SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplaten 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt let« i fld., m jidea
mesec 1 fld. 40 br.
V administraciji prejeman velja:
Za cele leto 12 fld., xa pol leta 6 fld., za ietrt leta 3 fld., ta jeden meiec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlfitTo in ekspedlclja v ..Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlfiklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
Štev. 138.
V Ljubljani, v četrtek 18. junija 1896.
Letni Ii XXIV.
Obsodba liberalizma.
(Dalje.)
Kaj naroča papež Leon XIII. avstrijskim škofom.
Dne 3. raarcija 1891 je poslal sveti oče avstrijskim škofom prelepo pismo, v katerem jim daje načrt za skupno vzajemno delovanje. Našim liberalcem ne bo škodilo, če zvedo, kaj sveti oče priporoča škofom glede na ljudstvo in politiko.
Sveti oče omenja v tem pismu najprej, kako pogubna je liberalna politika zlasti Avstriji:
„Boj proti cerkvi besni daleč na okrog, in povsod se ravnajo po istem bojnem načrtu : iz d r u-ž i n, iz š o 1, iz z a k o n i k o v, iz u s t a v o v hočejo izbrisati vse sledove vere; cerkev hočejo oropati njenih pravic in njene velike moči, katero ima do občnega blagostanja; n a j p o-gubnejšo kugo zmotnjav hočejo vliti v vse žile domače in javne družbe. Sovražniki so poskusili že vse, z neizmerno drznostjo; mnogo jih je silovito napadalo pravice, veljavo in prostost cerkve, škofe in vse vrste duhovnikov, najbolj pa veljavo in vrhovno oblast rimskega papeža. Iz tolikih krivic, katere so prizadejali katoliškemu imenu, prišlo je v narode mnogo zla in prihaja še vedno. Zlasti nas pa mora boleti, da se vedno bolj širijo krivi nazori; iz njih sledita zlobnost in upornost, ki se polastita duhov; in odtod prete državam in dinastijam vsak dan večje nevarnosti.1)
Tako popisuje sveti oče naše politično stanje. Škofje morajo delovati proti pogubnemu vplivu brez-verskih politikov in ljudstvo obraniti njihovih strupenih nazorov. To se naj godi na sledeči način :
') In ipso supremi. 3. marca 1891. Škof. List. 1891. IV. 39.
„Kar se tiče lj u d s t v a, katero je v tolikih nevarnostih, je silno mnogo ležeče na tem, da se mu še nadalje dajejo pripomočki, kateri bi mu koristili. Ti so:
„o svetih rečeh naj se govore pridige in krščanski nauki, primerni ljudstvu, časovnim in krajevnim razmeram ;
„ustanavljajo naj se pobožna društva la-jikov raznih vrst, katere priznava in hvali sveta cerkev ;
„skrbi se naj, da se ob praznikih ne dela in da se posvečujejo ;
„pospešujejo naj se društva in ustanove, katere bi vernike, zlasti mladino, obvarovale izpri-jenja in zapeljevanja, in jih napeljevala, da pogo-stoma prejemajo svete zakramente ;
„slednjič naj se skrbi za knjige, dnevnike in slične tiskovine, katere se naj razširjajo med ljudstvom, naj branijo vero in nravnost.
„Ravno glede na zadnjo točko je silno važno to, na kat mislimo že dolgo časa in kar priporočamo škofom z mnogoštevilnimi opomini: Pridno naj pišejo in izdajajo spise katoličani, a to se naj godi urejeno po boljšem načrtu, njihova vnema naj se dobro krepi in množi.2) Taki izvrstni časniki, kateri se naj izdajajo ali vsak dan ali ob gotovih dneh, res mnogo koristijo v vsakem narodu cerkvi in državi, bodisi s tem, da ju branijo in krepe, bodisi s tem, da spise sovražnikov, kateri jima hočejo škodovati, izpodbijejo in obvladajo nečisto kug o.3)
') »Hominum catholicorum in scribendo edendoque sol-lertia et meliore ordine temperata procedat et secundis vi-geat incrementisc. In ipso supremi. 3. marc. 1891. Desclee. IV. 157.
') »Adversariorum . .. elidanl scripta et contagionem impuram coerceant". Tam. IV. 158.
„Pa v avstrijski državi se jim mora pripisovati največja važnost, ker tu služijo zelo razširjeni listi večji del cerkvi sovražnim 1 j u d e m, in ti jih lažje in bolj razširjajo, ker imajo mnogo denarja.4) (Judje in liberalci!)
„Zato je potrebno, da se spisom stavijo nasproti spisi v jednakem tekmovanju; tako bo mogoče njihovo orožje odbiti, njihove zlobne prevare razkriti, njihov strup odvrniti, in ljudem nasvetovati pravične dolžnosti kreposti. Zato je prikladno in koristno, da ima vsaka dežela svoje lastne časopise, boreče se za ognjišče in za oltar; urejeni naj bodo tako, da se v nobeni stvari ne ločijo od škofove razsodbe,8) ampak vneto soglašajo ž njegovo modrostjo in voljo. Tem časopisom naj bo duhovščina dobrotno naklonjena in jih naj podpira s svojo znanostjo, in kar je mož, kateri so v resnici katoličani, naj jim naklonijo vso dobrohotnost in izdatno podporo po močeh in po premoženju.
„Škofje imajo skrbeti in premišljevati še o jednein važnem vprašanju, katero vam je jako pri srcu, kakor se prepričujemo iz listov, ki ste jih skupno dali svojim vernikom: to je delavsko vprašanje. Delavci najbolj potrebujejo verske pomoči zato, da pošteno zvršujejo delo in da si ž njo olajšajo trpljenje. To vprašanje je v zvezi z drugim, katero se v naših dneh vneto razpravlja in se zove: s o c i -jalno vprašanje. V čim večje težave je zamotano, tem hitrejše se mora rešiti. Ce bodo na to vprašanje obrnili škofje svoje misli in svojo skrb, kolikor morejo, če bodo gledali na to, da evange-
■") „In Austríaco imperio tribuendum illis quam pluri-mum, ubi vulgatae ephemerides infensis Ecclesiae hominibus magna m partem subserviunt, ab eisque, rerum copia afflu-entibus, focilius disseminantur et fusius". Tam. 158.
') „U t n u 11 a in re a iudicio Episcopi abs-cedant." Tam. 158.
LISTEK.
Raznoterosti.
Iz Rima, 13. junija.
Četrt stoletja je že preteklo, od kar ni bilo v glavnem mestu in središču katoličanstva, v večnem mestu Rimu slovesne procesije, v kateri bi se pre-sveto Rešnje Telo z vsem mogočnim sprevodom po mestnih ulicah prenašalo, kakor je bilo to pod papeževo vlado v navadi.
Te dni pa se je v tem obziru nekam na boljše obrnilo in katoličanom je dovoljeno nekako bolj prosto dihati ter svojemu Bogu, v skrivnosti svete hostije skritemu in pričujočemu, dostojno očitno če-ščenje dajati, katero je do sedaj zabranjevala fra-masonska sila. Ne mislim pa slovesne procesije na praznik presvetega Rešnjega Telesa, kakoršne so po celem katoliškem svetu v navadi, kajti te so tukaj še prepovedane in so se zaradi tega tudi letos vršile le med cerkvenim zidovjem ali pa v zagrajenih vrtovih raznih samostanskih cerkva in drugih katoliških zavodov.
Mislim pa one starodavne slovesne sprevode, a v katerih se sveto obhajilo v določenih časih očitno J prenaša od hiše do hiše, kjer je kak bolnik, ki v
a
■It '
svojo največjo tolažbo želi sprejeti svojega Boga, da bi s tem deloma zadostil cerkveni zapovedi in katoliškemu čutu, deloma pa tudi, da bi s toliko večjo srčnostjo in potrpežljivostjo prenašal svoj bol. Te procesije, kakor sem že enkrat o njih sporočil, so bile vsled višjega policijskega odloka zelo omejene, ker strogo je bilo prepovedano Najsvetejše pod nebom ali baldahinom nositi, pri sprevodu z zvončki zvoniti, v obilnejšem številu spremljevati in zraven s svetili svetiti razun določenega Števila. Večkrat, posebno v novejšem času pa se je zgodilo, da se niti cerkveno oskrbništvo niti pobožno ljudstvo ni zmenilo za te res „liberalne" določbe in nasledek je bil ali zapor dotičnega župnika ali pa globa. Ko se je to večkrat ponavljalo in je ljudstvo vedno bolj svojo nejevoljo nad tako krivičnim postopanjem od strani policijske oblasti razodevalo, je naposled višja mestna prefektura odjenjala in pred kratkimi dnevi povrnila cerkvi prostost, da sme po svojih obredih slovesne procesije pri obhajanju bolnikov vrejevati. Ta po vsem popolnoma pravični preklic krivične postave je veselo navdušil zavedne katoličane, kateri se mnogoštevilno zbirajo okoli svojega Boga ter ga spremljajo po ulicah mesta.
Prva taka procesija je bila iz vatikanske cerkve sv. Petra in vdeležba je bila zelo velika; pravili so, da je bilo več tisoč spremljevalcev. Te dni pa sem
se sam prepričal o vzvišenosti take procesije, katero sem po naključbi imel srečo videti.
Vdeležilo se je slovesnega sprevoda gotovo 2 do 3000 oseb, večinoma gospode, in kar je bilo posebno znamenito, je bilo mej pobožnimi gotovo tretjina gospodov mladih in starih, ki se niso sramovali svetu pokazati svoje katoliško mišljenje. Malo da ne vsi vdeleženci so nosili prižgane sveče, nekateri so peli obhajilne pesmi, drugi so molili na glas sveti rožni venec, vsem pa je bila brati na obrazu vesela zadovoljnost, s katero so značili svoje versko prepričanje.
Nebo so nosili odlični gospodje, namreč: Regis de Oliviera brazilijski minister v Vatikanu, vitez Pierantoni, grof Pagani, marki Serlupi, vitez Della Bitta, vitez Floridi, inženir Leggeri in advokat Mungo. Mnogo belo oblečenih malih deklic je trosilo cvetlice pred Najsvetejšim. Ulice, po katerih je šla procesija, so kar mrgolele, ker razun pobožnikov bilo je povsod ogromno število radovednih gledalcev, kateri pa so se večinoma dostojno obnašali in ni bilo zapaziti nedostojnega vedenja, niti slišati ža-lilne besede.
To je pač nova priča, da je začela framason-ska zvezda pojemati in da se je nadjati tudi za nesrečni Rim bolje prihodnosti. Tudi treznomislečim
lijake zapovedi pravičnosti in ljubezni vplivajo na vse slojeve državljanov in se globoko vtisnejo v srca, če bodo, na kakoršenkoli način, s svojo veljavo in delavnostjo pomogli najnižjim slojem delavstva, pridobili si bodo kakor za vero, tako tudi za cesarstvo največjih zaslug."*)
Ne le slovenski, ampak avstrijski liberalci sploh, so že poskušali vse, da bi onemogočili škofom izpolnjevanje tega papeževega naročila, katero ne izraža ničesar, kar ne bi bilo že zapopadeno v pravicah in dolžnostih vzvišene škofijske službe. Zlasti za katoliške delavce vsi slovenski liberalci skupaj še niso storili toliko, kakor škof. Kar so storili, je bilo samo sumničenje, obrekovanje, opravljanje, norčevanje. Pa naši katoliški delavci in kmetje to sami dobro vedo, kateri spoznavajo pogubnost liberalnih načel in iščejo utehe in pomoči tam, kjer jedino jo morejo dobiti: v cerkvi. Nekaj jih je pač, katerim je liberalizem zamoril vero in nravnost v srcu, in ti so si nadeli rudečo ovratnico in kolnejo ne le cerkev, ampak tudi svoje duševne očete, kateri so jih znali zapeljati, a jim nečejo pomagati.
Združiti vse pod jedno zastavo katoliške pravičnosti, in če se ne dajo združiti, streti vpliv sovražnika na ljudstvo z vsemi zakonitimi sredstvi, to je naročilo, dano namo od papeža. Izpolnovali je bomo vestno vkljub ugovorom in obrekovanju.
Kako sodi sveti oče o naših škofih.
Liberalci vedno zabavljajo čez avstrijske škofe, zlasti pa čez one, katerim so dolžni največjo pokorščino. Možje, kateri so pokazali v javnosti že mnogokrat svojo nezmožnost, sodijo o apostolskem delovanju svojih višjih pastirjev, kakor bi bili njim postavljeni za nadzornike. Da, drznejo se celo našemu ljudstvu slikati kot sovražnike one može, katerih se mora najtesneje oklepati, ako hoče doseči pravo srečo. Da je politika naših škofov prava, in da liberalci nimajo povoda, razsajati proti njim, spričujejo pač besede papeževe, kateri zna gotovo bolje soditi o škofovskem delovanju, nego advokatje in njih pisarji.
„V plemenitem boju, kateri se bojuje z nad-pastirsko vnemo, so se sijajno obnašali avstrijski škofje, in srce nas sili, da Vas zahvalimo na tem mestu: prepričani smo namreč, kako previdno in vztrajno se trudite, da izrujete vsa zla, katera klijejo v ljudstvu, in da vzgajate semena krščanskega življenja. In pred kratkim smo zvedeli z velikim veseljem, da ste skupno izdali list do vernikov svojih škofij, kateri nam je sijajno pokazal, da ste si popolnoma jedini, kadar je treba braniti katoliško stvar."')
Kadar smo mi pisali tako, norčevali so se liberalci in nam očitali škofovsko lakajstvo; radovedni smo, če se bodo sedaj tedi papežu rogali, da je škofov lakaj ?
O tem skupnem listu avstrijskih škofov omenjamo samo to, da so ga s strupeno nestrpnostjo kritikovali dunajski liberalci in se norčevali iz njega
•) Desalče N. m. IV. 158.
') »Ia quo tam nobili studii pastoralis certamine prae-clare quidem fecerunt Austriae Episcopi.« In ipso supremi. Šk. L. 1891. IV. 19.
liberalcem so se začenjale oči odpirati, ker opazujejo brezdno moralnega in materijalnega pogina, do katerega je Italijo in zlasti Rim privedlo sebično posilstvo zapriseženega sovražnika katoliške vere in človeške družbe. Velikodušno očetovsko dejanje velikega Leona XIII. glede oproščenja laških vojakov je tudi mnogim pokazalo, v katerem taborišču da ima Italija iskati svoje zavetje; razven Crispija in njegovih svojcev je pa tudi vse za sv. Očeta navdušeno in mnogo se je že govorilo o slavnostni mestni razsvetljavi v čast osvoboditelja onih revežev vojakov, katere je framasonstvo izdalo tolikemu in brez-vspešnemu trpljenju.
Na dan sv. Marjete t. j. 10. t. m. smo bili iznenadeni po nepričakovanem pohodu laške kraljice, ko je na dan svojega godu prišla v našo samostansko cerkev sv. Antona Padovanskega. Po končani molitvi je z jedno svojih dvorskih dam prišla tudi v samostan, kjer jo je v samostanski govorivnici vsprejel generalni prokurator preč. P. Rafael d' Au-rillac, kateri kot redovni delegat zastopa generalnega ministra, bivajočega sedaj na Tirolskem na kano-nični viziti. Skoro celo uro se je visoka gospa po-mudila v prijaznem pogovoru o tem in onim. Med dtugim prišel je govor tudi na bratovščino pobožnega zjedinjenja sv. Antona Padovanskega, katera v
po svojem orijeutalsko zasoljenem načinu. Njihove spise pa so pridno prestavljali slovenski liberalci in jih priobčevali.
In liberalizem na Dunaju je padel, na Slovenskem pa še cvete!
Avstrijska delegacija.
Včeraj je bilo na vrsti poročilo proračunskega odseka o redni potrebščini vojne uprave. Delegat J a n d a obžaluje, da leto za letom rastejo troški za armado. Pred desetimi leti je redna potrebščina znašala 99 milijonov, danes že 125, izredna tedaj 6 milijonov, danes 148/4 milijona. Sicer je treba drago plačati mir, toda to breme ne sme stalno rasti. Govornik naglaša, da se v vojni nekako prezira češki in daje prednost ogerskemu narodu. To se opazuje pri sedanji ogerski razstavi. Vse pritožbe pa nič ne veljajo. Mi želimo, pravi govornik, da se uresniči naš program v avstrijskem okviru, toda mi nočemo nositi tolikih bremen zaradi varnosti Nemčije in oblastnosti Italije. Vojna sodišča naj se preustrojč, vojna uprava naj naroča svoje potrebščine pri poljedelcih in ne pri prekupovalcih in kmečkega stanu vojaki naj se ob žetvi odpuščajo, da pomagajo pri delu. Govornik izjavi, da bode glasoval proti proračunu.
Delegat Thurnher omenja, da je 805.000 gld. za zboljšanje vojaške hrane premalo. Vsled trodr-žavne zveze in prijateljstva z Rusijo bi se lahko znižalo število armade; vpelje naj se dveletna vojaška služba. Ponavljajo se še vedno prestroga postopanja z vojaki, zato treba boljše verske vzgoje v akademijah. Nekateri častniki celo kar naravnost sovražijo in zaničujejo vero.
Delegat S a 1 v a d o r i odločno obsoja dvoboj; v tem oziru bi se moral popraviti kazenski zakonik. Govornik priporoča, naj bi se zvišal trošek za boljšo vojaško hrano, ter izjavi, da bode glasoval proti trem milijonom za druge vojaške namene.
Delegat D e m e 1 tudi obžaluje rastoče vojaške potrebščine, toda razcroženje je sedaj nemogoče; to bi se moglo le polagoma zgoditi. Vojna uprava naj omogoči, da morejo tudi mali obrtniki zalagati armado. Vojni minister bi si pridobil veliko zaslugo, ko bi zboljšal kazensko-pravdni red.
Delegat Steinwender isto naglaša ter želi, da se nekaj vojakov odpusti ob žetvi, odpravi drugo leto jednoletnih prostovoljcev, zboljša vojaška hrana in armada zalaga po zadrugah, sicer delegacija v prihodnje ne bode tako voljna za troške. Govornik vpraša vojnega ministra, ali je južna železnica dovolj pripravljena za slučaj vojske, ter obžaluje, da se vojna uprava ustavlja zgradbi železnice čez Predi 1.
Delegat Svoboda naglaša, da so neizmerna oboroževanja provzročila bedo in revščino in pospešujejo socijalno demokracijo. Troški za armade so v Evropi obče že presegli meje mogočesti. Troški za armado se več ne plačujejo iz rednih dohodkov, temveč iz produktivnega kapitala. Te razmere bodo uničile posestnike. Vojsko se lahko zabrani, če se vladarji dogovori in zavežejo.
Delegat R i c h t e r graja, da se častniki pre-
kratkem času svojega obstanka šteje že veliko nad jeden milijon udov, in na obče koristno upravo, tako imenovano „kruhov sv. Antona." Kraljica se je zelo začudila slišati, da samostan vsaki teden najmanj 2000 revežev nasituje s pomočjo teh kruhov, in poslala je koj drugi dan 300 lir v ta namen, za kar ji bo mogočni čudodelnik gotovo hvaležen.
Praznik našega cerkvenega patrona smo kolikor mogoče slovesno obhajali z devetdnevnico in slovesno pontifikalno mašo, katero je daroval frančiškanski škof in apostoljski vikarij iz Kine, monsign. Benjamin Christiens, ki ima svoj sedež v Houpe-Occiduo-Meridionale.
Ne daleč od Rima je na kampaniji neka mala kapelica Matere Božje imenovana „La Madonna deli' divino amore" (Mati božje ljubezni); k tej kapelici je v poletnih mesecih mnogoštevilno romanje mest-janov in okoličanov. Navadno se peljejo tja na tukaj običajnih dvakolesnih vozovih, vsi so v cvetlicah, in prepevajo neko pesem Marijino, pri kateri se za vsako kitico ponavlja pripevek: „Evviva Marija e chi la creo, t. j. živi Marija in ki jo je stvaril". — Navadno ostanejo celi dan na kampaniji in ko se na večer vračajo, se sem ter tja tudi pripeti, da so odveč navdušeni in bi se lahko govorica tako za-brnila, da jih ne navdušuje „il divino amore", mar-
hitro \ pokoju jejo, ter obžaluje prepire med vojak' in civilisti.
Bar win ski opozarja na neugodni položaj grško-katoliških vojaških duhovnikov ter želi, da se vojna uprava ozira pri zalaganju armade na obrtnike.
D d t z zahteva, da se poskusi z dveletno vojaško službo, kakor v Nemčiji, in da se brambovci ne kličejo k vojaškim vajam, ki so že tri leta služili. Konečno izjavi, da bode glasoval proti proračunu, dokler se ne prepriča, da se hoče vlada ozirati na želje prebivalstva.
F o r c h e r zahteva, da se vojna uprava ozira pri kupovanju na male obrtnike.
Grof Z e d w i t z zagovarja vojno upravo in armado sploh.
Bareuther omenja govorice, da se bodo vpeljale nove uniforme. Vsled tega so nekateri fa-brikantje preskrbeli mnogo blaga. Govornik vpraša ministra, kaj je resnice.
Vojni minister pl. Krieghammer odgovarja raznim govornikom. V prvi vrsti zavrača napade delegata Jande gledš Succovatyja ter prezira-nja Cehov in pristranskega postopanja z vojaki. Minister pravi, da je najboljši dokaz za neresničnost njegovih besedij dejstvo, da ogromna večina častnikov želi biti na Češkem. Ti gotovo tega ne želi zato, da bi provzročevali razpore na Češkem.
Glede Jandove trditve, da se zahtevajo vsa poročila v nemškem jeziku, pravi minister, da je pri manjših naznanilih povsodi v rabi nemški jezik, sicer bi morali višji častniki biti vešči vseh avstrijskih jezikov. Sicer pa so nastavljeni deželnih jezikov zmožni vojaški duhovniki. Glede dveletne vojaške službe pravi minister, da je nemogoča v sedanjih razmerah in bi tudi preveč obteževala državni proračun. Nato zagovarja minister častniško osobje, katero pogostokrat strogo postopa z vojaki, ki se hočejo pritožiti o kaki zadevi. Na male obrtnike se je vojaška uprava vedno ozirala, vender pa pri večjih nabavah in ob času mobilizacije ni vselej mogoče. V minulem letu se je kupilo nad 50 odst. konj naravnost od konjerejcev. Minister nadalje izjavlja, da bode iz strategičuih ozirov potegoval se za izvršitev železnice čez Karavanke in Bohinj, potem šele za predilsko železnico.
Konečno pojasni minister nekatere točke proračuna iu naborne zadeve.
Nato se seja zaključi ob l/t3. uri.
Prihodnja seja je danes z nastopnim dnevnim redom : dopolnilna volitev v budgetni odsek mesto pokojnega del. Kluna, nadaljevanje razprave o vojnem budgetu in izvanrednih izdatkih, skupno fin. ministerstvo, carina in skupni računski dvor.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. junija.
Poslovanje državnega »bora. Gotovo ne bode odveč, ako ob sklepu spomladanskega zasedanja državne zbornice v kratkih potezah ponovimo, kar so dovršili „ljudski" zastopniki. Poslanska zbornica je imela od 14. aprila pa do 15. t. m. 37 dnevnih in 5 večernih sej. Največje in „najvažneje"
MBBBi ■ I.....ga——a—H—
več „il amore di v i n o," ker mnogi se poslužujejo teh izletov za kratek čas in zabavo.
Drugi najnovejši priljubljeni izleti so sedaj k sveti vodi „acqua santa", tako imenovana, ker je bila cerkveno blagoslovljena.
Knez Torlonija je namreč na svojem posestvu blizu apijške ceste našel izvirek posebno zdrave mineralne vode, katera prav zdravilno vpliva na razne katarne bolezni. Sezidal je precejšno zdravilišče in ga dal v najem spretnemu zdravniku Tausiggu. V kratkem času je ta voda jako znamenita postala, tako da jo ne samo v steklenicah prodajajo, ampak jih tudi vsaki dan mnogo tja zahaja, kjer za 20 centezimov smejo vode piti, kolikor se jim poljubi. Knez Tornolija, ker je dober katoličan, je na mestu sezidal tudi kapelico in se v nji vsako nedeljo in praznik opravi sv. maša.
V petek, t. j. 12. t. m. je prišlo blizu 300 angleških mornarjev iz „Civitavechia" in 400 jih ima še priti. V nedeljo se bodo v vojaškem redu podali v Vatikan ter bodo navzoči pri sv. maši, katero bodo sv. Oče v sikstinski kapeli brali. Po sv. maši bodo imeli v vatikanskem prostoru „portone di Car-lomagno" skupni banket, katerega jim priredi Duca di Norlfolk. Zdravje sv. Očeta je navadno.
P. C. L.
delo, katero je izvršila zborni«», je gotovo volilna preosnova, za katero se je potrebovalo skupno 18 sej in katera se je v tretjem branju vsprejela dne 7. maja z 234 proti 19 glasovom. Navzočih je bilo takrat le 254 poslancev. — V nadaljnih treh sejah namreč od 15. do 17. aprila se je vsprejel zakon glede pokojnin državnih uradnikov. Ostali načrti, mej njimi davčna preosnova, revizija zemljiško-davčnega katastra, pri kateri priliki se je z največjim naporom izposlovalo 21/> milijona davčnega popusta, in nekaj manjših predlog se je rešilo le deloma, v prvem ali drugem branju. V zadnjih dveh sejah, dne 13. in 15. junija pa je zadala poslanska zbornica z vsprejetjem novele k zakonu glede davka na sladkor in b povišanjem premij sladkornim baronom zelo občutljiv udarec nižjemu avstrijskemu prebivalstvu in ji za to gotovo ne more biti hvaležen noben revnejši stan. Ostali čas, približno 15 sej, pa se je porabilo večinoma v to, da so se poslanci prepirali mej seboj ter po nepotrebnem dobivali visoke dijete. Splošno torej rečeno, se je v minulem zasedanju jako malo storilo za blagor velike večine avstrijskega prebivalstva, nasprotno se mu je pa škodilo v marsikaterem oziru. Zikoni, od katerih bi nižje ljudstvo imelo vsaj nekoliko koristi, so se kratko malo postavili raz dnevni red ter odložili na jesen. Ravno to je pa zelo slabo znamenje. — V jesenskem zasedanju se bode parlament prav malo brigal za občne koristi, marveč mislil na to, kako bi v novem državnem zboru dospel do veljave. Domovinski zakon, ki se bode obravnaval v jesenskem zasedanju, bo zadnje, in zato tudi najslabeje delo sedanjega parlamenta, nad katerim izreče pomnoženo število volilcev v zgodnji spomladi bodočega leta svojo ostro sodbo in mu nakloni zaslužen pokoj.
Poraženim nemškim levičarjem je zelo neljubo, da se ne morejo več povspeti do one veljave, katero so imeli poprej, in se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi spravili zopet na noge svoja na pol razpalo kliko. Ker jim pa ni odprta nobena druga pot, jeli so se posluževati kompromisa, ki je marsikateri stranki pomogel do moči in veljave. Linški „Volksblatt" poroča, da so se razkropljeni člani nekdaj mogočne levice zatekli v naročje zgornje-avstrijskega veleposestva, katero z vso silo priganjajo k temu, da sklenejo z njimi kompromis. Liberalni raatadorji se bodo pa najbrže hudo opekli pri tem poslu, kajti akoravno je baje ministerski predsednik izjavil, da bode vsestranski podpiral taka pogajanja, se veleposestniki ne bodo tako lahko dali vjeti v mrežo stranki, ki je ob robu popolnega razpada. Ako se pa vkljub tem uvaževanja vrednim pomislekom sklene mej njimi kompromis, se vendar ne bode doseglo nič druzega, nego trenutna veljava liberalnih matadorjev, ki bodo tem hitreje popolno zginili s površja političnega polja.
Glede italijanskega posestva v Afriki krožijo v angleških krogih zelo senzančna poročila. Angleški dopisnik pripoveduje v „Novoje Vremja", da namerava italijanska vlada kratkomalo razprodati ves svet, kar si ga je priborila z drago krvjo na afriških tleh. Najpreje pride na vrsto trdnjava Kassala, katere se nikakor ne upajo dolgo ohraniti v svoji lasti. Govori se, da jo v jeseni zasede angleško-egiptska armada in se za to plača Italiji neka odškodnina. Na jednak način se iznebi tudi ostalih posestev, katera namerava oddati Angliji in Nemčiji, poleg tega pa dobita morda tudi kak košček Francija in Rusija. Akoravno prihaja to najnovejše poročilo iz krogov sebičnih Angležev, ki si gotovo mnogo prizadevajo, da spravijo kolikor največ sveta pod svojo oblast, je vendar že iz izjave dosedanjega italijanskega poveljnika Baldissere dovolj jasno razvidno, da bi se Italija rada znebila posestev v Afriki, katera bi preje ali pozneje itak in sicer brez odškodnine morala prepustiti drugim rodovom.
Dnevne novice.
V Lj u bi j an i, 18. junija.
(Birmovanja v ljubljanski škofiji leta 1896.) Prevzvišeni g. knezoškof ljubljanski bodo obiskali letos nastopne župnije ter delili ondi zakrament sv. birme : 25. julija Spodnjo Idrijo; 26. julija Idrijo; 28. julija S tu d eno; 29. julija Unec;
2. avgusta Polhov Gradec; 8. avgusta Pol-š n i k ; 9. avgusta S t. Jurje pod Kuinom, kjer bodo posvetili tudi novo farno cerkev ; 11. avgusta S v i b n o ; 12. avgusta Radeče pri Zidanem mostu ; 13. avgusta S t. J a n ž ; 15. avgusta Mokronog; 16. avgusta Š m a r i j e t o ; 17. avgusta Skocijan pri Dobravi; 18. avgusta K riževo pri Kostanjevici; 19. avgusta Čatež ob Savi; 20. avgusta Krško. — Zarad popravil, ki se vrše vsled potresa pri mnogih župuih cerkvah, letos v naši škofiji ne bo nikjer drugod birmovanja, razven ako se odkod izreče posebna želja, ki bi se pa morala prav v kratkem naznaniti.
(Deželni predsednik) baron Hein se je z gospo soprogo danes vrnil iz Bataglije v Ljubljano.
(Iznajdljiv v lažeh) je vedno „Slov. Narod." Tako zopet porabi priliko, ko poroča, da je monsign. Šterk imenovan tržaškim škofom, da laže o ljubljanskem knezoškofu, rekoč : „Kako stališče je zavzel goriški nadškof, tega ne vemo, pač pa se nam javlja, da je ljubljanski knezoškof baje priporočal Flappa." — Kakor bi bili že slutili, da bo „Narod" gotovo tudi o tej stvari lagal, omenili smo že včeraj, sporočujoč čitateljem veselo vest, da je vlada s tem imenovanjem vstregla predlogu pokrajinskih škofov, mej katerimi je tudi knezoškof ljubljanski. — Kedo ve, ali bo „Narod" hotel popraviti to grdo laž, s katero novo krivico dela prevzv. knezoškofu.
(Za monsign. Jeranovo dijaško mizo.) Gospodičina Ivanka Zakotnikova 2 gld. 50 kr. — Staro-loška dekleta prebitek od venca na grob pokojnega dekana monsign. Kožuha 6 gold. — G. M. J e -lovčanova iz Stareloke 5 kron. — A. G. na Vrhniki vsled srečnega zvršetka 40 služb, let 3 gld.
—	C. g. Ivan H 1 a d n i k , župnik v Gočah, ki ni mogel na g. Klunov pogreb, 5 gld. — C. g. Ant. Nemec v blagi spomin kanonikov Jerana in Kluna 2 gld. — C. g. Fr. J a r c , župnik na Mirni 2 gld.
—	Neimenovan v Sodražici v znamenje sožalja po preč. g. kanoniku Klun-u 2 gld. — Katoliško - narodna stranka v Domžalah po gosp. beneficijatu S t r u p i j u namestu venca na grob kanonika Kluna 10 gld. — G. Mavrilij S a r a b o n , namestu venca na grob kanonika Kluna 3 gld. — C. gosp. Simon R o b i č , duhovnik na Senturški gori 2 gld.
(Za t Jerana spomenik.) Gdč. Ivanka Zakotnikova iz Št. Vida nad Ljubljano 2 gld. 50 kr.
—	C. g. Jan. Novak, dekan v Radovljici 5 gld.
—	Neimenovan doktor 10 gld. — C. gosp. Sim. Robič, duhovnik na Senturški gori 2 gld.
(Za katoliški sklad.) C. gosp. Jos. Jaklič, župnik v Dolenjivasi 5 gld. namestu venca na krsto dragega prijatelja kanonika Kluna. — V isti namen č. gosp. Ivan H 1 a d n i k , župnik v Gočah 10 gld.
(Dar.) Neimenovan dobrotnik je podaril slov. katol. delavskemu društvu 10 gld. Bog plačaj stotero in obudi mnogo posnemalcev !
(Pri podiranja Priseli eve hiše) na Marijinem trgu so izkopali včeraj še jedno ogrodje. Prav plitvo so bili ti mrliči pokopani v kleti.
(Umor.) S Preddvora, 17. t. m. 16. t. m. je hlapec Kristan ustrelil svojega gospodarja Matijo Platišo. Ze dalje časa je imel Kristan piko na Pla-tišo, vsaka beseda iz Platiševih ust mu je bila odveč. V torek zvečer je pa prikipela do vrha hudobija in sprijenost Kristanovega srca. Gospodar stopi iz hleva, ta pa pomeri nanj s puško in v trenutku je bil Platiša mrtev. Oh, kako se je bala vsa vas Bašelj, v kateri se je to zgodilo, da še Kristan s puško po vasi hodi. Opomniti pa moram, da hudobnež ni iz našega kraja. Umnemu, pa zelo previdnemu ravnanju našega gospoda stražmojstra A. Stepica se je zahvaliti, da je hudobnež sedaj že pod ključem.
(Dobava raznih oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. deželno brambo.) C. kr. minister-stvo za deželno brambo namerava mej drugim zagotoviti potom splošne konkurence nastopne oblačilne in opravne predmete: klobuke, žimne čope, lopate, krampe, konjske odeje, ostroge, rokavice, podkovice z žeblji, sedla, stremena, krtače, vrvi, konjska česala itd. itd. Ponudbe je vložiti do dni 7. julija t. 1. pri c. kr. ministerstvu za deželno brambo. Podrobnosti gledi te dobave so razvidne
iz razglasa, ki je vsakemu na ogled tudi v pisarni
trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
*
* *
(Novi tržaški škof) Včerajšna „Edinost" piše: Včerajšni dan nas je rešil iz morečih skrbij. Včeraj opoludne že došlo nam je iz zasebnega, toda povsem verodostojnega in zanesljivega vira sporočilo, da je škofom tržaškim imenovan sedanji škof na Krku, monsignor Andrej Sterk. Oddahnili smo se, težak kamen se nam je odvalil od srca in hvaležne duše smo vskliknili: Bog ni pozabil zapuščenih. Z monsignorom Andrejem Sterkom dobili smo vrhnega pastirja, ki je popolnoma in na vse strani usposobljen za ta veliki in sveti poklic, moža, ki bode mogel učiti — vse narode. Andrej Sterk je uzoren duhovnik, je blag in pravičen mož. Mi stavljamo vse svoje nade vanj. A da se ne razumemo krivo. Mi ne pričakujemo in ne zahtevamo nikakega jedno-in pristranskega povspeševanja našega življa : mi zahtevamo le iste pravice nam, kakoršna velja drugim, mi zahtevamo, da veljaj tudi za nas Slovane rek Odrešeuikov: Pojdite in učite vse narode! — Vemo, da bi doživeli britko prevaro, ako bi si domnevali, da Sterk stori kojo krivico našim sovernikom druge narodnosti. Tega tudi ne bodemo zahtevali nikdar, ker se brezpogojno klanjamo načelu jednake pravice za vse. A kaj tacega tudi ne stori jeden Sterk nikdar! Šterk je apostelj pravice in resnice. Šterk je blaga in plemenita duša. Ako pa smo uverjeni, da se drugorodnim vernikom ni bati ne sence kake krivice od strani novega škofa, koliko bolj ali vsaj v isti meri je opravičena jednaka želja na naši strani; saj je Prevzvišeni mož naše krvi, saj je bil svojedobno pokazal, damu bije srce za siromašni narod svoj — takrat namreč, ko je, prevzemši deželno-zborski mandat, pogumno stopil na vroča poreška tla Kakor pogumen boritelj za prava svojega naroda. V imenu krvi, ki se pretaka po žilah novemu našemu pastirju, v imenu njegove častne minolosti, izražamo na tem mestu in v tem trenotku sladko uverjenje, da so slovanski dijecezani dobili v osebi vladike Sterka skrbnega očeta in vestnega voditelja. Predaleč bi nas zavelo, in tudi ne bi bilo umestno, ko bi hoteli tu naštevati svoje želje. Le dvojno bodi nam dovoljeno, da naglasimo. V imeuu slovenskih in hrvatskih vernikov te škofije obračamo se do Prevzvišenega z iskreno in pobožno željo — posvečeno po izreku Onega, ki je zaklical: Pojdite in učite vse narode! —, da bi novi vladika ustvaril jamstvo, da bodemo mogli i mi moliti Boga v svojem jeziku, da vsaj v hramu božjem ne bode našega b i t -stva ogorčala britka zavest, dasmo ljudje — podrejene vrste. Nočemo se sklicevati tu na dejstvo, da sestavljamo ogromno večino prebivalstva škofije. Ne, načelo večine si je pridobilo domovinstvo v parlamentih, kjer besne strankarske strasti; ali v hram večne resnice ne sodi to načelo, ker ni krščansko, ni plemenito. Ne na večino, ampak na dejstvo se hočemo sklicevati, da smo pred Bogom vsi jednaki, zbok česar moramo biti vsi jednaki tudi v cerkvi, v zmislu reka Odrešeni-kovega: Pojdite in učite vse narode !
Druga želja naša bi bila ta, da bodoči vrhni pastir te škofije odpravi zlo, ki se je ukoreninilo pri nas in iz kojega zla izvira veliko pohujšanje. Novi škof naj slednjič stori ono, kar je storil Odrešenik, ko je vzel bič v roke ter izpodiliz tempeljna ljudi, ki so s svojo navzoč n o s tj o o n e če š č a 1 i sveti kraj. Zid imej besedo v sinagogi, v cerkvi katoliški pa mu ni mesta. Take barantače, ki se brezvestno igrajo ne le z materijalno, ampak tadi z moralno blaginjo ljudstva, ki zanašajo strasti tudi v cerkvene stvari le tem namenom, da duše verski čut v človeških srcih, take ljudi treba zavrniti v predčrtane jim meje. In da je po našem, bile bi te meje jako ozke. Čim ožje so te meje, tem bolje za vzgojo ljudstva. Seveda bode nekoliko krika, ko bodo čuli, da šviga bič nad njihovimi glavami, ali to ne bode vzklika-nje pravičnih, ki trpe krvico, ampak vzklikanje kri-vičnikov, kojim ni sveta nobena stvar. Kričanje židovskih listov absolutno ne sme vplivati v cerkvi katoliški. Ti dve glavni želji udanih mu ovčic naj
Najbolje priporočen»	Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
ca preskrbljenje vseh	^	^^	I Be I k
::=:: Schelhammer & Schattera
vzame blagohotno na znanje novoimenovani naš pastir. — V imenu hrvatskih in slovenskih vernikov te školije pozdravljamo torej otroško udanostjo novega pastirja, v trdni nadi, da je naša dušna blaginja poverjena — pravi roki, in uverjeni, da pride na škofijsko stolico tržaško-kopersko mož, ki bode ljubil in čuval vse one, ki so dobre volje. Prevzvi-šeni vladikal Srca vernikov se Vam odpirajo, pridite in osvojite si ta srca — ljubeznijo in pravico. A verniki hočejo poplačati Vašo ljubezen svojo nepremično udanostjo.
Društva.
(Osnovalni shod obrtnijskega b i -cikliškega društva) se je sinoči vršil v Hafnerjevi pivovarni ob obilni udeležbi; shoda se je udeležilo vzlasti mnogo članov slovenskega bici-kliškega društva „Ljubljana". Oglasilo se je precej prvi večer zadostno število udov ter se osnoval začasni odbor, ki bo vse drugo potrebno oskrbel. Pristop je dovoljen vsakomur, ki je voljan spolnovati društvena pravila.
Telegrami.
Ijubno, 18. junija. Ministerski predsednik grof Badeni je včeraj dopoludne dospel iz Gradca. Po kratkem odmoru je nadaljeval svoje potovanje.
Eisenerz, 18, junija. Včeraj popoludne ob 1. uri 40 min. je dospel sem ministerski predsednik grof Badeni ter si ogledal razne rudniške naprave. Zvečer je odpotoval na Dunaj.
Levov, 18. junija. Včeraj se je slovesno obhajala dvestoletnica smrti kralja Ivana Sobieskega.
Budimpešta, 18. junija. Avstrijska delegacija je vsprejela v današnji seji nespremenjeni vojni proračun ter pričela razpravo o kreditu za Bosno in Hercegovino. — Delegat Višnikar priporoča premestitev vojaške bolnišnice in vojaškega skladišča in se zahvaljuje vojni upravi za vojaško pomoč povodom potresne katastrofe. — Vojni minister odgovarja, da hoče v tej zadevi dobrohotno postopati, vendar pa nima popolno proste roke, ker je pri takih premestitvah navezan na finančno ministerstvo. Konečno izjavlja, da je potrebna premestitev imenovanih objektov ne samo za Ljubljano, marveč tudi za vojni erar.
Budimpešta, 18. junija. V včerajšnji seji poslanske zbornice je predlagal posl. Sima, naj se dovoli volilna pravica vsakemu, ki plačuje 5 gl. davka. Predlog se je po daljši debati odklonil.
Budimpešta, 18. junija. Odsek ogerske delegacije za zunanje zadeve je vsprejel v včerajšnji seji nespremenjeno poročilo delegata Falka.
Budimpešta, 18. junija. Pri odhodu časnikarjev, ki se vdeležujejo kongresa in ki so odhajali od minister, predsednika barona Banffjja, se je sinoči utrgala žična vrv, po kateri vozi železnica in ki veže palačo z Budo. Jeden časnikarjev si je zlomil nogo, deset drugih se je pa več ali manj poškodovalo.
Pariz, 18. junija. Ministerski predsednik Meline je vsprejel včeraj deputacijo sladkornih industrijcev, ki so ga opozorili na sladkorni zakon, ki se je vsprejel v nemškem državnem zboru. Meline je obljubil, da stori v najkrajšem času potrebno korake v varstvo francoske sladkorne industrije.
Pariz, 18. junija. „Agence Havas" poroča, da jo turška vlada sklenila zasledovati časnikarje, ki priobčujejo polemične članke o kretanskih zadevah.
Carigrad, 18. junija. Turške čete so se 17. t. m. spoprijele z vstaši. Izid je bil za prve zelo neugoden. Prebivalci beže še vedno v velikih trumah v gorovje. Turške čete opustošujejo cerkve, pokopališča in vse, kar jim pride pod roke.
Jokohama, 18. junija. Severno pokrajino je obiskal močan potres. V teku 20 ur je bilo čuti 125 sunkov. K temu je pritisnila še velika povodenj. Mesto Kamaschi je popolno razdejano. Pokončanih je več tisoč Ijudij. _
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje Jtf Štefanijo. -£5
Steklenica velja 20 kr.	126 (60—17) 6
Umrli so:
17. junija. Ivana Gole, mestna uboga, 71 let, Karlovska cesta 7, caries.
Meteorologično poročilo.
fl e«	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	o "S J l3 a •>
IV	9. zvečer	735 4	17-1	sr. sever	dež	12 4 9° pod
jnl 7. zjutraj 1 2. popol. Srednja normaloin.		735 1 734 6 včerajšna	162 24-0 tempera	brezv. sr. vzsvzh. tura 171°	pol oblačno del. jasno in za 0'	
h
E
Lekarna Trnkóczy, Dunaj V. ^
Mrčesni prašek
pravi, steklenica 20 kr., 12 steklenic 2 gld.
Dobiva se v	446 1
Mani lalAa jI. TmRoczy-ja
poleg rotovža v Ljubljani.
Razpošilja se z vsakdanjo pošto.
Lekarna Trnkôczy v Gradcu.
či.
H
(Midro
Liniment. Capsici comp.
18—13 z lekarne Rlohter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica pa 40 kr., 7U kr. in 1 gld. r vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-55
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
99
SIOara
66
Za jedno lečenje (Trinkkur) zadostuje 1 zaboj z «a 36 litri, cena 33 kron franco štacija Slavonski Šamac. g Naslov: Sičara-uprava, pošta Modrič (Bosna). co
Najboljše, svetovna
črnilo za čevlje !
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
tovarne,
Ijene naDunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednib ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—23
c.kr. priv. ustanov-leta 1832
r

i	Vsled podiranja hiše 423 18-8 ttjj
A v Špitalskih ulicah št. 6 A
^	se je pričela popolna	U
razprodaja manufakturnega blaga
Fr. Petrič-a. M
A Prodajalo se bode pod tovarniško ceno. ^
« r»
k
Le lsi-atelt ran. K
Dunajska bor
z a.
Dn6 18. junija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drl. bankovci sa 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 45 kr.	
101 ,	45 .
122 „	80 .
101 „	15 .
122 .	8» .
98 .	90 .
967 ,	
348 ,	80 .
119 .	90 .
58 „	80 .
11 .	75 „
9 -	52'/,.
44 „	55 „
5 i,	65 „
Dn6 17. junija.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	, dolenjskih železnic 4 %
144 gld.	—	kr.
154 „	—	
190 ,	—	
99 .	—	
138 .	—	
126 .	50	
106 „	75	
112 .	—	
98 .	50	
99 „	25	
222 .	50	
169 .	35	
129 „	75	
99 „	50	t»
- kr. """" ©
70 „
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	138	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	,	—
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—
St. Gendis srečke, 40 gld.......70	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.	—
Ljubljanske srečke.........22	„	75
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	166	.	50
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3410	.	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	412	„	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	,	75
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61	,	—
Montanska družba avstr. plan.....78	.	75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160	„	50
Papirnih rubljev 100 ................127 „	—
MJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri iižrebanjs
najmanjšega dobitka. Kelantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U B«
WoiiziilB it. 10 Dunaj, liriahilfirstruii 74 B.
Pojasnila *£S v vseh |ospedarskih in «nančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaeijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti |f naloženih jf larnlc. lq