Ob 8. marcu
,,Osmi marec je datum, ki pripada zgodovini razrednega boja, zato ne smemo zmanjševati njegovega pomena na način, ko proslavljanje zdrkne na raven malomeščanske manifestacije ali razvrednotenja ženske kot osebnosti." (Sta-Ušče republiškega odbora za mednarodno kto žensk o praznovanju osmega marca, Delo 4. II. 1976.)
Zamisel in vsebina mednarodnega dneva žensk sta pred 66 kti vznikli v mednarodnem socialističnem gibanju v takratnih razmerah za-ostrovanja razrednega boja v svetu. Tako je živa revolucionama vsebina osmega marca postala sestavni del dolgoletne poti skupnih bojev vseh naprednih sil - tudi žensk - proti kapitalistič-nemu sistemu izkoriščanja, za uresničenje de-mokratičnih svoboščin delavskega razreda v vseh deželah sveta. Osmi niarec je postal simbol naprednih ženskih množic v skupnem boju za osnovne človekove pravice, za enakopravnost in mir v svetu.
V tem duhu so delavci tudi pri nas praznovali ta dan pred vojno, med vojno pa so si ženske Jugoslavije s svojo številno in aktivno udeležbo v narodnoosvobodilnem boju priborite poli-tično enakopravnost V tem bojih je zrastel nov lik ženske revolucionarke, neustrašne borke na vseh področjih, kjer se je bil neenak boj za svo-bodo.
Tudi po vojni so ženske z nezmanjšano zavze-tostjo sodelovale pri obnovi domovine in grad-
nfi nove Ijudske oblastl Ves povojni čas iz kta v leto raste število zaposlenih žemk v industriji, v družbenih službah jih je nad polovico vseh zaposknih, vedno več jih je tudi na odgovomih debvnih mestih v delovnih organizacijah. Ved-no več imamo znanstvenic, zdravnic, umetnic, kultumoprosvetnih delavk in drugih visoko iz-obraženih žensk.
Kljub tako visoki udekžbi žensk med zapo-slenimi pa je njihov delež v organih soodločanja na vseh ravneh naše samoupravne socialistične družbe še nezadovoljiv. Vzrokov za tako stanje je več in so znani.
Tudi danes v naii samoupravni socialistični družbi, ki je postavila temelje za odpravo vseh oblik diskriminacije ženske, naj bo osmi marec priložnost, da se vsak v svojem življenjskem in delovnem okolju vpraša, ali smo bili v pre-tekkm ktu dovolj uspešni v ustvarjanju ugod-nejših razmer za resnično enakopravnost ter zboljšanje družbenega položaja ženske.
Nadaljnje samoupravno organiziranje družbe na podlagi ustavnih načel daje nove možnosti, da se problematika položaja ženske: izobraževa-nje, vantvo pri delu, materinstvo, družbena skrb za otroke, podružbljanje gospodinjskih opravil, položaj žensk na vasi itn. vključi v kon-kretne akcije in delovne načrte organizacij zdru-ženega deh, krajevnih skupnosti, intemih skup-nosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbeno-političnih orgmizacij ter vseh drugih odgovor-
nih dejavnikov. Pri progmmiranju ter izvrševa-nju teh nalog pa morajo tvomeje sodelovati tudi ženske same.
Posebna pozomost naj ob tem prazniku velja predvojnim revolucionarkam, aktivistkam in borkam NOV, partizanskim materam, ki so se desetktja bojevale na barikadah družbene revo-lucije, pa so sedaj zaradi bolezni ali starostne onemoglosti odšle iz javnega družbenopolitič-nega življenja.
Ker se zadnja kta v mkaterih sredinah t-krivlja revolucionarno izročilo praznovanja osmega marca, so to stan/e analizirali sveti za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski, mestni in repub-liški kortferenci socialistične zveze. Ugotovili so, da so v delovnih organizacijah postala praz-novanja osmega marca vse preveč navadna ve-seljačenja, ki povzročajo razvrednotenje zgolj obdarovanja in zakuske - namesto delovnih do-govorov o nerešenih vprašanjih, ki so še kako prisotna v delovnih organizacijah, kot npr. ka-teri probkmi varstva pri delu ali katere delovne razmere vpijejo po rešitvi, s kakšnimi problemi se srečujemo ob nočnetn delu, ali je omogo-čeno ženskam, da se družbeno in strokovno iz-obražujejo, da se družbenopolitično uveljav-Ijajo, ali so jim zagotovljene enake možnosti ob sprejemu na delo in ali imajo enake možnosti ob napredovanju na delu itd. Člani imenovanih svetov se pridružujejo stališčem RO za medna-rodno leto žensk, ki meni, naj bo osmi marec kot praznik kp, naj bodo tudi šopki in prire-ditve s kulturnimi programi, naj bo prisotna večja pozomost ženski, toda nikjer ne smejo tenske dovoltf, da se dan spremeni v svoje na-sprotje, v malomeščanske in potrošniške mani-
festacije, ki jemljejo dostojanstvo ženski oziro-ma človeku nasploh
Letošnji osmi marec praznujemo v času veli-kih naporov za stabilizacijo gospodarstva in vse-splošno varčevanje. Zato je zamisel, da bi del sredstev, ki jih delovne organizacije vsako kto namenijo za proslavljanje osmega marca, name-nili v širše humane namene, ie toliko bolj spre-jemljiva. To pobudo je dal svet za vprašanja drutbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri mestni konferenci SZDL in predlog predložil tudi sindikatom. Predlog sprejema tudi svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski konfe-renci SZDL Moste-Polje.
Svet predlaga, naj bi s temi sredstvi podprli potrebo po nakupu aparature za preventivno odkrivanje raka, s katerim so v tujini že dosegli velik uspeh, pri nas pa ga imamo šek na preiz-kušnji Ali za razširitev delovnih in varstvenih zmogljivosti ustanove, ki jo vodi demonstra-cijsko eksperimentalni center za dnevno varstvo in delovno usposabljanje mladine z motnjami v teksnem in duševnem tazvoju (DEC) v Ljub-Ijani. Take ustanove za duševno prizadeto mla-dino so pri nas še zelo redke in preveč potis-njene ob stran, da bi zmogle številni najbolj pri-zadeti mladini nuditi pomoč in jo usposoboti za preprosta dela, kar bi koristilo njim samim, star-šem in družbl
FANI TOMIČEVIČ
čestitamo