. Ivan Potočnik, Kranj, Mestni trg Za naklonjenost se priporočata Grgurevič i Bar ti, Ljubljana Gledališka stolba 3 Zraven kino Matice Zsiižane ceti&! Za jesensko prodajo 1 V* II • mm m srnami stroji cene znatno znižane pri J. GOREČ Palača Ljubljanske kreditne banke Znižane cesis! Zimske suknje si povsod oglej in potem šele obišči našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti št. 2. — Le tako se bodeš prepričal, da smo poleg dobrega blaga vendar najcenejši Konfekcijska tovarna FRAN DEPE&DA & Cie. Ljubljana. PEKARNO v Ljubljani vzamem v najem ali kupim s hišo vred. . Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 7037. Kupujemo drva vsako količino, bukova polena, zdravo, suho blago, franko postaja ZAGREB. -Ponudbe izvolite poslati na L MEŠTROVIČ ZAGREB, Bakačeva nI. 3/IL PREMOG- ČEBIN Wolfova ulic« l/II. - Telefon 5« SODI za vino, žganje, olje, med, mast in petrolej, kakor tudi za transport in hrambo ima vedno v zalogi vsako množ. FRAN REPIC sodar. podjetje v Ljubljani. Istotam se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča popra-vila po najnižjih cenah. Solidno delo, točna postrežba. ARHITEKT in MESTNI STAVBENIK Viljem Treo Ljubljana, Gosposvetska c. št. 10. — Telef. inter. 103. Ustanovljeno leta 1830. Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. na na Viču - Brdo Pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 23 _Telefon 207_ t Priporofa svo.lo bogato za- * logo zidne opeko, žlebakov t ln strežnikov vseh vrst po J zelo ugodnih cenah. J. Si epušin Sisek priporoča boljšo tambnrlce, strune, parti-ture kolo in vsa otreb-Š61ne za vsa grlaselta. Odlikovan oa pariški S^Ht razstavi. Ceniki Iranko Popolnoma varno naSožite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. □a Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo itaiusodneise. Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Zlato vsebuje v Vaši roki se nahajajoče Zlaforog-terpentinovo milo! mrnm. V vsak tlsoieri komad se vpreSa 1 zlatnik za 10 frankov. Poskusite, kupite komad pristnega 71 a! n rnsl -ternenfl nnvfdn HHEEEBBEBfflEBHHSfflBBBBEBBBBSBB HoFaS v vseh modnih barvah in oblikah se dobe najceneje pri Franc Bernik, Ljubljana-šlška Slovenska cesta — bivši perutninski zavod. JHHEaaSBBBEaBCSISBtSBBSlEaSBaEiBIBaiaB B3C3 Prva dalmatinska tvornica Gilardi & Bettiza — Split ustanovljena leta 1865, torej najstarejša tvornica te vrste v Dalmaciji Izdeluje: prvovrsten Pornand cementi zastopnik za Slovenijo Ivan Pestoinlk in drug, Ljubljana Resljeva cesta 3 Tel. int. 949 Line Kr. angleška poštno-parobrodna linija. General, zastopstvo za kraljevino SHS; Zagreb Trg l. štev. 17. •.'"sK&iižHif ;,V - 1 '-i.--' f -, Redn' potniški promet Hamburg—Chcrbourg—Southampton y Novi |ork in Kanado Cherbourg— Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos. Montevideo, Buenos Aires, San Paolo. Odprava potnikov 1, 2, 3. razreda, - Kabine 3. raz. z 2 in I posteljam Udobnost - Sigurnost — Brzina Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Lfubljnna, Kolodvorska 26. — Metkovič, Ivo Veraja. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4. Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sara evu in Gružu. Naslov za brzojavke: Prometna banka. JH Fi Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 M (v lastni palači vis 4 vis hotela „Unionu). Telefon St. 57 tn 470, Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev 39.080. Podružnice: CELJE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLE0. Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000-—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. :3Š