Posamezna Številka 12 vinarjev.
Slev. 191.	V unmianl, v sredo, 22, avgnsla 1917.
Leto XLV.
s Velja po pošti: —
sa celo leto naproj .. K 30— aa t n incsec „ .. „ K-BO sa Nemčijo celoletna. „ 34-— »a ostalo Inozemstvo. „ £0-—
V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28'— aa en mesec „ ..K 2-30 * opravi prejsman tnese&no,, 2'—
= Sobotna izdaja: ~
Za oe o leto.....K 7 —
za Nemčijo oelole no. „ 9 •— aa ostalo inozemstvo. „ 12 —
BV Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIf. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pirsm ce no = sprejemajo. — Uredniškega le'olona štev. 74. =
Inserati:
ilno8io!;:ua petltvrsta (72 mm široka in 3 mm vlroka ali nI«
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
~ Poslano: ■ Enostolpna polUvrsla po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši ne-dolje ln praznike, ob 5. url pop,
Redca letna priloga vozni red,
Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št 6. — Račun poštno liraniln^oe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 756S. — Upraviiškega telefona št. 188.
Mirovna osli sv. očeis.
Glavni odsek nemškega državnega zbora o noti.
Berlin, 21. avgusta. (Kor. ur.) Glavni odsek državnega zbora se je dan.es sestal. Navzoči so bili tudi državni kancelar, državni tajniki in veliko število članov zveznega sveta. Mesto dr. Spahna, ki je postal pruski pravosodni minister, je izvolil odsek poslanca centra Fehrenbacha za predsednika.
Prvi je govoril državni kancler dr, Michaelis,
Po govoru državnega kanclerja je sklenil odsek zavzeti stališče nasproti mirovni izjavi svetega očeta in razpravljati druga vprašanja zunanje politike šele pozneje.
Soc. demokratična stranka je izjavila,, da pozdravlja živahno vsak korak, ki nas približa miru. Torej tudi papeževo noto. In to tembolj, ker je pričakovati od nastopa sv, očeta dobrih uspehov.
Napredna stranka je povdarjala, da je edina z državnim kanclerjem v simpatičnem umevanju papeževega proglasa in se pridružuje izvajanjem državnega kanclerja.
Centrum se istotako pridružuje kanc-lerjevi izjavi o mirovnem proglasu sv. očeta. Centrum zre v koraku svete stolice, katere nepristranost je celemu svetu znana, zelo dragoceno pospeševanje od vseh narodov zaželjenega miru in želi, da bi ta svetovno-zgodo^inska izjava, ki temelji na najplemenitejšem mišljenju, imela poln uspeh.
Narodno-liberalna stranka jc podala izjavo, da se sedaj ne more spuščati v ma-terijalno vsebino papeževega proglasa. Stranka si tozadevno pridržuje tozadevno svoje mnenje. Pač pa se pridružuje kanc-lerjevim besedam.
Tudi voditelj konservativcev se je izrazil v istem smislu.
Zastopnik neodvisnih soc demokratov je obžaloval, cla so predgovorniki samo na splošno izrazili svoje simpatije in da se niso spustili v podrobnejša razmotrivanja. Samoobsebi je razumljivo, da se pridružuje vsakemu mirovnemu posredovanju. Državni zbor ne sme dopustiti, da bi ne imel vpliva na način odgovora na noto.'
Zastopnik soc. demokraške stranke je odvrnil, da ni govora o tem, da bi se odrekli vplivu na odgovor, ampak samo v tem, da bi razgovor zavlekli za nekoliko dni ,da se sporazumemo z zavezniki.
Nato je bila seja zaključena. Jutri pridejo na razgovor vprašanja zunanje politike.
LISTEK.
Sveti oče predlaga primirje?
Ženeva, 21. avgusta. Tukajšnja »Tribune« je izvedela iz Berna, da jc naslovil papež na vojskujoče države novo noto, v kater; predlaga primirje.
Pismo našega cesarja sv. očetu.
Haag, 21. avgusta. (K. ur.) Kakor poroča holandski »Newsbureau« je' izvedela »United Press« iz Rima, da je došlo včeraj v Vatikan lastnoročno pismo cesarja Karla, ki je v zvezi z mirovno noto sv. očeta.
Note ne bo načelni nikdo odklonil.
Berlin, 2! avgusta. (K. ur.) »Acht Uhr Blatt« puroča Ženeve: Čeravno je opažati, da države četverosporazuma noto sv. očeta odločno odklanjajo, se vendar čuti jasne njihovo stremljenje stopiti v stik s centralnimi državami. Posebno na francosko ljudstvo napravlja nota velik vtis.
Berlin, 21. avgusta. (K, ur.) »Vossische Zeitung« poroča iz Bazla: Vatikanski so-trudnik »Porrierc della Sera« poroča, da bodo v glavnih obrisih sprejele osrednje države mirovno ponudbo sv. očeta in da tudi sporazum ji ni nenaklonjen.
Anglija.
Rotterdarcs, 21. avgusta. (Kor. ur.) V spodnji zbornici je interpeliral posl. Kind, ali jc vzela angleška vlada mirovno noto sv. očeta v vednost in ali je pripravljena : na njo odgovoriti. Lord Robert Cecil je odgovoril na obe vprašanji pritrjujoče.
voZMjSe delo.
V »Domoljubu« čitamo: Katoličani vsega sveta spremljajo s svojimi molitvami prizadevanje svetega očeta in ga po svoji moči podpirajo. Tretjič stopa sedaj Benedikt XV. pred svet s pozivom na mir. Itali-, janska vlada se je bila prvič takoj upr-' la in je papežu zagrozila, da bi vsako | posredovanje za mir od njegove strani smatrala kot sovražno dejanje proti sebi in da ne moro potem več jamčiti za osebno varnost njegovo. Pa tudi ta j grožnja laških framasonov ga ni ostra-šila. Papež izvršuje dalje svoj apostolski poklic.
Podpirajo ga pri tem katoliški rao-• žje. Osnoval se je m e čl n a r o d n i k a-I t o 1 i š k i odbor v Švici, ki izkuša pripraviti najprej katoličane do sporazuma. Ravno sedaj so v Curihu zbrani vplivni katoliški možje: voditelj katoliškega Centra v nemškem državnem zboru, Erzberger, ki je s svojim nastopom v zbornici strmoglavil mogo? lega državnega lcancelarja Bethma n izjavil, da je mogoče prav kina v na-
rediti, da bi le mogli vplivni državniki priti skup; dalje je tam avstrijski krščanski socialec, dr. Mataja, izboren poznavalec mednarodnega prava, in deželni glavar Kranjske dr, Š u s t e r š i č. V Curihu izhajajoči katoliški list jc te dni prinesel prav temeljito pojasnilo o jugoslovanskem vprašanju.
V odboru so še voditelj katoliških Čehov dr. Hruban. voditelj katoliških Mažarov grof Ziči, Poljaki in zastopniki drugih nam prijaznih držav. Ti iz-kušajo privabiti v svoj krog katoličane iz sovražnih držav, da se naredi vendar enkrat vsaj nekaj stika mecl sovražniki. Framasonske vlade so seveda
temu skrajno nasprotne, a trajno sei vendar ne bodo mogle upirati želji po miru, ki mora med ljudstvi pridobivati vedno več tal, ; • * dalje vojska traja.
Ko je šel načelnik naše stranke dr. Šusteršič iz Ljubljane in je izročil posle svojemu namestniku, jc dejal: Kaj morem v teh razmerah boljšega storiti kakor da grem delat za mir? Dobrotnik človeštva je, kdor tudi samo za en dan skrajša to grozno uničevanje in strašno zmedo pojmov!
Tako je. To vojsko jc satan naredil. Samo Bog jo more končati.
SeSl se tsestš® nadaBjiiile. —	rd wss cS?§&£r.~
isss beliti, m saraiffiiSs piaiii zapiigsiieiiiSli. — Fraecoslil »?»s - Ssgisffl jjifitiia poftrsfa za mir © lialifi
Znani vojni kritik major Morath piše o enajsti soški bitki, da ž njo Italijani ne bodo uspeli, kakor tudi niso ničesar dosegli v prejšnjih bitkah. Priredili so jo le v pozdrav Poincareju. Kar tiče splošnega položaja, je Cadorna v deseti soški bitki nameraval odrezati avstrijsko bojno črto od srednje Soče in s pehoto prebiti proti Ljubljani. V sedanji bitki je Cadorna na črti od Avč do Tolmina le bolj ali manj krepko demonstriral, ob morju pa išče poti, po kateri bi prišel naravnost v Trst. Grmado, ključ do Trsta, bi rad Cadorna vzel za vsako ceno. Napadel jc iz prostora vzhodno in južno od Gorice, da bi zavzel cesto ob železnici, poizkuša, da bi vrgel naše čete z glavnega vrha na Faj-tovem hribu; pri Kostanjevici nastopa z močnimi silami, da bi napredoval. Od izliva Soče obstreljujejo z angleškimi in s francoskimi topovi strmino pri Gradežu; z morja so obstreljevali goro monitorji. Ko so prenehali grometi topovi, je laška pehota iz Sv. Ivana napredovala proti cesti, ki vodi v Devin, Grmado so pa nameravali obkoliti s se-t vera. Zapiralni ogenj naših baterij jo italijanska krdela strašno kosil. Uspeh Italijanov najbolje kaže, ker so naši ujeli 5600 sovražnikov, dasi je premoč velika in so se naši le branili.
Cadorna je besno in vztrajno napadal, a naša bojna črta stoji trdno. Italijan namerava prebiti našo bojno črto na Krasu. Prebil jo pa ni; le na dveh točkah: pri Avčah in pri Selu je nekoliko napredoval. Pri Avčah se je
nahajala naša bojna črta še spredaj na zahodnem bregu Sočo; zdaj gre čez Vrh po naravni obrambni črti Kala, naravno obrambno črte v teh krajih.
Izguba Sela jc podrejene vojaške važnosti: ogrožena ni Grmada; tudi naše postojanke na Krasu niso v nevarnosti.
Hrabrost naših junakov na soškem bojišču izpričuje, ker so toliko sovražnikov ujeli in zaplenili veliko strojnih pušk.
»Dober je naš položaj«, poročajo uradno iz vojnega tiskovnega stana.
Še grome topovi, še se bije besna bitka ob Soči. Upamo, da bodo Lahi, Francozi in Angleži zopet premagani.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. avgusta. Uradno: Enajsta soška biika se bije z vso silo. Sovražnik je storil vse, da b?. zrušil silo naše obrambe, ki je ostala zsna-jjoviSa v desetih krvavih kitkah. Na nobeni »očki bojišča, Id se razteza cd višin Julijskih aip do Adrije se mu to ni posrečilo. Na severnem krilu 70 km dolgo črte v ozemlju Vršiča in Srna se je razcepil italijanski napad z ozirom na ozemlje v posamezne sus?kc. ki smo jih
f Prol. MaKs Sever.
Pred petimi leti mi jo profesor grščine podaril stereotipno izdajo Kseno-fontovih »Spominov Sokratu«, spominov, ki jih jc zapisal Ksenofont v hvaležnosti do svojega učitelja Sokrata sodobnim in poznejšim rodovom v premišljevanje o njegovem plemenitem učiteljevanju in nepojmljivem koncu.
Čudno naključje! Ali je jc vedel samo Vsevedni, ali je morda vedel tudi on ali pa samo slutil, da jih bom po petih letih zopet vzel v roke, tiste »Spomine«, in da tedaj no bom mislil na modrijana Sokrata, ki jc umrl poln hrepenenja po onostranski blaženosti tako ravnodušno zapuščajoč svojce, ampak nanj, ki se je v prvih in zadnjih hipih po nesrečnem dogodku s skrbečo bolestjo spominjal svoje družinice, na vsem učencem nepozabnega profesorja M a k s a S e v c r j a.
Najhujše jc io: sredi najlepših počitnic odriniti s pozivnico k mobiliziranemu polku, nato na srbskem bojišču prestati napore prvih zmag in porazov, vrniti sc z neozdravljivo boleznijo za
gimnazijski kateder in že spet oditi k vojaškim cenzuram v Zagreb, Ljubljano, Ivarlovec, za tem zasesti stolico na vojaški nižji realni šoli v Maros Vasar-hely-u, preživeli cel alfabet od začetka do konca in od konca do začetka ter končno neposredno pred odhodom v strelske jarke pasti na vežbališču od lastne ročne granate.
Če jc kje na svetu poklic zaradi poklica, jc to učiteljski stan in Maks Sever je bil profesor, kakršnih nam manjka. To vedo zlasti njegovi učenci, ki mu bodo ohranili hvaležen spomin za vedno. Treba bi bilo darovitosti Edmonda de Amicis (Cuore), čc bi hotel kdo opisati njegovo delovanje v šoli, njegovo blago srce in plemenito dušo, s katero so nas vezale tako nežne vezi. V resnici bi si človek ne znal razlagati vneme, s kalero je opravljal delo svojega poklica, ko bi ne vedel, da se je tega svojega poklica v vsoj njegovi dalekosežnosti tudi zavedal. Sam mi jc priznal v nekem pismu: »Jaz sem si bil v svojem srcu že pri vstopu v gimnazijo izbral svoj poklic: moj ideal jc bil vedno učiteljski stan. Pri tem me ni strašil niti izrek starih modrijanov: Quem dii odere. '> ovojem poklicu Sem tako srečen,	-o a j :i.am onega srečne-
ga treiv	■ t; ■ .ina tromba odi ro-
si {al oied svojimi!
-sr>\
učenci. So pa zopet ljudje, ki bi bili vse drugo raje kakor učitelji.«
Stroka, katero si je bil izbral, mu je odgovarjala popolnoma. Učil je latinščino in grščino, torej tista predmeta, ki usposabljata za vseučiliške študije in tvorita podlago takozvani humanistični izobrazbi. Visokega mnenja, ki ga jo imel o antiki in humanistični izobrazbi sploh, ni nikdar pustil na cedilu, ampak ga pri vsaki priliki povclar-jal, podpiral in razširjal, dobro vedoč, da vsakovrstna gonja proti humanistični vzgoji izvira in nujno vodi do gole sebičnosti sočasne prosvete, ki noče. priznavati preteklosti, niti prihodnjo-sti, ampak le večnost nadomeščujočo sedanjost in nad njo kraljujoči božanski Jaz. To svoje naziranje je po raznih izkušnjah na bojišču in vojaški šoli le še poglobil in se zadivil idealu naših gimnazij. Komaj ustvarjene nove načrte, ki jih jc hotel po končani vojni izvesti v prid mladini in svojemu narodu, jo prehitela njegova junaška smrt.
Tako je izgubila naša mladimi v njem učitelja, ki so ga dičilo sanic lope lastnosti. Njegovo vzorno vzgojo potrjn- ' jejo vspehi. Kako ljubezen je gojil do ' učencev' Kako je kipelo njegovo srce j domov: ske ljubezni, kadar se je v šoli ' ponosno oziral po mladini nuu svo-i rva naroda, kako ^a io bolel vsak ne-
uspeli, prestopek in poguben vpliv pokvarjenih tovarišij, nasprotno v kako veselje in srečo so mu bili dobri učenci! Skratka: imel je očetovsko srce. Z dostojno resnostjo in zdravim humorjem, z clobrohotečo obzirnostjo, z globokim umevanjem dijaške duše in zlasti s so-čutnostjo do revnejših učencev si je tan koj pridobil srca svojih učencev in za« upanje do njega jc rastlo od dne do dne. Umevno je, da so tedaj njegove bodril-ne besede, njegovi versko-nravni opomini padali na rodovitna tla. Kako do« bro so nam dele besede: »Zdaj ste žc bolj odrastli; je dobro, če se vas na to opozori o pravem času.« — Kadar je imel povedati kaj važnega ali kočljivega. In sledil je očetovski poduk in od nase strani otroškozaupno vpraševanje. Od njegovih navduševalnih opomb so mi v.di najlepša ona, ko je pri otvoritvi šolskega leta 1912/13 s svečanostjo spominjal na kongres in sijaj, ki ga jc na Dunaju razvil Evharistični kralj s pri* zadevanjem naše cesarske hiše.
V višji šoli. je bil pri čitanju klasikov vesel vsake pi.'ike, kjer nam je mogel dali kak nauk za življenje. Čc jo bila stvar važnejša, je imel navado še d > zc uvod odkritosrčno izreči svojo ictenjc: Mislim, da je za vas nmcst-i če sn rajši pogovorimo o stvari, io. da bi vas mučil s suhoparno gra-
vse popolnoma odbili. Južno od Avč in vzhodno od Kanala je sovražnik z novimi silami našo bojno črto potisnil nekoliko nazaj. Pri Vrhu smo ujeli italijanski napad; posamezni oddelki so pa držali svoje postojanke, dokler niso bile popolnoma obkoljene; umaknili so se nato skozi napadalce. Med Desklo in Vipavo so se rušili v bojih, ki so trajali podnevi in ponoči, navali na naših junaško branjenih črtah. Poleg strelskega polka št. 7 se je zopet posebno odlikovala slavna prva črnovojniška brigada (moštvo iz Spodnje in iz Zg. Avstrije). Ravno tako uspešno so se borili preizkušeni branilci Krasa. Osvojitev uničene vasi Selo tvori edini krajni uspeh, ki ga je priboril tu sovražnik, ki je žrtvoval na tisoče mož. V obeh dneh bitke smo ujeli nad 5600 mož in zaplenili 30 strojnih pušk.
Severnozahodno od Arsiero so od-jdelkl 2. tirolskega polka cesarskih lovcev in naskakovalne patrulje ujele v Italijanskih jarkih i častnike, 90 mož in eno strojno puško.
AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO.
Dunaj, 21. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan:
Bitka ob Soči se nadaljuje z isto besnostjo. Težišče na Krasu. Položaj za nas dober.
Načelnik generalnega štaba.
Podrobno poročilo vojnih poročevalcev o
drugem dnevu XI. bitke ob Soči.
Vojni tiskovni stan, 21. avgusta. Soška bitka, ki je zapletla neštete tisoče v nove, strašne boje, čisto nič ne zaostaja za zadnjo silovito borbo. Na mnogih točkah nastopajo z večjo množico topov in ljudi, kakor v deseti bitki. Splošno napadajo tiste odseke, kakor ko se je pričela zaanja ofenziva. Na severu napada brigada za brigado gorovje med Avčami in goro sv. Gabrijela, ki zapira gorsko planoto med Banjšico in Trnovem. Izžgane ceste Gorice sipajo temna krdela proti pustim gričem, ki obdajajo vzhodni rob nesrečnega mesta. Od droga na utrdbi Fajtovega hriba do borih utrdb Tržiča pokriva vse dim in ogenj.
Ne more se reči, kdaj da se bo končala divja borba, a rečemo že lahko, da se je prvi naval italijanskih množic krvavo zrušil. Prebili niso nikjer, le v nekaterih odsekih se jim je posrečilo, da so vpadli, a skoraj povsod se je položaj vzravnal. Več polkov, ki so plezali po poti na Kalvarijo čez Solkan na Sveto Goro po tesnih stezah, je poizkušalo, da bi se polastili postojank, ki obkoljujejo razvaline samostana. Pri hiši in strmini se je sunek končal. Izjalovil se je tudi njih poizkus, da bi bili severno od tam razvili c. kr. bojno črto in da bi prebili proti Trnovskem gozdu.
Na Goriškem pokrivajo griče od Sv. Marka do Panovškega gozda gore mrličev, a železnega obroča niso čisto nič izrah-ljali; popolnoma se je pa zrušil italijanski naval na Komenski planoti. Sovražniku se je posrečilo, kar se vselej zgodi, da je z prvim zagonom prišel v najsprednejše postojanke, a skoraj na vseh točkah se je moral takoj umakniti mogočnim protinapadom. Italijani so se dozdaj zarili le vzhodno od razvalin Kostanjevice, a tudi v tem zelo tesnem odseku so le malo pridobili. Zaman so poizkušali, da bi se bih z navalom polastili severno od Kostanjevice ležeče kote 464; posrečilo se jim tudi ni, da bi bili obšli tu vrh Fajtovega hriba na strminah proti Vipavski dolini.
Včeraj so doživeli Italijani poraz, ki spada med najtežavnejše cele vojske.
matiko, s katero bi radi mnogi oveko-večili sebe in svojo ženijalnost. V višjih razredih jaz gramatiko suponiram; sicer sami veste, da sem vas na to opozarjal že v nižjih razredih.«
Res je v nižjih razredih znal tudi oblikoslovje pokazati učencem v pravi luči, budili veselje zanj kažoč na neprecenljiv užitek klasičnih čtiv, brž ko so jezikovne ležkoče premagane, in nas čuvati pred nevarnostjo naziranja, da je oblikoslovje samo sebi namen.
Nc le, da je samo v šoli gojil čut za vs«' iepo in dobro, tudi zunaj v naravi na izprehodih iu izletih je znal buditi v mladem človeku zanimanje za naravi no krasoto. Bil je sam intimen prijatelj narave; saj jc kot lovec prežil v nji marsikaj lepih trenutkov in njegovemu bistremu očesu ni manjkalo pozornosti za najmanjši migljaj. Poznal je naše gozde, naše loke in potočke, lju< bil lepo slovensko zemljo in pri pohodu v Srbijo, kakor da je zadnjič pozdravi valove domače Save. Sicer je služil kot. nadporočnik pri hrvatskem 78. pešpol-ku, ali zaigralo mu je srce od veselja, kadar je ,daleč od domovine, začul sio-venski napev! Kako je bil vesel brala Hrvata, ki je bil, kakor piše v dnevniku, x bolj slovenske krvi«.
Da, še sc najdejo ljudje, ki so slovenske krvi, ali Maksa Severja ni najti med živimi nobenega več. Svojo sioven-
Kras v oblakih ognja in dima.
Budimpešta, 21. avgusta. »Az Est« javlja iz vojnega tiskovnega stana: Nova soška bitka, ki divja že dva dni, ne zaostaja za strašnimi borbami desete bitke ob Soči. Italijani napadajo skoraj v ravno tistih smereh, kakor zadnjič. Kras pokriva ogenj in dim od Fajtovega hriba do Tržiča, Prvi naval italijanskih množic se je zrušil, to stoji. Nikjer niso prebili, kjer so v tesnih odsekih vdrli v naše črte, smo jih hitro vrgli. Več polkov smo odbili na solkanski poti. Preprečili smo Italijanom njih načrt, da bi bili razvili našo črto na Kuku in da bi prodrli proti Trnovskemu gozdu. Griče Sv. Marka pokrivajo kupi italijanskih mrličev. Na komenski višini se je naval Italijanov popolnoma zrušil. Italijani drže le vzhodno od razvalin Kostanjevice nekaj osvojenih postojank, a pridobili so jako malo.
Francozi ob Soči.
Bern, 21. avgusta. Enajsto bitko ob Soči znači, ker se bije tudi nekaj francoskih lovskih bataljonov. Prihod Francozov na soško bojišče so prikrivali, a izdali so ga s preveliko hvalo, s katero je zadnje čase slavilo italijansko časopisje Francoze, kakor tudi s tem, da je sprejel Cadorna neposredno pred ofenzivo Poincareja kot gosta. Navzočnost Francozov v bojih pri Soči je pa odkrila brzojavka Viktorja Emanuela Poincareju, v kateri je povedal, da se bore Francozi ramo ob rami z Italijani.
Bitka pri Selu.
Dunaj, 21. avgusta. Iz vojnega tiskovnega stana se javlja o bitki pri Selu:
Tudi danes je najsilnejše besnel boj na južnem delu Krasa. Najbesnejše so rjoveli italijanski topovi vseh kalibrov; novi sovražni polki so zavzemali mesta izčrpanih svojih prednikov v dvadnevni bitki. Uspeha Italijani zopet niso dosegli. Zastonj so prelivali kri, zaman so se borili. Na tisoče mrtvih Italijanov pokriva Fajtov hrib in razvaline sestreljene vasi Selo. Angleški in francoski topovi so sodelovali, da uničijo naša kritja in jarke, a zrušili niso zveste obrambe in železnega odpora branilcev. Skoraj ni mogoče verovati, in spada v najslavnejši list povestnice sedanje vojske, kar je storil in kar še dela vsaki naš mož od najvišjega poveljnika do prostaka na krvavem pozorišču.
Pri presoji položaja do torka opoldne se lahko reče: mali uspehi, ki jih mora v prvem razvoju vsake napadalne bitke prepustiti branilec sovražniku, so bili zdaj še neznatnejši, kakor v 10. soški bitki. Na planoti Kala se je posrečilo sovražniku, da je prišel na vzhodni breg Soče. Južno od Avč pri Kanalu je zasedel sovražnik mali del bojne črte. Črta naše pehote se je morala umakniti tam v tisto postojanko, ki gre po pobočju, ki se razteza vzhodno od tam; to obrambno črto držimo proti vsem napadom.
Na cesti Jamlje-Selo slede povrsti napadi Italijanov. Vedno nove množice gonijo na naše postojanke, ki se nahajajo na zahodnem robu sestreljene vasi Selo. Vas so sovražne granate tako razbile ,da jo pač ne moremo več nazvati vas. Pehota se je umaknila na povelje za vas Selo in je prepustila sovražniku razvaline vasi. Ker leži Selo pri razpoki Brestovice, kjer meji Grmada s Krasom, je za zdaj brez vsake važnosti, če so zasedli vas Italijani, ker so nadvladajoče višine, za katere edino gre, trdno v naših rokah. Glede na način, kakor napada italijanska pehota, se 11. soška bitka le malo razločuje od prejšnjih bitk. Napadajo tako, kakor v prejšnjih bitkah. Sovražna pehota napreduje v globokih vrstah, ko misli, da so postali s pri-
sko kri je prelil za domovino, seme naše srečnejše prihodnjosti. Ali pa jc gotovo, da bo seme vzklilo? Kaj jo gotovost? Kot da bi bil stopil iz pravljice na realna tla, se je v divni noči ob Drini za vojsko oboroženi junak zamislil v prežeto idilo svojoga srečnega družinskega življenja in ranjen od krute in edino gotovo resničnosti zavzdihnil:
»Mesečina nad Drino; pokanje pa-trul; prepelici odgovarja žaba.«
To je gotovost. In gotovo je, cla tistega oboroženega junaka Maksa Severja nc bo več iz vojske domov. To priča njegovi gospe poslana, okrvavljena častniška kapa in dolg črn trak z zlatim napisom: »Dragemu tovarišu peš-polki 16. 52. 53.«
Šest mesecev že žaluje za njim toliko in toliko hvaležnih učencev, za njim žaluje mlada neutolažljiva vdova s sedmerimi sirotami: »Ko bi vedela, da njegova kri ni tekla zastonj, kako sladka tolažba bi to bila zame... Celo sama bi šla z veseljem v smrt zapustiv-ši usodi vseh sedem nesrečnih sirot, ko bi mi kdo mogel dati poroštvo, da je s tem zagotovljena slovenski domovini boljša, pravičnejša, srečnejša bodočnost!«
Junak in junakinja!
Jos. Turk, v imenu nekdanjega razreda.
pravljalnim topovskim ognjem naši jarki zreli za napad. Pri napadih zadnje dni so vzele najprednejše vrste italijanske pehote s seboj strojne puške. V borbah včeraj smo zaplenili 30 strojnih pušk, kar dokazuje, kako živahno da naša obramba dela.
Italijanski ujetniki izpovedujejo, da je njih poveljstvo računalo na osvojitev Trsta že začetkom napada. V italijanskih strelskih jarkih so rekli vojakom, da so izdelali za napad na avstrijskp soško bojno črto tak načrt, da bodo v nekaterih urah vzeli Trst. Načrt se je naslanjal pred vsem na sodelovanje mnogoštevilnih francoskih in angleških topov, kakor tudi italijanskih topov, in da poseže tudi mornarica v boje na suhem z najtežjimi topovi. Vse to naj bi se izvedlo istočasno z navali pehote. Italijanski ujetniki tudi potrjujejo, da so se italijanski vojaki naveličali vojske in da se upori vsaki dan pojavljajo.
V	Trstu je tudi v enajsti soški bitki vse mirno, kakor med njenimi desetimi prednicami. Nenadno obstreljevanje je prvi hip ljudi razburilo, a dnevnega dela ni dolgo motilo. Vse gre, kakor navadno. Naši letalci krožijo podnevi in tudi ponoči nad mestom, katero zapirajo italijanskim letalcem.
V bitki pri Soči streljajo sovražniki s 6800 topovi; 1800 jih je francoskih in angleških.
Berlin, 21. avgusta. »Lokalanzeiger-poroča iz Karlsruhe«: »Stampa« pojoča: V bitki pri Soči streljajo s 6800 topovi; 1800 jih je angleških in francoskih.
« • •
Bitka se včeraj nadaljevala z nezmanjšano silo, — Na Krnu odbita dva, na Mrzlem vrhu pa en napad. — Pri Desklah bil sovražnik vržen. — Uničeni sovražni bataljoni pri Vodicah, na Sveti Gori in na gori sv, Gabrijela. — Zrušeni sovražni naskoki vzhodno od Gorice. — Na Krasu odbili naši junaki vse napade, le Selo je ostalo sovražniku. — 5 italijanskih letal sestreljenih.
Dunaj, 21. avgusta. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Bitka se je nadaljevala z nezmanjšano besnostjo podnevi in ponoči od Avč, do morja. Našo črto od Mrzlega vrha do Tolmina so podnevi obstreljevali s težkimi topovi; ogenj se je proti večeru posebno ojačil pri tolminskem mostišču.
Sovražnik je napadel dvakrat našo postojanko na Krnu; močno je napadel tudi Mrzli vrh, a smo ga odbili.
Južno od Avč in vzhodno od Kanala smo utrjevali našo novo bojno črto. Tam je odbil strelski polk št. 7. 20 sovražnih napadov, ujel 400 sovražnikov in zaplenil 7 strojnih pušk.
. Z najtežjim topovskim in z ognjem min je obstreljeval sovražnik ostalo bojno črto do morja.
S protisunkom smo vrgli sovražnika južno od Deskel, kjer je bil vdrl.
Po kratkem bobnečem ognju so na-skakovali sovražni bataljoni Vodice, Sv, Goro in goro Sv. Gabrijela; naš ogenj jih je uničil.
Boj divja tudi vzhodno od Gorice. Pri Solkanu, pri Grčini, pri Vrtojbi in pri Bi-ljah je sovražnik neprestano s svojimi množicami naskakoval, a dosegel ni ničesar; naš ogenj mu je zadal najtežje izgube. Južno od Grčina se je sicer posrečilo sovražniku, da je vdrl v našo prvo črto, a ponoči smo g anapodili in ga tudi tam vrgli v pobližnem boju, ki je trajal eno uro. Slavna I, črnovojniška brigada se je v teh bojih posebno odlikovala.
Naše postojanke na Krasu od Vipavske doline do morja je sovražnik včeraj in ponoči brez odmora besno napadal; posebno je nastopal proti Kostanjevici in zahodno od Medeje. Na^e junaške čete so popolnoma odbile vse napade na naše postojanke, le Selo je v menjajočih se borbah ostalo Italijanom. Pri Flondarju in jugovzhodno od Sv, Ivana smo ponovno odbili težke sovražne napade.
Ves dan so se bili številni zračni boji; 5 sovražnih letal smo sestrelili.
V	nedeljskem boju naših pomorskih letal s sovražnimi monitorji, ki so obstreljevali Trst, so naša pomorska letala zmagala; monitorje so prisilila, da so morali prenejiati streljati. Eno pomorsko letalo smo izgubili.
Sovražnik je včeraj obstreljeval s težkimi topovi tudi naše postojanke na Rombonu. Ogenj naših topov je že odbil sovražno pehoto, ki je dopoldne napadla.
Napetost v Rimu.
Curih,- 21. avgusta. Iz Rima: Rimljani zasledujejo razburjeni ofenzivo ob Soči. Uredništva listov oblegajo velike množice, ki pričakujejo posebnih izdaj. Italijansko časopisje je napovedalo, da bo avstrijska bojna črta kmalu prebita .
Soška bitka Italijanov nI navdušila za vojsko. — Silovito pomanjkanje papirja v Italiji. — Italijanski ministrski svet.
Lugano, 21. avgusta. (K. u.) Italijanski listi poročajo: Italijansko vojno vodstvo in vlada sta nameravali z ofen-
zivo zopet razpaliti vojno strast med narodom, ker je nota sv. očeta hrepenenje po miru v ljudstvu zelo okrepila. Uspeha pa niso dosegli; nasprotno: socialisti v Milanu so na shodu strašno nastopili proti nadaljevanju vojske.
Lugano, 21. avgusta. Popirja v Ita* liji tako primanjkuje, cla ne morejo niti dovolj dopisnic jnatisniti.
Lugano, 21. avgusta. Danes je zboroval ministrski svet. Sonnino se je včeraj dolgo časa posvetoval z ruskim veleposlanikom in z nizozenskim poslanikom. Neko nevtralno poslaništvo v Rimu se pogaja z upravo palače Torlo-ni, o najemninski pogodbi za avstrijsko poslaništvo pri Vatikanu. Spodnje prostore v palači so že izpraznili.
Italijanska vlada proti mirovnemu po-kretu.
Bern, 21. avgusta. (K. u.) »Neue Zfiri-cher Ztg.« poroča z italijanske meje: Minister Cpmmandini je izdal okrožnico pre-fektom, s katero jih poziva, naj osrčujejo in pomirujejo prebivalstvo, naj krepž odporno moč in naj nastopajo proti vojni nasprotujoči agitaciji.
Trsi pol sovražoiai peaiami.
V »Edinosti« čitamo o italijanskem, bombardiranju Trsta naslednje zanimivo poročilo:
Vse do prošlc nedelje jc bil Trst —» tako pravzaprav pred fronto, kot se pravi — venclar še kolikor toliko varen, dasiravno so nas naši »prijatelji« z one strani posetili marsikaterikrat in nas pozdravili s pozdravi iz zraka, po katerih jc tekla kri najnedolžnojših in smo polagali njihova trupla k večnemu počitku — žrtvo težkih časov. Vendar pa Trst vse clo zadnjega m stal pod vstiskom tistih grozot, ki sc dogajajo dan za dnem nekoliko kilometrov tja gori proti severozapadu; v nedeljo proti večeru pa smo občutili tudi v Trstu učinek »najtežjih kalibrov« in spoznali smo, da smo — na fronti.
Razdalja med Trstom in furlanskim obrežjem od izliva Soče pa tja do meje jc majhna, komaj 18 do 25 lun,in današnja tehnika obvladuje take razdalje igraje. To so nam dokazali naši sovražniki v nedeljo. Dočim jc bil prejS. nji dan in posebno popolnoči ves sovražni najtežji ogenj — pravijo/da ste bili dve angleški vojni ladji tam nekje pri Gradežu — naperjen na Opčine, odkoder je zbežalo prebivalstvo v najbliž-njo okolico, so si v nedeljo zvečer izbrali za cijj Trst sam. Militarične škode na Opčinah ni bilo, kolikor smo poučeni, precej pa je prizadeto domače prebivalstvo. Poškodovanih je več zasebnih poslopij, a po sreči ljudskih žrtev ni bilo. Vse drugače pa je pri nas v Trstu.
Prvi strel je bil ugotovljen ob 7. uri -i min,, in potem jih je sledilo do približno 8. ure zvečer še nadaljnih 6. Prvi zadetki so bili takorekoč v sredi mesta, mesta, v katerem ni nobene vojaške naprave, ki bi le količkaj imela utrdbeni ali podoben značaj. Mesto Trst je dandanes popolnoma odprto mesto, kjer nimamo prav ničesar, kar bi tudi le od-daleč kazalo, da je Trst po vojaštvu zaseden, za odpor proti sovražniku pripravljeno mesto. Onih par najnižjih vojaških poveljništev, ki jih imamo, je komaj toliko, da vemo, da je sploh kak vojak v Trstu, in če ne bi tupatam prihajalo vojaštvo s Krasa nakupovat v Trst, bi sploh pozabili, da smo tako blizu fronte, če ne bi nas opozarjali na to bobnenje tam zgoraj in italijanski letalci nad nami. In vendar Trst pod italijanskimi granatami.
Deset sovražnih granat največjega kalibra, 38 centimeterskega, kakor pravijo, je'bilo naperjenih na Trst. Zadele niso vse in tudi učinek ni bil tako grozovit, kot bi si človek predstavljal v prvem hipu. Stvarna škoda je razmeroma le majhna. Porušena je skoraj popolnoma le ena sama hiša, druga pa je precej težko poškodovana. Hujši pa so učinki glede človeških žrtev.
Bila jc pač nedelja in ljudstvo je proti večei*u šlo iz hiš, da se po jzredno vročem dnevu nekoliko ohladi. Zlo-kobno brnjenje, tresk, in — krik in stok, brizgajoča kri, ranjenci, mrtveci. In večinoma sami — otroci.
Sestri Gizela in Eleonora Lavrenčič, prva stara U, druga 10 let, BeneŠ Julij, star U let, Peter Cigoj, star 10 let, Blaževič Albina, stara 15 let, in Erzilija Loy, stara 30 let. šest mrtvih, razmesarjenih, šest žrtev, ki pričajo o grozoti borbe za — »odrešitev« Trsta.
Nepopisno pretresljiv jc bil prizor ob strašno razmesarjenih truplih Gize-le in Eleonoro Lavrenčič. Mati nesrečnih žrtev je malone poblaznela bolesti. Objemala in poljubovala je revne ostanke svojih predragih hčerk, ki sta bili vsa njena nada, klicala ju z najslajšimi imeni, jokala, in si ruvala lase, kričala, cla se jc stresalo na i trše srce. Lahko je
bila ranjena tudi njena 2 in pol letna hčerka kar »o pa opazili šele naslednji dan.
Težko ranjenih je bilo 7 oseb. ki so jih prepeljali v mestno bolnišnico, in sicer: Helena in Karel Bavdaž, Julija Dionisio, Mihael Hrimek, Ernest Ham-bruseh, Marija Reinhardt in Mihael Kav nian.
Vtisk sovražnega napada je bil v prizadetih okoliših, kot jc pač popolnoma umljivo, naravnost grozen. Ljudstvo je trumoma bežalo v edino varna kraja, v predora pod Montuzzo in pod Sv. Jakobom, ki sta bila v kratkem tako polna, da jc bil vsak promet nemogoč. Pomirjevalno je vplival na ljudstvo prihod namestnika barona Fries-Skeneja, ki jc v spremstvu namestnika policijskega ravnatelja dr. Mahkovca, ogledal prizadeto kraje in rodbine, tolažil ljudstvo ter najtežje prizadetim skušal z denarno podporo za prve potrebe pomagati iz najhujše zadrege. Kolikor smo poučeni s pristojne strani, poskrbi gospod namestnik kar najiz-datneje za prizadete rodbine.
Proti 8. uri zvečer je ponehalo. — Ljudstvo sc jo začelo vračati v svoje domove, ali vendar se ni pomirilo popolnoma, kajti ko je opolnoči zopet začelo treskati na Opčine, je bilo zopet vse pokoncu. Šele tedaj, ko je bilo jasno, da mestu ni pričakovati ponovnih smrtonosnih pozdravov, se je prebivalstvo pomirilo. Oba predora pa sta vzlic temu prenočila precejšnje število ljudi, ki niso zaupali ponovnim zagotovilom, da se ni bati ponovitve napada.
Danes, v ponedeljek, je zopet pokalo, toda sovražni streli so bili naper-jeni proti Opčinam, in mesto ni bilo prizadeto. •
Prebivalstvo iz Sv. Križa in z Op-čin, kolikortoliko tudi s Proseka in Kontovelja, se je umeknilo deloma v Trst, deloma pa proti Sežani in Bazovici. Poročila z najbližje kraške fronte so se danes glasila ugodno, in tako ljudstvo meni, da se v kratkem zopet lahko povrne v svoja domovja.
Kolikor se pač da sklepati iz vseh okoliščin, je bil ta napad na Trst le mi-mogredoč. Kaj naj pa tudi napadajo popolnoma odprto mesto?! Zato pa je tudi večina prebivalstva ostala hladnokrvna, v prepričanju, da se napad ne ponovi več. »Italijani vendar ne bodo razstrelili Trsta, ki jim je fakorekoč edini cilj njihove vojne I«
Danes je v Trstu zopet mirno, da-siravno vsakotoliko zagrmi tam gori okoli Opčin. Ljudje štejejo strele in preudarjajo, kam je neki zadelo. Prvi strah pa je minil, in ljudstvo se le zanima za ranjence s fronte, ki jih priva-žajo po openski vzpenjači v tukajšnjo bolnišnico Rdečega križa, v Hud je bil nedeljski večer za Trst; tlpajmo, da se ne povrne nikoli več tak J
Nova bilka divja na mlinskem bojišču.
Na vzhodni bojni črti se je izjalo-' vilo več sovražnih protinapadov, ki so bili, deloma globoki 15 valov, naperjeni proti naši bojni črti Očna-Grozesti-steklarna, s težkimi izgubami za sovražnika. Višino 895 severovzhodno Soveje smo vzeli z naskokom deloma pa v vročem boju z ročnimi granatami. Močni sovražni protinapadi so se krvavo izjalovili. S sunkom smo vzeli na-daljne opirališče in privedli plen.
Kodanj, 21. avgusta. (Zakasnelo.) Na bojni črti 100 milj se je unela neču-veno močna bitka, ki se bije v prostoru od doline Slomik do Galaca.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. avgusta. Veliki glavni stan:
Od Dvine do Donave se položaj ni iz-premenil.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
t
Rnsko uradno poročilo. , 20. avgusta 1917. Sovražnik je 19. avgusta trdovratno napadal pri Očni in pri Onesci. Napadal je Rumune pri re-,'ki Slanic, proti večeru sc mu je posrečilo, da se je polastil dela rumunskih ■jarkov in da je potisnil rumunske čete proti jugozahodnem robu Očne. Od ranega jutra jc sovražnik trdovratno napadal odsek žganjarno pri Grosesci; posrečilo sc mu je, da je vdrl v postojanko. Boj se nadaljuje. V smeri proti Focsani so Nemci napadli zjutraj 19. avgusta na obeh straneh železnice Focsani-Adjudul. Opoldne so vzeli prvo črto zahodno od železnice, a s protinapadom smo položaj zopet vzravnali.
Vzhodno od železnice je pritisk Nemcev Rumune prisilil, da so se umaknili na skrajni konec vasi Meri-cesti.
Nemci zavzeli višino severovzhodno od Soveje. — Zrnšeni sovražni napadi pri k	Grozesci.
Dunaj, 21. avgusta. (Iv. u.) Vojni jtjskovni atan: Nemško četo so vzele
včeraj z naskokom višino severno-vzhoclno od Soveje, kater« je sovražnik žilavo branil; držali so jo proti sovražnim protinapadom; ujcii so nekaj stotin sovražnikov in zaplenili več strojnih pušk.
Sovražnik jo napadel včeraj popoldne in zvečer z znatnimi silami: v krdelih do 15 valov, prostor pri Grozesci. Vsi napadi so se pred našimi postojankami krvavo zrušili.
Tajna pogodba med Francijo in Rusijo. —
Sazonov odpotoval v inozemstvo.
Berlin, 21. avgusta. Na tozadevno vprašanje se je odgovorilo posl. dr. Strese-manu pismeno o ruskih tajnih pogodbah, da se je sklenila februarja 1907 med Rusijo in Francijo tajna pogodba, ki zagotovi Franciji sledeče aneksije: 1. Alzacijo-Lore-no z mejami iz 1. 1790.; 2. Ozemlje Saare;
3.	glede na porenske dežele dobi Francija tiste dele, ki jih želi; ostale dežele naj bi tvorile zvezno državo.
Stockholm, 21, avgusta. Kerenskij je poslal bivšega zunanjega ministra Sazono-va z važno diplomatsko misijo v inozemstvo.
Kako je odpotoval bivši car v prognanstvo.
Geni, 18. avgusta. »Matin« objavlja podrobnosti o prepeljavi bivšega carja v izgnanstvo. Carja so pregnali na pritisk strank. Sovjet je sumil, da vodi "car tajno korespondenco, ki jo pa niso mogli odkriti. Načelno so sklenili še 18. julija, da izženo carja. Odločilo je pa pismo generala Gurka carju, katero so prestregli. Gurko je carju zagotovil svojo udanost. V tajni soji ministrstva dna 10. avgusta so sklenili, da pošljejo carja v prognanstvo. Kerenskij je odredil obširno priprave. Carsko selo so obkolili štirje polki. Carjeva rodbina ni smela v postelje, marveč je morala oblečena prečuti noč. Kerenskij je ob
4.	uri zjutraj sam naznanil carju, da mora odpotovati. Car je bil popolnoma pobit, carica se je pa držala ponosno pokonci. Carjeve hčerke so bile oblečene v višnjevo obleko, carjevič je pa bil vesel, ko so morali skupno odriniti, štiri dvorjanke so pridelili velikim knegi-njam. Princu Dolgurokovu, ki je sledil carjevi rodbini v prognanstvo, so podelili vodstvo dvora. »Figaro« poroča, da se je dvorni vlak s carjem v prognanstvo peljal 16. avgusta skozi Perm.
Avstrijski junaki premagali na Balkanu zamorce in floamile.
Odbiti sovražni napad pri Moskopolisu.
Dunaj, 21. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Bataljon Anamitov in stotnija zamorcev je napadla pri Moskopolisu. Odbili smo jih in jim zadali velike izgube.
Bitka pri Verdunu.
Kljub jasnemu vremenu niso nadaljevali z napadom na flanderski bojni črti vsled zadnjih velikih napadov z masami utrujeni Angleži. Na bojni črti Arras je bil v posameznih odsekih deloma močnejši sovražni topniški ogenj. Na obeh straneh Moze so vrgli Francozi v boj svoje goste naskakoval-ne skupino z enako bi-czobzirnostjo, kakor svoječasno v aprilski ofenzivi ob Aisne, Njihove krvave žrtve so temu primerno enako visoke, med tem ko so njihovi začetni uspehi zopet izredno omejeni. Ob neomajnem pasu naše glavne postojanke je bil odbit francoski sunek z najtežjimi krvavimi izgubami za sovražnika. Samo na posameznih mestih se mu jo posrečilo v prvem navalu udreti v naše postojanke. Z neizrekljivo silovitostjo so sc vrgle naše na sunek pripravljene četo na sovraži nika in porivalo z izredno silo borečega se sovražnika korakoma nazaj. V teh bojih je zadobil Francoz čez vse težke krvave izgube. Po semintja nagibajo-čem so boju jo ostal vrh »Mrtvega moža« v sovražni roki; ravno tako se mu je posrečilo ustaliti sc v gozdu Corbe-aux na višini 344. Zgodaj zjutraj 21. avgusta se je vnela na vzhodnem bregu Moze nova silovita bitka.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Izvzemši močnega uničevalnega ognja od časa do časa v nekaterih odsekih na flandrski in na arraški bojni črti nobenih večjih borb.
Bojna skupina nemškega cesarjevič a.
Prvi dan bitke pri Verdunu je izpadel za Francoze ravnotako, kakor veliki an= gleški napad na Flandrskem 31. julija in 16. avgusta. Premoč materiala in brezobzirni naston človeških množic ni zrušila
nemške bojne sile; na bojni črti, ki meri nad 20 km, se jc zrušil ttanad; lc malo je pridobil krajnih uspehov.
Silovito so se pričeli pripravljati dne 21. avgusta na veiiki sunek, katerega je izvedla francoska armada včeraj na povelje Anglije, Od gozda Avocourl do roba gozda Caurieres je učinek topov, katerega so v zadnjih urah pred napadom še pomnožili do skrajnosti, izpremenil naše postojanke v ob sežno, pusto polje udrtin. francoska pehota je planila v ranem jutru 20, avgusta v gostih naskakovalnih valovih v obrambi topovskega ognja, ki so ga bili naprej namerili, v gostih vrstah na naskok. Črni ia beli Francozi so vdrli na mnogih mestih v naš obrambni odsek; s krvavimi žrtvami so morali priboriti od naših bojnih čet vsaki napredovalni korak. Ljuti pobližni boji in krepki protisunki so skoraj povsod sovražnika vrgli. Siloviti boj se je valil podnevi sem in tja. Na zahodnem bregu Moze je ostala Francozom le višina »Mrtvi mož« in južni rob »Gozda krokarjev«. Mi ležimo tam tik na severnem slemenu gore.
Še manj se je izpremenila bojna črta na vzhodnem bregu; le na višini 344 v jugovzhodni smeri proti Samognieuxu in v gozdu Fosses je sovražnik pridobil nekaj zemlje.
Ukrepi vodstva so se sijajno obnesli. Zgledno vztrajno in hrabro sc je bila pehota, a zelo se mora pohvaliii tudi topništvo; uničevalo je sovražne priprave in zadajalo občutno škodo nastopu na naval; odlično je sodelovalo na uspešni obrambi. Druga orožja, posebno pionirji in letalci so zelo pripomogli, da je dan dobro izpadel.
Izgube francoske pehote odgovarjajo nastopu njenih množic in so izredno visoke.
Bitka pri Verdunu se še ni končala. Danes zjutraj so se uneli na mnogih mestih bojne črte novi boji. Vojskovodje in čete zaupajo, da se bodo končali ugodno.
XXX
Sestrelili smo 25 sovražnih letal, mi smo jih izgubili 5.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 21. avgusta zvečer. Veliki glavni stan:
Na Flanderskem topniški boj z menjajoče se silo. Severno Lensa krajni boji. Pred Verdunom se na posameznih mestih bojne črte še bore. Na višini 3G4 smo odbili močne francoske napade.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Avstrijsko Kuifurna delo v čmieorL
Avstrijska vojaška uprava je našla v Črnigori 417 km skrajno zanemarjenih cest. Te ceste je vse popravila, razen tega pa zgradila na daljnih 294 km cest in 18 km uspenjač. Dežela so jc razdelila v politično enote, katerim tvori temelj občina. Avtomobilski, poštni in brzojavni promet se je znatno dvignil; dočim je bilo preje v deželi 970 km žičnih napeljav, jih je sedaj 3500 km. Ob Skaderskem jezeru jo naša vojaška uprava luko Plavnico docela dogradila in uredila. Izmed novoustanovljenih industrijskih podjetij bodi omenjena tobačna tovarna, ki more na loto po-clelati 400.000 kg tobaka, dalje tovarno za led, žage, ribama s konzervno tovarno in en vodovod. Prebivalstvo smo podpirali z živili, pospeševali kmetijstvo s stroji, semenom in poukom. Šol so je otvorilo do konca junija 168 s sr-bohrvatskim učnim jezikom in 23 z albanskim. Za dijaške ustanovo jo bilo na razpolago 60.000 K. Denarna vrednost in promet z denarjem se jc temeljito uredil. Vzorno sc jc skrbelo za javno zdravstvo, po celi deželi so sc ustanovile bolnišnice. Tako se jo zatrl legar. Sploh si je postavila Avstrija v Črnigori s svojim kulturnim in civili-zatornim delom najlepše spomenike.
Mm politiki).
Nemci proti jugoslovanski deklaraciji in proti slovenski narodni avtonomiji. Zadnje časa napada nemško časopisje zelo ostro Slovence in Jugoslovane radi državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba. Najboljši dokaz, da je politika »Jugoslovanskega kluba« prava in da smo zadeli v živo. Protestiramo pa najodločncj-še proti podlemu sumničenju nemške publicistike, da so naša stremljenja, izražena v jugoslovanski deklaraciji, v službi sporazuma. Nek brezvesten nemški državni poslanec je napisal v današnjem »Grazer Tag-blattu« dolg članek pod naslovom »Die wahren Ziele der slowenischen Politik«. Razume se, da nas besno napada. Toda v članku je tudi stavek katerega se ni dotaknila graška ccnzura: »Saj vemo, da je skupna misel Korošca in Pašiča, Kreka in Llovd Georga, Rybafa in Ribota »ete-rum censeo« slovenskih voditeljev«. — Tako torejl Ker hočemo biti Jugoslo-| vani združeni v okvirju Avstrije pod habs-
burškim žezlom, smo torej v službi sporazuma in Pašiča.
Logika denuncijantov! A!< mislijo Vsc-nemci, cla smo tako kot oni, ki bi bili raje danes kot jutri pod Nemčijo?
Ministrski svet,
Dunaj, 21, avgusta. Pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja se je vršil danes popoldne daljši ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta.
Dr, Mattuš odstopil kot predsednik češkega Narodnega odbora.
Kakor poročajo »Narodni Listy« se nahaja češki »Narodni vybor« v resni krizi. Predsednik Narodnega odbora dr. Karel Mattuš je naznanil podpredsedniku odbora posl. Nemcu, da odlaga v interesu edinosti češkega naroda mesto predsednika Narodnega odbora.
Skupno delo Čehov s Poljaki v šlezijl.
V Poljski Ostravi se je vršil 5. t. m. posvet zastopnikov šleskih Čehov in Poljakov, kakšno stališče naj zavzamejo v glavnih pojavah političnega in gospodarskega življenja. V svoji resoluciji najodločnejše protestirajo proti povečani germapizaciji v šoli in uradih ter proti kršitvi pravic obeh slovanskih narodov. Izjavljajo, da bodo delali skupno tudi v bodočo na političnem in gospodarskem polju. Razen tega so sklenili ustanoviti gospodarsko organizacijo slovanskih občin in industrijskih krajev v Šleziji, da paralizirajo delovanje nemškega »Stadtetaga«. — Tega posveta so sc udeležili vsi češki in poljski državni in deželni poslanci iz Šlezije.
Program novega ministrskega predsednika dr. Wckerla.
Budimpešta, 21. avgusta Ministrski predsednik dr. Wekerle se je izrazil so-trudniku »Pesti Naplo« sledeče: »Sprejmem popolnoma neizpremenjen program grofa Esterhazyja. Glavna točka moje vlade je takojšno uresničenje splošne volilne pravice. Dokler ne postane načrt volilne reforme zakon, se kabinet ne razide. Šele ko smo to dosegli, bomo pričeli misliti na sestavo nove stranke. Kakor poroča »Pesti Naplo« ne bo pripadal grof Apponyi kabinetu Wekerle. Iz političnih razlogov sv®1 je stranke odlaga mandat.
Budimpešta, 21. avgusta. Ministrski predsednik Wekcrle bo sklical parlament za 11. septembra in bo predložil zbornici najpozneje do 15. septembra natančen vladni program.
Višjo državna obrtna šoto v Ljubljani.
Državna obrtna šola v Ljubljani se />ričetkom novega šolskega leta izpopolni v višjo obrtno šolo, in sicer se otvo-ri prvi letnik višje stavbne šole, ki nosi ime stavbna strokovna šola (Baufachschule), in prvi letnik višje obrtne šole m c h a n i č n o-t c h n i č-n e smeri.
Višja obrtna šola podaje učencem ond tehnično znanje in one spretnosti, ki so potrebne za večje in važnejše tehnične in obrtne obrate, ob enem pa nudi obiskovalcem višjo stopnjo splošne izobrazbe, da se morejo tudi v družabnem življenju primerno uveljaviti. Absolventje postanejo sposobni, cla izvršujejo kak tehnični obrt na širši podlagi in z višjimi cilji, ali pa da zavzemajo kot tehnični uradniki odgovornejša in tudi vodilna mesta v raznih tehničnih podjetjih.
Učenci stavbne strokovne šole postanejo stavbni mojstri ali pa tehnične pomožne moči pri stavbnih uradih in privatnih stavbnih obrtih.
Učenci višje obrtne šole m e -hanično-tehnične smeri bodo dobivali tudi pouk v elektrotehniki. Usposobijo se za samostojno izvrševanje raznih kovinskih obratov in za tehnične uradnike strojne industrije in drugih meharfično-teh-ničnih obrtov in podjetij. Kot začetniki dobe službe v strojnih in elektrotehničnih tvornicah, v železniških delavnicah, v risalnih birojih in uradih. Odhodno izpričevalo velja kot dokaz usposobljenosti za: samostojno izdelovanje in popravo parnih kotlov in za izvrševanje obrta instaliranja plinovodnih, vodovodnih in razsvetljeval-nih naprav,
Absolventje ene ali druge višje obrtne šole uživajo pri oddaji volonterskih mest pri državnih železnicah iste udobnosti kakor absolventje srednjih in višjih trgovskih šol; tudi pri oddaji praktikanlskih mest pri carinskih uradih sc enako upoštevajo kakor absolventje gimnazije ali realke.
Učna doba na stavbni strokovni šoli traje 4% leta, navišji obrtni šoli mehanič-no-tehnične smeri pa 4 leta. Po dokončani učni dobi delajo učenci maturo ter imajo pravico do enoletnega prosto-v o 1 j s t v a v armadi ali pa do dveletne prostovoljske službe v mornarici.
Za vstop v višjo obrtno šolo se zahteva: 1. Ugodno dovršena spodnja gimnazija ali realka. Npr.;idnstni redi v t, u j i h jezi-
1dh sc ne upoštevajo, a v tem slučaju morajo ostali redi biti povprečno »dobri«; ali absolviranje trirazredne meščanske šole, oziroma 8. razreda osemrazredne ljudske šole, oboje s povprečno p o v o 1 j n i m uspehom. 2. Starost 14 let. 3. Sprejemni izpit iz učnega jezika, matematike, fizike in v posebnih slučajih tudi iz risanja.
Za obisk višje obrtne šole je ustanovil kranjski deželni odbor 10 štipendij po 500 kron, mestna občina ljubljanska pa 6 štipendij po 500 K na leto. Tudi državnih ustanov je večje število na razpolaganje.
Vpisnina znaša 2 K, šolnina pa 5 K na semester. Od plačevanja šolnine opro-šča c. kr. deželna vlada.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je višia obrtna šola za naš narod velikega pomena, Kdor nima veselja do nehvaležnega in dolgotrajnega akademičnega štu-diranja, temu se sedaj nudi prilika, v do-gledno kratki dobi završiti svojo izobrazbo, se postaviti na las!;nc noge in si ustvariti temelj za sigurno in čestokrat cvetočo eksistenco. Osobito sedaj, ko je po vojni pričakovati ogromnega dela in zaslužka na tehničnem polju, bode novi zavod dobro došel naši podjetni in za tehnične vede nadarjeni mladini. Starši in odgovorni reditelji se torej na novi zavod kar najnujnejše opozarjajo!
Prepir u medvedovo Koza.
Lugano, 20. avgusta. (Kor. ur.) Italijanski listi napovedujejo, da pride Pašič koncem tega meseca za dva dni v Rim. Pašič je rekel dopisniku lista »Gazetta del Popo-lo«, naj bodo Italijani zadovoljni, če jim prepusti Trst, Pulj in Valono. Več italijanskih listov pa piše, da bo Pašič v Rimu odnehal tudi glede na Dalmacijo.
Lugano, 21. avgusta. Turinski poslanec Bevione jc poročal turinskemu listu -Gazetta del popolo« o svojem razgovoru s Pašičem. Poročilo pravi, da se Italija in Srbija in Anglija in Francija glede na vprašanje Jadranskega morja še niso sporazumeli in se še tudi ne ve, kako se bodo sporazumeli. Pašič je rekel, da se je na Krfu sklenila pogodba o ustanovitvi srbsko-hrvat-sko-slovenske skupne države, ki bi jo tvorila ozemlja navedenih narodov. Na vprašanje, kaj da bo s pogodbo Italije z njenimi zavezniki, ki so zagotovili Italiji dele Dalmacije, je Pašič odgovoril, da je Dalmacija, če se izvzame Zader, slovanska in ne more pripasti Italiji, ki mora to priznati, ker se je ustanovila temeljem narodnega načela. Celine tudi ni mogoče zamenjati z otoki in s Kotorjem, Kotor je srbsko ozemlje. Ne trpimo, da nam ga vzamejo. Italija bo dovolj močna na Jadranskem morju, ker bo imela Trst, Pulj in Valono. S prijateljsko pogodbo si lahko zagotovi gospodarske koristi na Balkanu.
Lugano, 21. avgusta. »Secolo« poroča, da bo prišel Pašič te dni v Rim, kjer ostane dva dni.
Srbski ministrski predsednik Pa$ič je izjavil v pogovoru s poročevalcem »Daily Chronicla«, da se lahko premagajo interesna nasprotstva med Italijani in Jugoslovani, ker Anglija ne bo oškodovala niti na ljubo Jugoslovanom zvestega zaveznika. Natančno rešitev problema še ne more povedati. Pasič je rekel: »Z italijanskim narodom hočemo živeti v prijateljski zvezi. Za oba naroda je dovolj prostora, med tem ko so naši interesi, zoperstavljati se nemškemu ekspanzijskemu stremljenju proti jugu, skupni. Italija in nova Jugoslovanska država sc na ta način lahko medsebojno podpirata.«
»Popolo dTtalia« poroča o novi verziji glede italijansko srbskih pogajanj v Londonu. Dosežena pogodba je že defini-tivna in je posledica mnogih konferenc, na katerih so sodelovali zavezniki kot posredovalci. Iz vzrokov mednarno politične oportunilele pa ni mogoče poročati natančnih podatkov. Vendar je to gotovo, da je zgrajeno bedoče dobro sporazumljenje med Italijo in Jugoslovani na interesni skupnosti. Banket, ki ga je priredilo londonsko srbsko poslaništvo Pasiču, na katerem sta imela Lloyd George in Cecil priliko govoriti, je bil, ko jc bila pogodba že dejstvo.
Primorske novice.
Bolgarski kralj in naše begunke. Iz Ganserndorfa na Sp. Avstrijskem (nam pišejo: Te dni sc jc peljal tod mimo naš zaveznik bolgarski kralj Ferdinand. Dve dekleti (Cilka Štefanova iz Vrtojbe in njena sedanja soseda Ana Hurban) sva stali na dvorišču. Kralj je dal ustaviti avtomobil ter se z nama kratek čas pogovarjal — vlak jc že čakal nanj. Pred odhodom nama jc dal vsaki 50 mark. Lepo sva se zahvalili in se spoštljivo poslovili. To jc bil srečen dan za naju, ki ga no bova pozabili.
Sestanek goriških beguncev v Do-lenjivasi na Dolenjskem. Na povabilo preč. g. kaplana in deželnega poslanca Karola Škuij so se zbrali v velikem številu goriški begunci iz sodraške. ribni-
ške in kočevske doline v Dolenjivasi k sestanku. Sestanek se je vršil v društveni dvorani. Dvorana je bila nabito polna, v tolikem številu so se begunci odzvali povabilu g. poslanca. Gosp. poslanec Škulj jc v toplem in jedrnatem govoru pozdravil navzoče begunce in izrazil svoje veselje nad številom zbranih. Spominjal se jc prvih beguncev iz dalnjo Galicije, ki so bivali na Dolenjskem in kako je sedaj enaka usoda zadela njegove bližnje rojake Slovence iz Primorske. Besede iskrenega sočutja nad usodo goriških beguncev so donele iz ust g. poslanca in marsikdo je ginjen na tihem porosil solzo. G. poslanec je razkril zbranim, da je namen sestanka organizacija beguncev in prešel nato k pogovoru. Razpravljalo se je o ustanovitvi posebnega odbora v pomoč beguncem iz sodraške, ribniške in kočevske doline, ki naj bi bil nekak posredovalni organ med tukaj bivaj očimi begunci in posredovalnico v Ljubljani. Odbor naj si ustanovi samostojno nabiranje d'ai*ov za begunce. Glavna točka, o kateri se je živahno razpravljalo, pa je bila samostojna aprovizacija za begunce, s katero naj bi se nekoliko opomoglo bedi beguncev. Nato so na sestanku zbrani izrekli najsrčnejšo zahvalo gg. poslancema dr. J. E. Kreku in J. Fonu in posredovalnici v Ljubljani za trud in nad vse požrtvovalno delovanje v korist beguncem. Končno je bil izvoljen »odbor v pomoč beguncem v sodraški, ribniški in kočevski dolini«, in sicer predsednikom preč. g. kaplan in deželni poslanec Karol Škulj, odbornikom razen domačinov tudi gg. Adamič, župaii iz Škrbi-ne, Čotar, Marušič in za tajnika F. Sedej.
Iz Italije. Učiteljska kandidatinja Zora Braz iz Srpenice piše prof. I. med drugim to-le: Saluzjso (Piemonte), dne 21. julija 1917. 20. majnika sem odšla iz Gorico domov na Srpenico. Od tu ni bilo več izhoda in tako smo doma med tujci prebivali dva meseca in pol. Potem smo se podali v bližino Čedada in smo bivali tam v platnenih šotorih šest tednov. Ptice nam znano (aeroplani) so nas vedno pozdravljale in se potem vračale proti Gorici. Pozneje smo odpotovali v mesto Vercelli, potem v Cres-centino, zdaj pa smo tukaj v kraju Sa-luzzo. Ne morem Vam popisati veselja, ki ga občutimo, ko prejmemo kakšno poročilo od svojih iz domovine.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 35 mesecih za mrtvega proglašeni Leban Alojzij iz Črnič št. 65. Služil je pri 27, peš-polku III. stotnije, ki ga je tudi proglasila mrtvin). Pač redek slučaj. Pisal je večkrat iz tujine, a domači niso do sedaj prejeli ni-kakega poročila.
Premoženje so zaplenili Josipu Stabi-le, bivšemu županu v Strassoldu in Lucijami Spanghero, roj. 1. 1891. v St. Kocijanu, vseučiliščniku, sedaj odsotnemu, ker sta osumljena zločina proti brambni moči države.
Tatvine v Trstu. V stanovanje Margarete Cwyner v Trstu, ul. Instituto, so 15. t. m. popoldne, ko se je gospa odpravila z doma po opravkih, vlomili štirje 15—17-letni fantje in odnesli raznih dragocenosti za 1120 kron, 80 kron v zlatu, tri zadolž-nice vojnih posojil za 14.000 K in 170 kron v gotovini. Vse štiri zlikovce so zaprli, toda izmed ukradenih predmetov so našli pri enem izmed njih le 170 K, drugega nič. Fantiči, ki so radi tatvine že vsi predkaz-novani, dozdaj še trdovratno taje,
Rekvizicija sena in živine v Istri. Istrska deželna upravna komisija naznanja, da morejo odslej dalje rekviri-rati živino in seno v Istri samo okrajne politične oblasti.
Pogrešani. Fran Rijavec, vojni ujetnik, Jekatcrinoslavska gub., Aleksan-drovsk, povetni jašček 79 (?), Rusija, želi zvedeti za svojo ženo Bernardo Rijavec z dvema otrokoma od 8 do 12 let, doma iz Šempasa pri Gorici. — Jožef Gašperin, begunec v Vranji vasi, pošta Št. Peter pri Rudolfovem, išče svojo ženo M. Gašperin z dvema otrokoma, doma iz Imenja pri Kojskem. — Alojzija Zamar, Sarasdorf Nr. 22. b. Bruck a. d. L., N. Osterr., išče svojega 141etnega brata Antona Zamar, ki je služil pri A. Medvešček, ulica Časa rossa št. 5 v Gorici. Ivan Misigoj, k. u. k. Sicherungs Dettachement, Feldpost 608/R, išče svojo družino, obstoječo iz žene in četvero malih otrok, doma iz vasi Dornovk št. 2, obč. Biljana pri Gorici. — Išče se Marija Mozetič iz Renč, v važni zadevi. Naslov naj se pošlje »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.«
Zahvala. Begunci iz Gabrij in Dol j j pri Tolminu, bivajoči v Ledenicah na Koroškem, se prisrčno zahvaljujejo svojemu deželnemu poslancu, g. Antonu Mikužu, ker jih je obiskal in jim prinesel 500 K podpore. Ravnotako se zahvaljujejo državnemu poslancu g. Fonu za ves trud in vso skrb, ki jih ima za j uboge begunce. Dobrot in tolažbe, ki nam ju v teh težkih časih naklanjajo
naši poslanci, nc bomo pozabili. — V imenu vseh Ivan Brešan.
Trije begunci umrli. Tomaž Kranjc, bivši posestnik v Koseču št. 3, občina Drežnica, okr. Tolmin, je dne 18. avgusta t. 1. v deželni bolnišnici v Ljubljani umrl. Pogreb se je vršil dne 20. avgusta ob pol 2. uri popoldne. — Umrl je v Ljubljani Alojzij Kodrič, posestnik, bc-gunec, star 52 let. — Umrla je Amalija llaraj, zasebnica, begunka, stara 42 let.
Infanterist Alojzij Kosmač, 4. dom. pp., III. stotnija, rojen leta 1896. v Cerknem na Tolminskem, jc v izkazu izgub št. 22 z dne 18. novembra 1916 označen kot »pogrešan« od 2. novembra 19J.6 dalje; najbrže bo v vojnem ujetništvu. Tako poroča vojaško dušno pastirstvo 4. dom. pp. na pismo Jerneja Kosmač, očeta gornjega, sedaj v Poljanah.
Gospodarske Beležke.
—	Minister Hofer je o vprašanjih prehrane izjavil naslednje: Za seboj imamo leto lakote; posebno jc primanjkovalo moke in krompirja. Zadnje mesece smo živeli izključno od rumunske-ga uvoza. Nova letina pšenice in rži je izpadla boljše, kar nismo mogli spričo suše pričakovati; sedaj je končno mogoče izdajati polne deleže moke in kruha. Upati smemo, da pridejo v razdelil tev tudi zdrob, ovseni riž in draga živila, ki polnijo želodec. — Jako neprijetna prikazen je bilo pomanjkanje krompirja. Že januarja smo morali načeti semenski krompir. Sedaj se bo skušal krompirjev pridelek kolikor mogoče zaseči in to važno živilo enakomerno razdeliti. Minister je govoril nato še o zgodnjem krompirju, katerega letina se je na Ogrskem docela izjalovila, tako da Avstrija od obljubljenih 5000 vagonov ni nič dobila. Kar se tiče kave, se je s surovim sladkorjem tako nadomestila, da moremo z njo izhajati še e.no leto. Na splošno smemo upati, da nam moke, kruha in krompirja no bo pred časom zmanjkalo. Slabše je s krmo. Ovsa in posebno sena se je žal malo pridelalo. To se bo pri produkciji masti, masla in mleka neprijetno poznalo. Mesa je z ozirom na število naše živine dovolj na razpolago, samo kakovost bo slabša. Vsled pomanjkanja krme bo treba jeseni oddati več živine nego bo potrebno za konzum. To meso nc bo prišlo takoj na trg, mar-i več se bo spravilo za čas stiske v pomladi.
—	Upeljava • gostilniške nakaznico.
»Salzburger Chronik« poroča, da je izjavil prehranjevalni minister Hofer pri svoji navzočnosti v Solnogradu, da upeljejo v kratkem gostilniško nakaznico, da tako preprečijo dvojno prehranjevanje.
Prepovedano kajenje. Radi pomanjkanja tobaka nameravajo v Berlinu prepovedati kajenje na cesti.
Ravnalne cene za drva bodo po sklepu centralne komisije za presojo cen določile posamezne njene podružnice po deželah v smislu posebnih razmer. Cene za okrogli in rezani les bo pa najbrže določila vlada.
Zaplemba letošnjega maka odreja ministerialna naredba. Prevzemna cena je določena na 200 K za 100 kg maka. Razen tega dobe kmetovalci, ki so se prostovoljno obvezali za pridelovanje maka, 25 kg oljnih tropin za krmo po 40 K met. stot za vsakih 100 kg pridelanega maka.
Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim rav-najmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po najnovejših virih in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje priredil z 42 podobami pojasnil Martin IIu. mek, deželni sadjarski nadzornik. Cena 2 K 40 vin.
Knjiga je izšla ravnoprav, da si jo, predno dozori sadje, vsakdo omisli in prečita. Izdelovanje sadnega vina je marsikje velikega narodnogospodarskega pomena. Obeta se nam letos v splošnem clobra sadna letina. Preostalo bi gotovo mnogo za hrano nerabnega sadja in bi bilo posebno pri današnjih razmerah nedopustno zavreči tako sadje, kakor tudi ono, ki je prezgodaj odpadlo. Tega sadja tedaj svežega ne moremo ugodno porabiti za človeško hrano, lahko ga pa spremenimo v pijačo. Tudi imamo mnogo puste za žlahtno sadje neprikladne zemlje, kjer pa dobro uspeva neobčutljivo moštno sadje brez obdelovanja in gnojenja. Vse to sadje se najkoristnejše porabi za sadjevec. Tisti gasi žejo bolj nego vino iz grozdja in ne povzroča zaspanosti in utrujenosti kakor pivo, vino in celo žganje.
S to knjigo bo gotovo ustreženo domači potrebi. Za zboljšanje gospodarskega napredka med Slovenci bo knjiga precej pripomogla. Spisal jo je vešč strokovnjak in bo ostala brez konkurence, četudi bo naletela morda na nasprotnike, zlasti med sovražniki alkoholnih pijač. Knjiga je izšla v zbirki
pod naslovom »Učitelj za hišo in dom«, ki izhaja v založništvu Katoliške Buli varne in prinaša koristne spiso praktično gospodarskega značaja. Knjigo toplo priporočamo.
Glede sladkorja se šo vedno čujejo pritožbo. Odkar sc je oddaja sladkorja uredila po številkah in okrajih, so so pritožbe zelo skrčile. Vendar vladajo pa še sledeče pomanjkljivosti: Občinstvo dobi skoro pol meseca prej nakaznice kakor pa trgovci sladkor. Ker Občinstvo ni poduČeno, kdaj dobi trgovec sladkor, hocli in nadleguje neprestano, dan na dan trgovce s povpraševanjem po sladkorju in nemalo jih misli, da eden ali drugi ima sladkor, pa ga neče dati. To pa posebno radi tega, ker sladkorja ne dobo vsi trgovci na enkrat, iu ga tudi vsi naenkrat nc začno prodajati. V tem oziru bi bilo treba še preureditve. Nadalje je pomanjkljivo tudi to, da se posameznemu trgovcu dodeli le 1000 kg sladkorja, nakaznic pa preko te množine n. pr. 1050. Oni, ki pridejo s temi izkaznicami nazadnje in nc dobe takoj sladkorja, ker ga trgovec nima, so opravičeno pritožujejo. Trgovec mora potem pobrati od konzumentov pre-številne izkaznice, ter na podlagi teh zahtevati manjkajoči sladkor. Oddaja nakaznic brez sladkorja trgovcu, jo pa za obe strani nerodno in dela trgovcu kot konzumentu nepotrebna pota. Zato naj bi sc tudi v tem oziru stvar uredila in naj bi se dovoljevalo posameznemu trgovcu le 1000 izkaznic, ali pa zadostno množino sladkorja.
Preskrba z ozimnim semenskim žitom, Vsak kmetovalec mora v prvi vrsti gledati, da dobi seme iz svojega lastnega pridelka. Plevel (grašica i, dr.) naj se na trijerju izčisti, snetjavo žito .naj se namaka (kvasi). Ker je letos snetjavost prav zelo razširjena, razpošlje Žitni zavod poduk o namakanju žita, kakor ga je za naše razmere priredil strokovnjak c. kr. kmetijske družbe, V svrho izboljšanja semena je dovoljena tudi zamenjava med sosedi in je o tem žitnega komisijonarja samo obvestiti. Kdor pa si drugače ne more preskrbeti semena, ga prejme od Žitnega zavoda, ki bo oddajal deloma domače, deloma tuje semensko žito po svojih komisijonarjih. Semensko žito prejmejo le tisti, ki so v resnici potrebni, to je oni, ki sami dotičnega žita niso sejali, ali ki jim je uima uničila pridelek, ali pa oni, kojih lastni pridelek je radi prevelikih tujih primesi (ljulike, snet-Ijivosti zrnov) za seme nespospben in se tudi ne da očistiti. Kdor želi prejeti semensko žito, naj se zglasi pri svojem županstvu, kjer mora napovedati poleg množine zaželjenega semenskega žita tudi površino ploskve, ki jo bo obsejal in vzrok, zakaj hoče seme kupiti. Županstvo, ki je odgovorno za pravilno napoved kmetovalcev, vpiše priglašence v priglasilne pole, ki jih prejme od c. kr. okrajnega glavarstva. Priglasiti se je najpozneje do 2. septembra t. 1., na kar županstvo priglasilne pole odpošlje c. kr. okrajnemu glavarstvu v pregled. Dne 2. septembra je priglasilne pole na vsak način odposlati, da bo mogoče žito pravočasno preskrbeti. " Opozarja se^ da se na poznejše priglasitve ne bo ozi-r ralo,
—	Jubilej mesnih kart. Z 20. junijem je preteklo leto, kar so v Berlinu vpeljali mesne karte.
—	Množina porabe žita je na Ogrskem določena producentu za osebe od 15. leta naprej, ki opravljajo težka dela, po 15 kg na mesec, za drage osebe po 12 kg na mesec.
Za omejitev divjačine. Radi mnogih! pritožb so izdale oblasti že več naredb za omejitev divjačine in naročile posestnikom lovov, naj postrele primeren del divjačine. Obenem so se določile tudi najvišje cene za ustreljeno divjačino. Zadnja ministrska naredba v tem smislu je izšla 26, aprila 1917,, drž. zak. štev. 185. Ob enem so dobile deželne politične oblasti nalog, da nastopijo posebno proti onim posestnikom lovov, ki se branijo streljati divjačino z izgovorom, da bi ob določenih najvišjih cenah ne prišli na svoj račun.
S petrolejem bo treba tudi v bodoče
štediti. Doslej smo morali dajati Nemčiji po 110.000 met. stotov petroleja na mesec, po novi pogodbi ga bomo pa dajali samo še 24.000 met. stotov. Nemčija dobiva vedno več petroleja iz Rumuni-je, tako da nas je v tem oziru razbremenila. Koliko olja za mažo in parafina bomo morali v bodoče pošiljati Nemcem, še ni določeno. Kljub temu pa, da se bo naš izvoz petroleja na Nemško sedaj dokaj znižal, ne smemo pričakovati obilico v domači preskrbi petroleja. Tačas proizvajamo v monarhiji po 1400 vagonov petroleja na mesec; od tega odpade 250 vagonov za vojaške svr-he, 240 vagonov za Nemčijo, 100 vagonov za državne železnice in 100 vagonov za Rusko-Poljsko. Za domačo porabo v zaledju bi tedaj ostalo le 700 vagonov in bo treba velike štedljivosti, da bomo s tem izhajali.
Kam gre češki premog? »Reichenber-ger Ztg.« poroča iz 2itave: V najbližji prihodnosti je pričakovati večje množine rjavega premoga s Češkega na Nemško. Kakor je sporočil vladni svetovalec dr. Kuntz na shodu okrajnega odbora žitavskega, ima priti iz češke dežele v Nemčijo na mesec 350.000 ton, to je 35.000 vagonov rujavega premoga, s katerim bodo krite kurilne potrebščine vsaj na Saksonskem. Prebivalstvu žitavskemu se bo premog tako delil, da od 1. avgusta do konca septembra dobi vsaka družina 1 meterski stot 25 kg, a od 1. oktobra pa 2 in pol meterskega stota na mesec.
Več moke. Uracl za ljudsko prehrano je izdal naredbo glede množine moke za letino J917—1918. Tam določa, da dobe noseče in doječe žene pol kg moke ,več na teden in sicer prve od tretjega meseca nosečnosti, zadnje pa do 10 mesecev otrokove starosti.
Cene vinu na Nižjem Avstrijskem so določili naslednje: Za nižjeavstrij-ska vina iz vinogradnikove kleti 300 K hI; za druga vina v veletrgovini: belo v sodih 360 K, rdeče v sodih 380 K. belo v 7/10 1 steklenicah 3 K 70, rdeče 3 K 80; za tuje vino v nadrobni prodaji: belo v sodih 420 K hI, rdeče 440 K; za vino točeno gostom v gostilni za 7/10 1 40 odst., preko ulice 20 oclst. nad nakupno ceno; v »osmieah« po 3 K 20 vin. liter.
Kurja kuga. V Drazdini pri Olomu-cu sc je pojavila kuga med perutnino. Mnogo kokoši, gosi in rac 'je že poginilo. Nekatere gospodinje so že ob vse kokoši. Da se kuga ne razširi, so se napravili potrebni koraki.
Za gosenicami še miši. Od Blanilca poročajo češkim listom, da se je v nekaterih vaseh pojavila po polju in po lopah velika množina miši. tako da so tla vsa zluknjana. Mišja nadlega jc gotovo posledica letošnjega suhega in vročega poletja, ki je vladalo od meseca maja do današnjih dni. — Za gosenicami so prišle še miši, tako da ne bo kmalu nič ostalo.
Samo mrtvaški zvon. Iz Kromeriža poročajo »Narodni Politiki«: Zadnja re-kvizicija zvonov v tukajšnjem okraju je bila tako temeljita, da so nam ostali samo mrtvaški zvonci, s katerimi zvonijo zjutraj, opoldne in zvečer.
—	C. kr. avstrijski vojaški zaklad za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, je podpisal po avstrijskem Feni-ksu pri tukajšnjih bankah 2,000.000 K VI. vojnega posojila. Kakor se nam poroča, podpiše isti zavod še 3—4 milijone kron. S tem se poviša skupni znesek, podpisan na Kranjskem na šesto vojno posojilo, za celih 5—6 milijonov kron.
Dnevne novice.
-f Cesarske slavnosti. Bohinjska Bistrica. Z največjim sijajem smo cerkveno obhajali vprvič rojstni dan presvitlega cesarja. Na predvečer je slovesno zvonenjc naznanjalo slav-nost. Na prostem, pri vojaškem pokopališču je bila slovesna sv. maša z asistenco, Te Deuni, blagoslov z Najsvetejšim, katere so se udeležili vsi gg. častniki, uradništvo, občinski odbor, moštvo, šolska mladina in obilo zbranih vernikov. Domači župnik je zbrano odlično občinstvo nagovoril v nemškem in slovenskem jeziku ter jih vnemal k požrtvovalni ljubezni do današnjega slav-Ijenca. Tako smo z molitvijo prav po intencijah cesarjevih obhajali ta slavnostni dan.
Ljubijo nas. Mestna aprovizacija na Reki vsled odloka mažarskih oblasti ne sme oddati nobenega živeža avstrijskim podanikom. Dočim uživajo nemški podaniki vse pravice, morajo avstrijske družine trpeti pomanjkanje najpotrebnejših živil.
Za Dalmacijo... V Reki sc jc nedavno osnovala »Ogrska kupna in prodajna družba za nepremičnine v Splitu«, v kateri so interesirani dalmatinski in reški kapitalisti. Družba jc te.-kom par tednov nakupila v Splitu že velike komplekse zemljišč.
—	Junaške smrti je padel dne 27. julija t. 1. na soški fronti jedva 191etni Fran Černetič iz Kostanjevice, ki je posloval pred vpoklicem kot brivski pomočnik v Krškem.
—	Slovenec postal generalni major. Gosp. polkovnik in brigadir Ivan Var-ja, ki je služil dlje časa v našem 17. pp. jc imenovan generalnim majorjem.
—	Izprememba posesti. Z Dolenjskega poročajo, da je kupil gospod Kari
' Pollak ml. Rechbachovo graščino na Dolenjskem.
Iz Reke so izgnali par sto beguncev, ki niso mogli brez javne pomoči preskr-beti si potrebenih živil za vsakdanje življenje.
Slučaj Onizima Popoviča. Zagrebški *<Jularnji list« poroča o naslednjem »slučaju« v Dalmaciji: Onizim Popojič je bil
premožen kmet v Kninu v Dalmaciji. Mlad, zdrav mož najboljših let, bister, pameten, povsod spoštovan in priljubljen, tako da je bil mnogo let tudi načelnik občine kninske. Bil je kmet, toda eden naj-inteligentnejših in najsposobnejših dalmatinskih kmetov, dober gospodar, organizator in sijajen govornik. Ko se je vnela vojska, so ga zaprli, nato pa takoj izpustili in vzeli v vojake. Tu ga je nekdo zatožil, da je nekaj rekel, zaprli so ga in izročili vojaškemu sodišču v Senju. Obsojen je bil na smrt. Zjutraj so ga odvedli iz ječe ter ga v spremstvu redovnika in vojakov — pred njim so nesli krsto — peljali na vojaško vežbališče, kjer so ga ustrelili. Zadnje njegove besede so bile: »Kaj sem storil svojemu narodu? Z Bogom, žena in deca!« Dva meseca potem, ko je bil Onizim Popo-vič ustreljen, je na smrt obolel človek, ki ga je bil ovadil in potem proti njemu pričal, češ da je bil Popovič rekel neke besede. Umirajoč si je zaželel duhovnika in mu povedal, da je bil tedaj krivo pričal in da Popovič tistih besed ni nikdar izgovoril;* Ko se je to kasneje zvedelo, je Popovičev odvetnik zahteval revizijo procesa in pri ponovni razpravi je bil Popovič oproščen obtožbe. Oproščen, toda ustreljen in že davno v grobu. Vojaška godba je šla na njegov grob in mu tu z vsemi predpisanimi vojaškimi častmi odsvirala cesarsko pesem, da izkaže tako pokojniku in njegovi družini zadoščenje.
—	Vrnitev gališkib beguncev na domove. Notranje ministrstvo je razglasilo, cla so v Galiciji odprti za vrnitev beguncev naslednji kraji: 1. V širšem vojnem ozemlju: ves politični okr. Gj'odek, Jagiellonslti; ves polit, okraj Przemysl; ves politični okraj Moscika; v okraju Gorlice občine Struzovvka, Luzna, Nieznajovva, Mszanka; politični okraj Lisko, izvzemši občine Baligrod, Lutovviska, Ustrzyki, Dolne; ves politični okraj Lvov-okolica; ves politični okraj Turka, izvzemši mesto Turka; ves politični okraj Zolkievv; ves polit, okraj Ravvaruska; v političnem okraju Sokal občino zapadno od Buga; 2. v »ožjem vojnem ozemlju«: ves polit, okraj J>o-lina; več politični okraj Skolc. Begunci navedenih krajev se morajo čim najhitreje vrniti na svoje domove ter se zadnji čas do 27. septembra tek. let$ zgla-siti pri politični oblasti svojega bivališča v Galiciji, da bodo dobivali begunsko podporo še dva mesca dalje. Kdor zamudi ta rok, izgubi pravico do držav-np podpore in (do 20. septembra) do brezplačnega prevoza na železnici.
—	Griža na štajerskem. V Mariboru sc griža vedno bolj razširja ter je zadnje dni zahtevala že več žrtev. Zdravstvena oblast poziva prebivalstvo k največji snagi in previdnosti pred muhami. Tudi v Celju in okolici je zavzela bolezen nevaren obseg. Zdravniki pripisujejo razširjanje bolezni nenavadni vročini in slabi prehrani.
—	Umrl je v Mariboru uradnik užitninskega zakupa Fr. Stuhec.
—	Roparski umor. Infanterista Ivana Košak, ki je bil dodeljen za poljsko delo v Reki pri Iločah, je na polju umoril in oropal njegov vojaški tovariš in pobegnil.
—	Oimica v Kozjem. Dne l i. t. m. je neznan moški v času, ko je bila mati pri jutranji sv. maši, odvedel 121etno hčer posest niče Marije Budna v Kozjem.
—	S pešte, Razpisan je c. kr. poštni urad v Vodicah na Kranjskem. Prošnje je vložiti v teku treh tednov.
1031etna starka Marija Jušič jc umrla v Zametu pri Reki. Bila je nad 80 let vdova.
—	Poizvedovanje po vojakih. Jožef Berginc, Flucht.-Lager, Bar. 34, Bruck a. d. L., bi rad zvedel za Franca Šulin pd. Breber iz Žage pri Bovcu št, 48; po njem povprašuje njegova žena Ana Šulin, sedaj internirana v Italiji, palazzo vescoville, Albenga, — Jožefa Šfiligoj iz Barbanc št. 14 pri Krminu, sedaj kot begunka v Artičah št. 25 pri Brežicah na Spod. Štajerskem, išče svoja dva svakaJancza in Bezilna Šfiligoj. — Štefanija Lakovič, begunka, Čivice št. 28, p. Liblin, Češko, bi rada kaj zvedela o svojem možu, ki je služil pri 27. doni. pešpolku in prišel v rusko ujetništvo. —■ Cotič Ivan, doma z Vrha pri Rubiji, sedaj v ruskem ujetništvu, poizveduje po sestri Mariji Cotič. — Križnič Katarina iz Gorice, »hotel dela Post«, išče Križman, Ivana in Marijo iz Deskel pri Kanalu, ki sta zadnje čase bivala v Ozeljanu pri Šempasu. Poročata naj tudi o štirih bratih, ki so pri vojakih. Pojasnila naj se pošlje na: Kriegsaus-kunftsbureau VVagna pri Lipnici, in sicer pod št. 3253.
—	Iz ruskega ujetništva in siccr h-. ' Jurjevski zavod, Jekaterinoslavska gu- j bernija, Novo Jekaterinski rudnik šii- 1 lita Nr. 11, pošiljajo srčne pozdrave : ! Janko Grašek iz Kamnika, Jožef !:. gant iz Cerkelj, Gorenjsko, Fran
liorč iz RcKvm i, Miha Potočnik ?. i t I
Valentin Zupan iz Vodic, Fric Pirker iz Ribnice, Janez Klemenčič iz Topol, Jožef Cimerman iz Št. Jerneja, Anton Ro-stohar iz Ponikev, Viljem Urenjak, iz Kamnika, Ciril Likar iz Ljubljane, Joško Rakun iz Št. Janža, Sp. Štajersko, Anton Knez, Serpenica, Maks Čopi iz Bovca, Just Gerzej iz Rihenberka, Goriško, Anton Birsa iz Rihenberka, Goriško, Alojz Lisjak iz Rihenberka, Goriško.
Začetek šolskega pouka na Reki je
določen: za ljudske šole dne 5. septembra, za večerne obrtne vajeniške šole 11. septembra, za nedeljske ponavljal-ne šole 8. septembra, za realko 7. septembra, za kr. ogrsko gimnazijo 1. septembra.
Prvi sokolski shod od začetka vojne se je vršil 20. t. m. v Zlinu na Moravskem. Oblast je dovolila tudi sokol-ske uniforme.
Kopališča v hrvatskem Primorju. Hrvatska deželna banka je ustanovila delniško družbo za zgradbo kopališčnih naprav v Novem. Družba, ki ima dva milijona temeljne glavnice, je kupila doslej hotela »Lisany« in »San Marino«, ki jih prenovi. Družba namerava raztegniti svojo delavnost tudi na Cirkve-nico.
Umrl je v šibeniku v starosti 87 let obrtnik in posestnik Lovro Dulibič, oče državnega in deželnega poslanca dr. Ante Djulibiča.
Spomenik junakov, visok 14 metrov, postavi v Osjeku 13. saperski bataljon.
Predrzna tatvina na Sušeku. Policija zasleduje dva predrzna vlomilca, ki sta so pritihotapila ponoči v neko stanovanje na Sušaku, kjer pa vkljub tatinski predrznosti nista dosegla zaže-ljenega uspeha. Natančne podatke policija za sedaj še zakriva.
IM&isfce, novice.
POZOH?
.Položaj mesinega vodovoda postaja od dne do dne nevarnejši. Od treh sesalk ena že ne do&eže vode, druga jo še dosega, ker je pri njej bUo mogoče, jo podaljšali; samo ena sesalka torej še pravilno deluje, ker je voda vsled suše padla, kakor dosedaj še nikdar.
Magistrat bo torej moral vpeljati silno stroge predpise glede porabe vede, in slavno občinstvo se prosi, da se naj že sedaj nanje pripravi. Fostopaii se bode moralo brez usmiljenja in občinstvo se bode moralo pokoriti brez izjeme, ker mora vsakdo že dames živeti v zavesti, da nam preti ne\'arnost, da vodovod ne bo dajal zadosti vode.
Br. E. T.
lj Srebrni rog, krasno umetniško delo, ki ga je ljubljanska mestna občina poklonila 17. pešpolku, je razstavljen v izložbi Mejačeve trgovine v Prešernovi ulici.
lj Od lakote je umrl včeraj po daljšem hiranju 57Ietni vrtnarski delavec Ivan II a j d i n j a k , Cesta na Rudol-fovo železnic^ št. 16, zapustivši v največji bedi vdovo in dvoje majhnih otrok. Zadnji clve leti je družina živela skoro ob samem nezabeljenem korenju, pomešanim s tistim ščepcem moke, ki se clobiva pri aprovizaciji. Beda je naraščala od dne do diiCj kajti s 40 kronami na mesec sc družina štirih ljudi v sedanjem času nikakor nc moro preživljati. Po dolgem trpljenju — duševnem in telesnem — jc moža rešila bela smrt vseh nadaljnili skrbi in bridkosti.
—	Usmiljena srca, spominjajte so bedne družine!
lj Padel je na laškem bojšču stotnik topničarskega polka Milan Že n-k o , roclom ljubljančan.
lj Fomiloščen je bil med drugimi tudi bivši gostilničar iz Kolodvorske ulice Blaž Ravnik, ki jc bil svoj čas obsojen na dosmrtno ječo, kjer je preživel 17 let. Pomiloščenec, ki sc jc pripeljal včeraj iz Maribora, se mudi sedaj v Ljubljani in bo odšel v kratkem k vojakom.
lj Ljudska mesnica na Sv. Jakoha trgu naznanja svojim odjemalcem, da morajo k vsaki dobavi prinesti seboj krušno izkaznico, brez katere nihče nc dobi mesa. Zelene karte je pa ravno tako predložiti kakor dosedaj.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Tert-nik, bivši orožnik, čevljarski mojster, 40 let. — Ana Gregorič, užitkarica, begunka, 76 let. — Luka Jelene, delavec, 88 let. — Ivan Dobnikar .krojaški vajenec, 16 let. — Marija Dimnik, delavka, 80 let. — Marijana Prepeluh, tesarjeva vdova, 73 let. — Lovro Ravnohrib, delavec, hiralec, 71 let,
—	Andrej Medved, premogar v pok., 45 let. — Fran Arnež, delavec, hiralec, 74 leta, Karel Štefan Čebin, rejenec, 2 meseca. — Hcdvika Gruntar, rejenka, 8 mesecev, — Terezija Hermann, zasebnica, 85 let.
lj Razdelitev mesa na rtiče in rumene izkaznice A, Y četrtek dne 23. av-
gusta popoldne od 2. do 3. ure bo oddajala mestna aprovizacija iz svojega; skladišča v cerkvi sv. Jožefa goveje meso vsem tistim, ki imajo rdeče alii rumene izkaznice, zaznamovane s čr-j ko A.	i
lj Razdelitev mesa na rdeče in ni« niče. V četrtek dno 23. avgusta popoldne bo oddajala mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa goveje meso vsem tistim, ki imajo rdeče izkaznice brez črke A. Določen je naslednji red: od 3. do pol 4. ure št. 1 do 200, od pol 4. do 4. ure št. 201—400, od 4. do pol 5. ure št. 401—600, od pol 5» do 5. ure št. 601—800, od 5. do pol 6. ura št. 801 do konca.
lj Gospod Franc Kollmann, c. in kr/ dvorni zalagatelj je podaril deželnemu in gospejnemu pomožnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko prejeti znesek za vojaško stanarino 328 K, za kar se mu izreka najtoplješa zahvala.
lj Izgubljena je bila na južnem kolodvoru v Ljubljani dne 20. avgusta pri večernem gorenjskem vlaku rujava listnica z vsebino legitimacije, zavarovalnega lista in vsote 49 K. Odda naj so proti primerni nagradi na ravnatelji stvo državne policije.
lj Invalid išče službe, nima desne roke. Odlikovan jc z veliko srebrno kolajno. Zmožen je za paznika. Sposoben jc za žagarskega mojstra. Ponudbe na uredništvo »Slovenca«.	\
Unkelhauscr imenovan hrvatskim mL nistrom.
Sarajevo, 20. avgusta. Hrvatskim ministrom je imenovan namestnik de< želnega poglavarja dr. Karel Unltel-/ hauser. Sinoči je odpotoval v Budim< pešto.	. i
Poljsko armado na Francoskem 1
snuje general Archinard; tako poročal »Temps«.
Naročajte mbStke iz usnja, s tem
prihranite podp.ate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1"80, za damo K 1-50, za otroke K 1-20. Zaradi drago poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa;. Dobe ^e pri Peter Ko« zina & Ko. v Ljubljani.
' "	'	|	i .. i i	, .	mi^m—m^mm—a
Pri enostranskem glavobolu z utrujenostjo, mrzličnimi pojavi, pritiskom krvi, omotico, zdelianjem, pomanjkanjem slasti do jedi, slabim okusom, nagnjenjem k bljuvanju, migljanjem oči, šumenjem v ušesih, zasluži visoko pozornost naravna „Franz-Josef" gren-čica, ki poskrbi redno odvajanje in zadostno prebavo.
nrfoni
so proda v Prcdosljah pri Kranju. Zelo pripravna za rokodelce. Pri hiši jo tudi svinjak iri hlov. Ogleda se lahko pri Franc Vršnlku, istotam. Kupno pogoje pove Franc Sajovic, irgovoc v Medvodah.	2000
Jančar
pleskarski mojster
več let pri tvrdki brata Eberl, se priporočam slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena in pohištvena dela.	1890
Delavnica: Oražem, Breg št 6.
Služba
v občini Selca na Gorenjskem je razpisana. Nastopi se lahko takoj. Pismene ponudbe poslati na Županstvo v Selcih. 2050
Sprejmejo se dobri
mizarski
pri JOŽEFU ŠENICA, mizarskem mojstra v Ljubljani, Dunajska cesta.	2046
Kupi se dobro ohranjeno
motorno kolo
Ponudbo z navedbo cene, motorjevega sistema in moči na upravo Slovenca pod »Motor 900«.
Cela begunska družina,
obstoječa iz 4 moških in 4 žonsk,
Išče dela
pri knki večji družini. Vsi so zdrav!, krepki, močni ter vajeni vsega poljskega dela. Pojasnila dajo ANTON HOMAR, PirniCe štev. 25, p. Št. Vid nad Ljubljano.	2003
U VII 187.17-15
i' \m Sir. WMn cssar al
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani jo na obtožbp uriavnopravdniškega fun-keijonarja proti Katici Bernntov.C in
Elsi M:x.ch radi prestopka § 18. od. 1. cesarsko naredbe dno Si. avgusta 1916. drž. zak. št, v navzočnosti državno* pravdniške.ca funkeijonarja. prostih ob* toienk Katico Bornatovič in Kise Misich. zagovornika dr. Otona Vallentsohaga, po danos dognani glavni razpravi na podlagi od to&itelja. stavljenega predloga v uporabo zakona razsodilo takole : Katica lSernatovie, rojena 19. aprila iSdS. v Vukovar,u, pristojna v Ljubljano, r. k.: vdova, poslovodkinja v Ljubljani, nekaznovana, ni Kisa Mixieh. roj. Ber* naioviC, rojena L maja 1S87. v Vukovarju. pristojna v Zagreb, hčerka prej imenovane., stanujoča v Ljubljani, nekaznovana, sla krivi prestopka radi navijanja con po § IS. od. 1. cesarske narod bo ; ..no 21 avgusta 1P16. drž. zak. št. 261. zakrivljenega s tem, da sto v Času od S), oktobra t? 16 do začetka ni aro a 191T\ 1j' n b 1 j a ni. i zrs.M j aj o Či vsled vojne nastale izredne razmere zahteva! i obleke, torej neobhodno potrebno reCi. očitno Čezmerne cene., in s«? obsor.it« glasom § iS odst, i. zgoraj citirane cesarske naredbe z uporabo § 261. k z. x-saka na 1000 K denarne globe. v slučaju np.izterl.-.rosti v smislu J k z. na povračilo stroškov kazen* skftca postopanja, katera kazen so je Katici Bornato vi č s sodbo c. kr. deželnega kol rs.k eno ca sodila v Liub-Ij-aV.i z dne 24. julija 1917 Bi \1L S67 3 7-4 zvišala na zapor 5 dni in denarno globe 2000 S. t slučaj;: neizterljivosti na r-apor I meseca.
v smislu 4: 2S. zgoraj r cf&. raredbe « rrt^ra razsodba po enkrat objaviti t dnevnikih „Slorenee\ flSlov. Narodfc iia rLaiba,cher Zei tung"
LJUBLJAN A. 2S. maja 1817.
Dr. pl Kipfifr&r s. r.
207d
Ravnatelj s 11'0 trgovskega bol. nlškcga in podpornega društva v
Ljubi aal javlja žalostno ves:, da je njegov mnogoletni redni član, gospod
m
trgovec
dne ?0 avgusta mirno v Gospodu zaspal.
j cgreh bo v sredo dne 22. avgusta t. 1. ob 6 uri popoldne iz mrtvaške vež? v deželni bolnici na pokopa;'.>če k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana. 21. avgusta 1917.
IIMBMSiMggil
lil mizarja sli
kateri bi bil iiunen pri strojih za cbdelovanie os*. Lahko bi bil tudi zmožen invalid. Franc Ravnikar, oblast, skuš. mestni teserski mojster. L;nbl aaa. Linhartova ut ca čt 25.
Potrti r.ei-*ii?rne 'alosti javljamo vsem fPWdni!:orr_, prijatel em in znnncem neutolažljivo vest, da ie naša ljubljena hči j-1 sestra, gdč.
stara 26 let, bila ubita od sovražne granate na Slapu dne 18. avgusta ti. ob 10. uri dopoldne.
Pokopana bo v Ročah nad Slapom dne 20. avgusta t. 1. ob S. u-i zjutraj.
Invalid - sblturifent 2067 w
ifiče primerne slaibe — mogoče v kakem trgov-skein ali industrij-kem podjetju. Event,ponudba pošiljati na: Ab.tanjeof, Sv. Vid pri Vi- ■■.
Išče se v nakup
j na Gorenjskem. Ponudbe na upravo tega lista pod M, P.. Ljubljana. 2983.
Mrej Vsnrič,
oče,
Ivanka. Rožica.
sestri,
Katarina Vefrič,
rnau,
Lojzek,
brat.
T?esna žer\itna ponudba!
darilfv r.tjoVtrjen« zu-.snjesti it'.: it icmniti v srrbo žt:.'.ivt i pejunitu >.nit3čn dekletom, ali vdove brez otrek, ki H ''»tis l.iJo ir. jsrcn.cictv't zraven. Sprejr. s 't «so rests poradbe, U ;t mojo« J slko, poi šl 2553.
Vam plačam. ako\ s Jih kurjih očes. bra-dar c in trde kože
tekom 3 dni s Korenino in brez bolečin ------------ne odpravi
Ki a-Balsam.
E. 17S, ? tonftu f * 58, 6 ančk-v K 7-5«. line »ln-». :nin piunalc c Sftnsenf, Saschan .S-sssai L, po.f:r predal 12: 03 Ocrsko 1042
Tre ali tri naeblcrane solnčne
XV*
U. Vi. S5 ". 7-13
l m Inpnp M&m cesarja!
C kt okraina sodri iia v Liublian k vs)ci obtožbe drŽsvnonrsvntSkcoE funkcijonarja proti Frant Szantncr rad prcslopks po § iS, šl 1. ccs. na- z dne 21. svpusta 1916 ari zak Št 261, v prisotnosti drisvnoprav-ntškcps 'unkciionariE Potrato. nrostcq£ ob-tožcnca Franf. Srarmc-ia. po danes dognsni piFvn razprai-k m n-o:,).ic tožiteljs nr sc vporablja zakon, razsodila takole: Fran Szantncr. -.nor 1852 v Nemctiatu ns Ogrskem. onstiMcr. < L|ub:iano, nekaznevan," 'C »r'i prestopka dražen no § l S Si. 1. cos na: z dne 21. avgust« " °16, ,irž. rak. št. 261, storjenega s tcn., da ic, -zranv.aioč vslcc foine nastale .z-odne razmere, zahteva za nocbhodno potrebne rei: oč;tno čezmerne cene., ir: sicer lj za 1 par v dec 1916 Ma--ii Kanlar n-odanih boxcaIf-tiamskih čet -het fi K, 2.) za 2 para Mariji Wcrli glasna računa z dne 51. deocmbra 1916 "dobavljenih ortoped, damskih čevljev 500 K, 5. 7.1 2 na-a Slavic, Cvenkel glasom računa z rine 12. marca 19 " prodanih damskih Čevljev 252 1 ir se ohsodi v smislu § Ifi š. 1 ccs. na z clne 2i, avgusta 1916 drž. zak š. 2r>' z uporabo § 261 k. p. r. m netstr kror denarne kazni, t slučaju ne-iztirlfivost; ju mcsec zapora in v sm:slu J 5ftc k p. r. nt povračilo stroškov kazenskega postonanis ir izvršitve kazni. Razsodba se mora v smislu § 25 cit. ccs. naredbe po enkra na stroske obtoženca ob-vit t Časopisi I .Slovenec". „Slovensk Narod" in ^Laibachar Zcitunp".
V Liubljan dne 14. maia 191.
B*. tu E.nEevar s. r.
c*c&m dr¥af oglje
ter
bukove al }vc" 'u>( pvaoppc
Ponudbr pot Anton 6 Bonctt. 5rst Picceord 5L
Brez posebnih obvestil.
Naprodaj je vetja množina starega, lepega
Ypokcžc;-a g0Zdar ^
išče primerne službe. Naslov pove uprava „blovenca- pod št. 20H.
La britev iz srebro-jekla K S 50, i, 5: var-nos.ni bnrsk.. aparati, pon:K!ani K 3, 5, zn. »Penektt s 6 rezili K 16, 20; d to ez. res rezila tucat K 5, ti. Ia lasestrižni aparat. K 11, 12. Zamena dovoljena ali denar naiai. Pošil;a po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAK. aONSAD, izvozna tvrdka, Brtis št 1755, fceiko. 11;
za zidan-e
Vmes je mnogo obtesasege, !a S5— 30 kosov po 1 m Bt cm dolgega m ejrejo \'©č te poizve na Opekarski cesti St. 34 v Trnovem, Ljubljana.
Vsak© mRoli?!©
dobro zrelih in su.b.Lh
1
ešnikov
kupi Franc Bariol t Medvodah

\ 21
TOK (Safar)
te le možno s kuhinjo, Išče prot: dobremu plačilu zakonska dvojica brez otrok zs sredi avgusta al 1. septembra. — Ponudbe pod: Zak®E?.k~ brez otrok ns upravo lista.
sulie goDc, kumno, med, vosek sveže in suho sad):, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kaiior tudi vinske sode •n vse vrste praznih vreč- kupi vsa«o množino po na;višjih cenah veletrgovina Anton So-ene, Celje.	(i)
oženjen. Eanesljiv, vojaščine *>rost irurjea t poljedelstva in žiTinort n. z Tečjo delavsko družino. iti je sposobna vsakspa dela., prtaat-a ti slsžbo na kako večjo grščino ali Tečje gospodarstvo sa sasiorto negE opravnlta do 15. oktobra. Zmožen je obeh deželnih jezikov, baslov pove uprt v a ^Slovenca" pod št
i^mfn^M
Podp:sani izreka s tem gorko zahvalo vsem, ki so se a udeležili pogreba vč.g.prelata-fldraaa toiminškcgs itd.
Posebna r:ilival3 njegovi ekscclenci g. nadžkofu goriškemu Fr. B. S c d c j. Pokojniku sladki mir v Gospodu —* Vam Se enkrat: Hva'a; Bog plačaj!
Janko Bar?e, mestni župnik.
nove in stare
» vsako množino
tvrdka JELAČIN & Se. Ljubljana ljubljanska industrija probkorih zaaa&SkoT.
gjlBaBBEiiitisaiiiteaiRss
s štiriletno prakso
[ I če mesta
r bsaki ali drug eni p&dr-IsBEns sar»4iL Dopisi Dfj i. Vrisk, skrii 12, pošta StnAca«o>Ig.
n z (Seželne življenjske in rentne. nezgodne in jamstvene zavarovalnice ft	v kj'»b?ianf, Marij® Te.rs.sife sr©sta 12/61
jlMjik' sproloni savarcvasje na dožiretje in smrt, etro&kOi dot, reatii«
! sSsi&a nesgc-S^a in jamstvena savaroTaitja. to® zbvoiI. 6H3C m vapiJiisi »ij.se BrsiBi?, ša'iii8lMlž ppoji zs n]ei zjFarPFBip.
Stenje zsrsrcrsanga ki.r a« i 5751>* J.f-ftO — Stanje garancn&Mb f»a4w i 5& 0BD.CPC
Zevnr: temelji na vzajemnosti — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1881.
v ljubljanski okolica ali sploh na Kranjskem. Ponudbe pod i, F. na upravo „Siovenea.\
Fr£»d£Et 3 jsare
M
Z granatnim stre-Tom v polno je- bilo v en »j sli šfPfll >'>' • Mik: n-;-,homa končano življenje našega

ji

l m I
v: vi ,
zmoitit sloven--:t(jg;. m nem-.icep-i icziUs. • pomoru ii jKS.nv, izuconc \ stroiciiisu; ir. non»-tin steno,ivn. i,. \ nivanu: in kuhanju t.«f n;.. mentr rih • Ponudbe n: uprnvn i^u, j,nt|
> ;nanvoiin05t SfiSb«
m
| -.itstran n;. i,a;;U> ti: i,-- !••. ,
.ruir.-Jo maiil. Mnl ton ek 1-iJC,	ti
liki i 3' norci«. .. rodbino 1. !)-— Zn	'-.'j
JF lopn 7i i.tuhhai t n:-;: ,: to!:ori:- -	: tv»
li« " 1 : -i : t".,	-J-
M*.'	t"^'
■iinfiUiUiirrr-mr-ii
mmmHmfi s asa. ; r-; - j? ■ . z*
Tisk i.Btolisi.r Vidtarne«.
ara para
za Id. k o rožnjo. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod šL :'059 (ako znamka za odgovor.)
iifiRin
ti n
tmijffl
r n |;f. J tftT. J. a pr	h* < h-iiBMR pMtr,
-rt. Ste^a	:;asmccm. V.; ž«a. Sreh »a <Hyili fr,.
hv*\-a< pri!:r»f,r,, iifi.
Aafasno je bil pokopan, ob crmenju topov, ns vojn*
. pokopa '.ščit > A oo\ J J mi one avgusi.« 1917. Zlata duša. sp*,\a.i m.rno v domaČi zemlji!
"I.jtMjana.. doe avgusta 19iv.
lili MmU ijtiBi lefe.
'•	-Ji-Js^- fF
• ■ .... • ,■	m
Ii; i or • , , veno; «
Ponudbe z navedbo mnoJ.ire in cone v kilocr^.mib na K, MšSkoviŽ Moste; pri LjB.bSjani.

P C.
fSri
M 7ft>e	ikvev« r llublau*
sikom jvre ti m e si? r..
V. si., mosntoa, . in gospodarska posi.•.-.•!« so novo zidati« in \ najboljšem stan.iu. Pri hiši je tudi velik zolen-jadni vrt-
pogoji; npfnHrA. \o\ pove - v pri	<i oraA niStVO
. venca pod š.. # $ > # # # # f # # #>
ve r.< urednik	W«tik«f«.