Leto LXXI. it. 70. LJubljana, torek 29* marca 19)8 Cena Din i.— lziiaja vsaK n^n popoldne, tzvzemsi nedelje ln praznike — Inserati do 80 petit vrst a Din i. do 10U vrst Din 2.50. od 100 do 3O0 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. tnseratnJ davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmajrerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon SL 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon SL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna Hranilnica v Ljubljani št, 10.351 ČSR in njene manjšine: Dr. Hodža o problemih češkoslovaške češkoslovaška republika ima nalogo, da organizira v tem občutljivem delu zemeljske oble sodelovanje narodov — Dr. Hodža napoveduje nov manjšinski statut v ČSR PRAGA. 29. marca, d Snoči ob 19 je min. predsednik dr Milan Hodža govoril po radiu v Pragi o češkoslovaški zunanji in notranji politiki. Njegov govor so sprejeli v politični javnosti z vel kim zanimanjem Pozreje ?o ga razširili po radu tudi v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. V početku je dr Hodža poudaril nemške Izjave, da Nemčija ne namerava izvršiti napada na Češkoslovaško, zatem pa se je bavil z nedavnim govorom predsednika angleške vlade Chamberlaina v spodnji zbornici o katerem je dejal, da predstavlja prispevek k miru in da se mora priznati kot veliko dejanje. Češkoslovaška republika bo nadaljevala manjinsko i. lit ko od 18. februarja 1937. je poudaril dr Hodža. ki je obenem napovedal, da bodo vse obstoječe manjšinske pravice, ki izvirajo iz ustave in zakona o jezikih ter drugih sličnih zakonov in odredb, združene v posebnem mani^in^kem statutu, kf bo merodaien za vse man.išine. tudi za f>he v krajih k'rr so NVmri v pretežni večini Na ta način bodo ovrrene trditve da «c z manjšinami postopa slabo. V!ada ie pripravi ena. da postopa brez izjeme enako v vseh kraiih republike napram vsem državljanom in da j:h ščiti proti političnemu in moralnemu pritisku Iz govora dr Hodže je razvidno, da pre- | haja srednja Evropa v novo dobo ravno- težnja sil, pri čemer bo Češkoslovaška nadaljevala svoje delo za ohranitev miru. Odgovorna zastopniki nemške države so izjavili po zadnjih dogodkih v Avstriji z vso odločnostjo, da Nemčija ne goji nobenega namena, napasti Češkoslovaško Ko je dr Hodža omenil Chamberlamove izjave 24 marca, je dejal: Z vso resnostjo in kriticizmom se more reči. da je bila po tej izjavi ojačena varnost Češkoslovaške v evropski državi. Cham-berlainove izjave so veliko delo za evropsko konsolidacijo. Mora se priznati, da je postal v tem času. ki ga preživlja Evropa, zaslužen za mir. Zanimanje angleškega min. predsednika za našo manjšinsko politiko, ima čvrsto mednarodno podlago. saintgermainsko manjšinsko pogodbo Popolnoma razumevam, da mnogi ne odobravajo manjš nske politike, ki se pri nas izvaja od 18 februarja 1 1937 dalje Tudi nemški aktivisti so ji očitali praznote in nedostatke. Prav tako so bil: proti njej mnogi češki nacionalisti Danes je jasno, da je prav naša tradicionalna in 17 februarja vzpoFta\'ljena češkoslovaška politika dobila zaupanje republike To politiko bomo dosledno nadali eval i v okviru ustave Ako hočemo v tem pogledu zabeležiti delo. čegar važnost je defnitivna, potem moramo točno oceniti novi notranji poli- Sporazumevanje med Anglijo in Italijo Obe državi se bosta obveščala o svojih oboroževalnih ukrepih na Sredozemskem morju London. 29 marca BeWi Chronirle« objavlja iz Rima da je bil pri pogajanj h med Cianom in Perthom v glavnem že dosežen sporazum o tako zvanih sredozemskih vprašanjih, odnosno o amzlešk:h in italijanskih pomorsk h oporiščih na Sredozemskem in Rdečem morju Načrt sporazuma določa: 1. Stalno izmenjavanje formacij o gradnji in moči pomorskih oporišč na Sredozemskem in Rdečem morju. 2. Italija in Anglija se zavežeta, da ne bosta gradili nobenih novih pomorskih oporišč- Po prvi točk: bo Italija informirala Anglijo o svoi:h cponsč h na otoku Pantelle-riji med Sicilijo in severnc-afriško obalo na Dodekanezih in o najnovejšem oporišču, ki ga je zgrad.Ia na eritrejskem ozemlju nasproti A d en u. Anglija pa bo dala Italiji vse potrebne informacije glede svojih utrdb na Cipru. Malti, pri Gibraltarju in v Sueškem prekopu Po zadnjih razgovor: h se je Italija tudi odločila, da umakne iz Libi-e večji del s\-pje voiske. Id §teje sedaj okrog 80000 mož. 3.000 vojakov se je že vrn !o v Italijo. Razširjenie Dogajanj z Italijo na Frai^ ^ London '29. marca, o I>aiiy Telegraph« poroča da *ku*aio ans'eiki državniki sedaj razMriti ang'e$ko-italiian*ka ooe;a;ania. ki trajajo žp dot ra dva t«»dna tudi na Francijo. Pred tem bi *e moral to^ev podrobnejši sporazum med Anclijo in Francijo v vseh aktualnh mednarodnih politikih vpraAa-ni:h Zarad: t^cra : r rnkuieio dobro poučeni nc lični krogi, da ?e N>1o že * kratkem <*e stali odgovorni francoski in angleški državnik? v Parizu Pobi io za v^tanek ie dala ans-ležka vlada V Lon Ionu je bilo že Drei razpoloženje za ponaiania. ki naj bi dovedla ImU o ureditve italijanskofrancoskih odno-šajev. Angleška prizadevanja za pospešen je oborožitve London. 29 marca. w. V okviru prizadevanj angleSke vlade, da bi pospešila oboroževanje, je min. predsednik Chamberlain popoldne sprejel predstavnike delavskih organizacij. Razgovor je trajal eno uro. Chamberlain je naglasil potrebo čim hitrejšega oboroževanja, kar bi bilo izvedljivo samo s čim tesnejšim sodelovanjem med delodajalci in delavskimi organizacijami. Sabotaža v angleških letalskih tvorni ca ii London. 29. marca. w. Angleško letalsko ministrurvo potrjuje vesti o precej oh^ežn; sabotaži v Stoc-knorru. Po urarltiih ve-t^h *r delavci e tem. da ?o prerezali električne kai>le. hudo poškodovali Štiri bombnike, ki ao bili v izdelavi. Zvedelo ae je ta i. d*» po alična sabotazna de*anta rarkrili v arzena hi v Stocknortn ie sredi febmarK V treh primerih so neznanci prevrtal'* r»encfn?ke re7e/rvoarje pri več Wa]ih Vo^eTvo delavnic je pozvalo na pomoč no I k* i jo. doslej pe ni bilo ino^ooe dobiti noheoih aledov o aro-ritih. Chamberlain proti mednarodni upravi kolonij L«»ndon, 29 marca. w. V odgovoru na vprašanje v spodnji zbornici je min. predsednik odklonil uvedbo mednarodne uprave za angleška in ostala kolonialna ozemlja pod vrhovnim nadzorstvom Društva narodov. Predlagatelji so menili poskusno uvedbo take uprave za 10 let. Bolgarske volitve Sofija. 29 marca A A V nedeljo so bile končane volitve ki so se od 6 marca naprej vršile v raznih okrožjih vsako nedeljo, kil jub živahni ag'rac-T' so potekle v popolnem redu in miru Značilno ie. da ie bila udeležba volilcev zelo velika. Posebno ženske, ki so tokrat prvič glasovale, so v zelo veliki meri i/rabile svojo pravico Izid glasovanja je pokazal da se povsod odbili misel vrnitve k starim političnim strankam Volilci so se v množicah priključili režimu, ki je v Bolgariji uveotn že nekaj let Izmed 160 poslancev, koikor jih bo v sobranju, se jih je 1CK izreklo z5* vladno politiko, ki jo bodo tudi podpiiali. Kovinarska stavka v pariški okolici Pariz. 29. marca w. Včeraj popoidne Daily Mails izroča o podrobnostih mske dipkrntatske akcije v Parizu zq pridobitev Francije, nl lovski eskadrili letal zastavo z napisom. En narod, ena država, en vodja! Tako je prvič avstrijska letalska edinica dobila zastavo nemškega letalstva Gobbela na Dunaju Dunaj, 29. marca d Ob 14.10 bo prispel z letalom na letališče v Aspertru propagandni minister Gobbela, ki bo zvečer ob 20 govoril na velikem mani fes taci jakem zborovanju na Helden-platzu pred novim dvorom. Dvojna mera ▼ bivfi Avstriji Grade«. 29. marca. AA Poiaiušbeno se ! ob javi ji: Kakor p*'lejo nafcaaeti ompbl je bilo pretekli dve leti na Štajerskem 17.000 prisilnih poravnav zaradi tega, ker ndso bili plačani davki. Mnogo je bilo rudi primerov, da je bila zaplenjena kmečka imovina, in to največkrat pri pristaših nacionalistične stranke. Značilno je za tedanji sistem to, da so uradniki, ki so izvršili te prisilne poravnave zelo strogo postopali posebno z narodnimi socialisti in sploh proti ljudem, ki so bili naklonjeni narodno-social i stičnemu gibanju, medtem ko so prizanašali pristašem domovinske fronte. Tak primer je bil tudi, ko so naredi prisilno poravnavo pri vojvodu Maxu v. Hohenber-gu, na čigar posestvu je bilo zaposlenih mnogo delavcev Vojvoda Max v. Honen-berg je bolniški blagajni ostal dolžan 165.000 šilingov, kljub temu, da je od delavskih plač odbijal dolžni procent za bolniško blagajno. Je pa šc mnogo drugih takšnih primerov. Goringov fond za avstrijske delavce Daaaj. 29. marca. AA. General Goring je ustanovil dobrodelno ustanovo Herman Goring, katere fond znaša 100.000 nemških mark. Iz tega fonda bodo uživali podporo revni delavci v Avstriji m njihove družine. Dnruj te zrn 'Zvončkov* shlad potltlcni ot$o\ni& „čudni se jim bodo zdeli naši spori • • •" G j. Subotić piše v uvodniku »Arove Evrope«, izšte 26. t. m., o naši politiki in izvaja med drugim: »Čudna smo mi nacija. Kdo nas bo razumel? Ali nismo podobni onim pobožnim seljakom it stare pripovedke, ki so ubili prerokovega sina, da bi na njegovem grobu molili Preroka? Ne delamo-li mi prav tako. ko hočemo osvobojeno domovino in uedinjen narod razklati, da bi ga osrečili? Vse do včeraj smo se ubijali dokazujoč, da smo en in isti narod. Vsi mi, ki smo pred vojno dorasli do knjig, so nas v Šoli, v znanstvenih delih, v časopisih poučevati in prepričevali, da smo en narod, razdeljen samo po raznih vplivih od zunaj in po državnih mejah Izbrisali smo te meje in se uedinili. A sedaj? — Kakšen nepričakovan preokret v našem narodnem življenju! Mesto da bi se čutiti vedno bolj kot ene, se mi vedno bolj razdvajamo in zahtevamo zopet no pozidan je starih porušenih zidov, da bi mogli kakor preje oddvojeno živeti. Moramo se vprašati, so I i živeli morda naši stari spoznavalci naše nacionalne misli in poborniki našega narodnega osvobojen ja in uedinjenja v zmoti in samopreva-ri, pa — dosledno temu — so li bili oni v resnici »velikani« in na pravi poti, ali so to naši sodobniki, ki hočeio porušiti tvorbe nacionalnih koncepcij svojih predhodnikov? Iskren in točen odgovor na to vprašanje je bil dan v FarkaŠiču na usta vodje nacionalnega seljačkega pokreta z besedami: da se bodo našim sinovom in vnukom »zdeli čudni naši spori in naši prepiri« — Komu služi UleriUalna „Hrvatska straža"? Na fo vprašanje odgo\rarja novosadski »Dan«, ki je po izstopu senatorja Dake Popoviča iz konzorcija postal glasilo JRZ, pišoč: 2>V tem klerikalnem listu, polnem iendencioznosti in mržnje, čita človek če-sto članke, pod vtisom katerih se mora vprašati: komu prav za prav služi ta list? Da ne služi resnici, to je ugotovil že sarajevski »Katolički tjednik«. Toda ta list tudi ne služi slovanski stvari. Da je to res. opozarjamo na članek ? dne 22. t m., ki nosi naslov »Sovjeti odkrili nov jezik za finske manjšine«. V tem članku se napada kolonizacijska politika Rusije nasproti Finski in »rafinirana« rusifikacija s pomočjo vzhodno-karelskega jezika, ki je dejansko narečje ruskega, torej slovanskega jezika. Vsi učitelji morajo poučevati deco v šoli v tem slovanskem narečju, a črke tega jezika so ruske, ćirilske. Na ta način branijo Rusi Karelijn pred vplivom finskega jezika. — Mi bi razumeli, ako bi proti tem ukrepom nastopali Lafinci alt Germani, Japonci aH Baltijci, alt da je obramba slovanskega značaja Murmana na poti hrvatskemu listu, to je vendarle nečuveno! Človek se nehote mora vprašati: komu služi »Hrvatska sfraža»?« — Zahteva slovanstva in Jugoslavije Na vseučilišču v Beogradu je bilo nedavno osnovano akademsko kulturno društvo »Sv. Sava«. Te dni je izdalo na svoje tovariše oklic, v kateiem jih vabi na sodelovanje za zmago nacionalne ideje. Tako-le jim govori: »Bajeslovna moč velike slovanske majke Rusije in v trpljenju prekaljeni duh ruskega naroda bosta premagala vse izkušnje in izvojevala končno zmago. Bliža se prava veličastna nacionalna revolucija, ki bo strla vse izrode in odrode in pomandrala lažne nauke Marxa in dekadentnega zapada. Oživljajo se preroške vizije velikega slovanskega genija Dostojevskega, ki je prerokoval postanek in konec boljševizma tako točno, kakor se je zgodilo, da se bo komunizem razbil ob Rusiji in da bo ozdravljeno slovanstvo prineslo človeštvu novo btagovest, kakor je pisano — »od vzhoda bo zasijala zvezda«... Nahajamo se pred usodnimi dogodki. Potresi in nemiri vse-povsodi kažejo na to, da išče človeštvo izhod iz današnjice in pot v srečnejšo bodočnost. Ta pot je podana. Mladina se mora vrniti nazaj k svojemu narodu Zato odpovejmo se internacionalizmu in separatistično-plemenskim prepirom in uedinimo se v duhu jugoslovenskega revolucionarnega patriotizma in idealizma. Strnimo se v neprobojno falango mladih, poštenih in navdušenih graditeljev novonacionalne Jugoslavije. Odpove jmo se pogubnim naukom ki so iz Rusije napravili klavnico To od nas zahteva kultura, človeštvo, slovanstvo in Jugoslavija. Mladina, prebudi se, vstani in bori se za srečo svojeg3 naroda in za napredek enotne Jugoslavije od Črnega do Jadranskega morja!« — Sorzna poročila- CTJRTH, 29. marca. Beograd 10. Pariz 13.15, London 21.665, New York 436.50, Bruselj 73.625, Milan 23. — Amsterdam 241.525, Berlin 175.15, Dunaj 58. — Praga 1A-24, ¥axaava 8X245, Bukarešta 8-25. Stran 2 >SLOVENSKT NAROD«, torek, 29. marca 1938. Stev. 70 Delo in program Vodnikove dražbe Ortttba Reje i*>4fi člaftvv te tona ftt aovef|*aika Lnjbijana. 29. marca Sooči f# Wl redni občni zbor Vodnikov** družbe v rjTflfctorin Ev~ze kulturnih društev v Kazini. Vouil IT* je predse*) n-'k t. Kaste PtisU*.]*-rr»tek- ki ftp je v dvojnem inigovdhi spommiaJ rn*d \$tomu unffiih u^novniknv dr. I^devfta Pivfca. cratMMfcega oraanizator-ia Joeina turka, notaria Liva Zevnika t« Ormoža tet dv^h p^erjo^Stov, žoifrih upra viteljev Jdtit* Lapafneta in Franja Pogačnika. Po pieteaoi počastitvi ie poročal tajnik dr. Pavel Krnim o adnnnr*tratirnem delovanju drtriaSene pisarne. Zadovoljivo blagajniško porofilo »e podal blagajnik Milan Sterlekar. I>rrxSb* tudi v grajeni pogledu lepo napreduje. Gospodarsko poročilo j*» podal gospodar prof. Fran Vrhovnik, ki je proeal rudi o prora&tina za prihodnje poslovno leto in o gibanju članstva. Družbeno članstvo stalno tapo naraVa. Č**prav de kažejo posledice go-sfkfciarske krfee. ki je prizadela Indi nase življenje ter komam kult lobrin Dnrz- ba Sieje 157 ustanovniko\- m 1X94 članov, ekupaj torej 13.451. Članstva \e poraslo za 879 članov. Prof. Vrhovni se je pasebej zahvalil v^eoi poverjenikoan. ki jih je 501. za uapesno delo. O kn;iževnem programu je preči tal predsednik pordelk> književnega referenca prof. dr. Ivana Laha. Drtđba be izdala ca leto 1999 kakor navadno Pratikd. nadalje pmčao knjigo prof. Josipa Oralna »Karadjordjevin-ter dve pripovedni kniiei in p;c-«r Lojzeta Zupanca >Tret'i rod« in dr. Ivana Sorlija >Novi donr. Na predioc ravnatelja prof. Fr. Jerana ie bla spr-ieta razresWca celotnemu odboru. Na dnevnem redu so bile tudi volitve irl ie bila £oreje»ft razrešnica celotnemu odl>oru. dosedanji odbor s predsednikom Rastom Pu-stos"em!»kom na čelu. Nov odhomik je dr. Otmar Pirkmaier. podban v pok V nadzorni Odbor ?o bili izvoljeni Adorf Rihnikar. načelnik v pok., ravnat«! i Fran -teran in prof. Miro AdlfliriČ. Pred važno odločitvijo Ali bodo začeli zidati poslopje strokovne aadaljevalne Sole? Ljubljana, 29. marca. Pred mesecem je bila v Beogradu anketa c? strokovnem nadaljevalnem šolstvu v naši državi Na nji so razpravljali o mnogih ovirah, ki ovirajo naše strokovno šolstvo in bili so sprejeti pomembni sklepi o tem. kaj bi bilo treba ukreniti, da bi strokovne sole v resnici služile svojemu namerni. Eden takšnih nujnih ukrepov je, da strokovne nadaljevalne sole dobe svoja šolska poslopja, primerno opremljena ter prTagodena za svoje namene. Tudi Ljubljana še nima šolskega poslopja za strokovne nadaljevalne šole. kar zelo Škoduje pouku, razvoju šolstva in posredno tudi sami obrti in industriji. Strokovno nadaljevalne *olč v Ljubljani so pod streho ljudskih šol kar že samo pove dovolj: niti prostori sami na sebi niso primerni, šole niso primerno opremljene, p rak tičen pouk je skoraj nemogoč. Razen tega ie treba 5e upoštevati, da starejše ljudske ?ole v Ljubljani ne ustrezajo niti svojemu namenu, da so po večini prenapolnjene ter ;e zračenje pozimi nemogoče. Pomisliti moramo, da je v Ljubljani 5 strokovnih nadaljevalnih šol. ki nimajo svo*:h prostorov in da vanje zahaja okrog po! d ni g tisoč vajence-r :n vajenk. Nagi as: t. je treba še. da strokovnih nadaljevalnih šo! ne obiskujejo vsi vajenci, ki jih je v Ljubljani zaposlenih okrog 2000. ker se mnogi uče po 4 leta. v šolo pa hodijo samo tri leta. Sola ne more nudft^ skoraj ničesar drugega, kakor nekoliko teoretičnega pouka v dopolni- lo za ljudsko šolsko izobrazbo, zato v njo ne zahajajo tudi vajenci, k: jim tega pouka ni treba, saj imajo mnogi po nekaj razredov meščanske ali srednje šole. Popoldne bo seja šoNkega odbora strokovnih nadaljevalnih šol mestne občine ljubljanske. Na dnevnem redu ie razprava o zidanju šolskega poslopja za strokovne nadaljevalne šole. Pričakujemo, da bo na nji prišlo do rešitve tako pomembnega vprašanja ter da bodo začeli resno razmišljati o stavbnih delih. Prejšnje čase so nameravali zidati poslopje strokovnh nadaljevalnih šol na Mirju ob poslopju tehniške srednje šole. Zdaj so baje ta načrt opu.=ti!i ter nameravajo zidati povsem samostojno poslopje. Id bi ne Imelo nobene zveze s tehniško šolo Glede finančnega vprašanja menda ne bo prevelikih ovir. ker je že ustanovljen stavbni fond.. Id baje znaša okrog 600 000 din. Razen tega bi za zidanje prispevale vse pristojne ustanove Id so zastopane v šolskem odboru fZbornica za TOI. obrtniška združenja, banska uprava itd.V Za zidanje poslopja strokovnih nadaljevalnih šol se zavzemajo odločno obrtniška združenja in ker tudi na drugih pristojnih mestih vlada prepričanje. da Ljubljana mora dobiti čim prej to po+rebnn poslopje, bode pač kmalu premagane vse ovire, ki so zadrževale zidanje doslej. Današnji sklepi šolskega odbora bodo nedvomno zelo pomembni. jajoge pri ^UHHOlcah pa a d.03i; dobrbirnetje pri 6#e6^h\jem Uradu anafta 0081. nalaga tateovio, adranril, injekcij aa adraviUfe |uifamaBkov Je ukazana a 0.387, depoti 1820, dubioane terjatve na fjrtaVevllh in dnkladah 4,*M. S primanjkljajam O.OftO je račun bilance is-ravnan. 0UZĐ v Ljubljani v letu 1937 Z izpremembami v statutu bo na eni strani ogrožena likvidnost, na drugi pa aktivnost urada Ljubljana, 29. marca Ravnateljstvo OUZD v Ljubljani je na svoji seji 26. t_ m. obravnavalo računski za ki ju O k za leto 1937. V računskem zaključku OUZD je za po pa de no izključno samo bolniško za varovan je na področju OUZD v Ljubljani. Za poslovanje zavarovanja za primer nezgode, za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt sestavlja računske zaključke Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Okrožni urad vrai poleg zavarovanja za primer bolezni tudi posle za nezgodno zavarovanj« in za starostno zavarovanje. Za te posle prejema po določilih statuta ualrez ne dele povračil k upravnim stroškom. Višino teh povračil določi Osrednji urad na podlagi skupnega zaključka vseh krajevnih organov in svojega poslovanja. Zaradi tega v zaključku za leto 1937 povračila nezgodnega zavarovanja in zavarovanja za onemoglost, starost in smrt n:so vpošte- Posiovno ieto 1937 je bilo v znamenju važnih socialno političnih reform, ki so ekonomično in tehnično močno vplivale na ustroj poslovanja. Uvedoa zavarovanca za onemoglost, starost in smrt. uredba o minimain.ii mezdah, zvišanje doklad za Borzo dela v avrho povijanja podpor brezposelnim, v^e te spremembe pomen*jo za OUZD povečanje poslov. Posebno je bila obremenjena administracija z uvedbo starostnega zavarovanja. V zvezi s temi reformami so se prispevki in do klade, ki jih OUZD predpisuje aa vse vrste zavarovanja, precej zvtia.lL Za razmah zavarovanja, zlasti obsega poslov je bilo v ietu 1937 merodajno: Naraščanj« fitevua zavarovancev, dviganje zavarovane mezde in stalež bolnikov. Povprečno število zavarovancev je znašalo v letu 1937 — »4.496 (nasproti 85.917 v leta 1936). Prirast znaša 8578 zavaro-vmneev. Zaposlenost je bila povoljna, zlasti v tekstilni industriji, gozdno-žagarski Industriji » pri gradnjah nad zemljo. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znaša** v letu 1937 din 23.31 (din 22.57). Zaradi višjega števila zavarovancev ln povprečne zavarovane mezde so dohodki za 5.5 milj. višji kakor 1.1936. Kar ae pa tiče zdravstvenih razmer leto 1937 ni bik> ugodnejše kaor leto 1986 Odstotek bolnikov je bil sicer nekolika nižji 2.S1% (2.92%) in je temu primerno tudi izplačana hranarina maja v % nasproti skupnim dohodkom. Nekoliko nižji so tudi stroški za zdravnike in upravni stroški Nasprotno so precej narasli stroški za adra-av oskrbnine v bolnišnicah, za porod-podpore in dajatve, ter pogrebnine. TI višji izdatki so gospodarsko ravno-urada v letu 1937 porušili, kar se iz-v primanjkljaju 0.050 milj. din. OTJSD je tudi ▼ letu 1937 izplačeval višje podpora v obliki podaljšane podporne dobe nad 26 Udnov. Ta podpor« je izplačeval iz - rezerv, as likvidacija*« področju OUZD v Ljubljani. Iz Lega naslova je bilo v letu 1937 izplačanih din 0.685 myj. Skupni dohodki znašajo v letu 1937 — 48.409 milj. (43.070); od česar odpade na bolniško-zavarovalne prispevke — predpis 47.454 ( 41.884): na regrese 0 345 (0.280 >, na obresti 0.436: na druge pa 0 172; poslovni primanjkljaj znaša 0 050 Skupni izdatki znašajo 43.460 milj. (42 tisoč 772); hranarina znaša 13.674 milj. ali 28 25^ «12.583 — 29.22'> i: porodniške podpore in dajatve 2.896 milj. 5.99r'^ (2.482 — 5.76%); pogrebnine 0 375 — 0.7Srr /0.271 — 0 63rf>: zdravniški stroški 5.320 — 10.99^ (4.881 — ll.33<£): zdravila 5,031 10 40'; i :;.930 — 9.13r; >: oskrbnin^ v bolnišnicah 6.618 — 13.68r> (5.490 12 77r^): zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih 3.128 — 6 46^ (2.S56 — 6.63>; zobno lečenie in popravila zobovja 0 S90 1.84^'r (0.81.5 — 1S9'>): vzdrževanje ambulatorijev 1,266 — 2 6lr', (1.122 — 2.61^ >: upravni stroški 7.593 — 15.69rr «7 056 16 38~r): samouprava 0.068 — 0.14^ Jadran t pa 0 308 milj. Stroški aa zdravljenje v lastnih fizikalnih in kopaliških napravah so znašali 1.150 milj. Stroški za prevoze v zdravilišča in za povratek so znašali 0.06*? milj. tu>°vf|ia a rada znaša koncem leta 1937 40.598 milijonov. Med imovino so izkazana obratna sredstva, gotovina in haktfbe 1.760, mad temi je za 0.823 pod zapore. Vrednostni papirji 0.167: premičn Inventar po cdpisu z 2 497: dolžniki za neplačane premije z 26 996; za legiest in drujso dolgujejo delodajalci 1.107. rasto! dolžniki, med katerimi j« csnrevaJiaee * Jadran, % 0.3*2 m Radio Therrna Laffto z 1.259 izposojena obratna sredstva dolgujejo a> Izkazani z O.0GO, Obveeaasafa orada snašajo koncem V»ta 1937 40.049. Upniki tzkaaujejo 4.896 zafe tevkov srn neporavnana račune lekarn, bolnišnic, adravrnikov itd. Osrednji urad izkazuje zahtevke iz naslova predjr'aatlih in pobranih prispevkov neugodnega zavarovanja, zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ter aa zaostanke iz obračunov prejšnjih let .skupaj 17.497. Delavska zbornica Ukazuje o.658, 33r>. a dela pa 3.202 Despoti so izkamni z 1.620- Sklad lastna pr hrana znaša 1,406, sklad za dajanje večjih podpor 5.069. Ukvidirana imovina za 1.672. Proti tuberkulozni fond je vpostsvljen 2 0.100. sklad aa v«je dajatve jetičnim bolnikom pa z 0.300. Dubioze so v postavljene z 4.226, kakor med imovino. Nepovoljni rezultat poslovanja v letu 1937 je znak. da se pri nas dobrine zakona iz leta v leto bolj črpajo. V tem je izražen višji standard delavca in nameščenca, ki imata glede na življenjske razmere in spričo SOletnega obsteja soc ornega zavarovanja višje potrebe in zahteve. S spremembami v statutu se bo gospodarji položaj urada znatno poslabšal. Urad bo moral vsako leto prispevati po 2.5*'«» od rednih sredstev v sklad za odpis neizterljivih pr spev kov in v sklad za pokritje primanjkljaja. S tem bodo uradu redna stedslva »^za 5«a čimer bo na eni strani ogrožena likvidnost, na drugi pa aktivnost. Posebno pozornost .-zbuja med aktivi nenormalno visoka postavka neplačanih premij. Ta je že zdavnaj prekoračili najvišjo dopustno točko. Vis^k zaostanek pomeni prav sedaj, ko je uvedeno zavarovanje za onemoglost, sta res t in smrt. veliko nevaroest za pravice onemoglih in ;mva-lidnih zavarovancev. Pravice iz starostnega zava'.ovazija veže zakon na dejansko \ plačane prispevke. Podjetja, ki ne bodo redne plačevala prispevkov, bodo svoje onemogle nameščence težko oškodovala. Da se delavcem zavaruje pravice do starostne preskrbe in da sv podjetja obvaruje prt d škodo in neprijetnostmi, kri bodo nastale z uveljavljanjem izgubljenih pravic tožbonim potom, je urad prisiljen, da uvaja proti nerednim plačnikom najstrožjo izterjavo. Manifestacija slovanskega bratstva Ljubljana. marca LiuMian*ka .^okofcka društva in odbor Jf L ao priredili snoči v dvorani kina Ma tire Češkoslovaški večer, ki ^e |8 *poo4.ano spremenil v veličastno man'^:vi;o slovanskega eokolske*ra bratPt\-a, Matično dvorano ie nanolnilo sokolpko flanstvo do zadnjeira kotička. Med drugimi so bili navzočni ce-ikoslovažki kouaul ini. Minovsky. I. nam. staroste S-aveza ?K.T br. Gangl. predsednik JCL br. dr. Egon Stare in staroste liublian-skih sokolskih društev. Seveda je bila v polnem Številu zbrana rtaSa sokolska mladina, ki ie uživala nad krasnimi filmi, ki so se nad dve uri vrs-tili na platnu in dajala duška svojim obnrtkorn z navdušenimi manifestacijami za slovansko sokolsko bratstvo in za večno prijateljstvo z zavezniško brat-ciko Češkoslovaško republiko. Zlasti pri po invu obeh prezidentov svobodne in demokratično f'SR so cledalci priredili nr.vdušene ovadje, ki ka. največ pa pri krasnem fi-lmu IX. vsesokolskega zle-ta v Pragi 1932. kr|er smo videM ogromen strahovski stadion t nad 200.000 gledalci in ve4ioastne nastope po 17.000 telovadcev in ;,.!•<. i"a film p zlasti uc.i,al nasi mla-ini. pa tudi odrasli so z začudenjem gledali to va ovito morie krepkih 5ok(/.skih teles, ki ie harmonično, presinjeno z eno samo atiaHjO — služiti do 5mr1i svobodi republike — izvajalo krasno proste vaje z zaključnim koralom aa-!o|»ajočUi telovadcev. Uvodo-ma ie spregovoril o bratski češko-^lovaA^i reipuHiki in o porne or. Janei Pohan«, ki ie tudi iskreno notira vil c*Wične goste. Kratko je omenil vsehino vseh filmov, zlasti pa poudaril. da mora riivno <-o!okohki zlet, kamor poroma tudi jugoslov* asko sokolstvo v impozan'nem številu. Govor br. Poharca so poafosalei ipre-k»li z velikim odobravanjem, nakar smo -Tkorai dve uri gledali prekrasne filme bratske češkoslovaške republik«. Sokorsko članstvo opo/ar amo. da se bo BH spored ]>ono-v: v nedeljo 3. aprila ol» 10.30. v kjnu M»--|p. Sokolska društva vabimo, da pripeljeo v nedelio mladino, ki teh filmov morda še ni videla zadnjo nedelio pri Sokolu v Siski. —at. Naše gledališč? DRAM A Začetek ob 20 uri Torek 29 marca: Bela bolezen Red A Sreda. 30. nakrca: Pokojnik. Red B četrtek. 31. marca: Zadrega nad zadrego. Red četrtek Pftek. 1. aprila: zaprto Sobota 2. aprila: Veronika Deseniaka. Gostuje gdčna Bogomila Nučiceva. Izven. Znižane cene * Gostovanje gospodične Bogomile NueJ-esve v »Veroniki Deseniaki«. V soboto 2. aprila bo gostovala hčerka našega rojaka, znanega zagrebškega odličnega igralca in režiserja Hinka NuČiča na našem odru. Nastopala je že v Zagrebu kot volonterka ter je bila angažirana v Banjaluki. Z njenim nastopom bomo imeli priliko videti letos že tretjo igralko kot Veroniko. Občinstvo bo gotovo z zanimanjem aprejelo nastop gdčne Nučičeve. OPERA Začetak ob 20 uri Torek. 29. marca: zaprto Breda. 30. marea: Tosca Red Sreda Četrtek. 31. marca: Seviljski brivec. Gostuje Ada Sari. laven Petek. 1. aprila: Rigoletto. Proslava 25-let-nioe umetniškega udejstvovanja prof. Osipa A**ta. Izven. Sobota. 2. aprila: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene Nedelja; 3; aprtia: Hoffmannove pripovedke. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 4. aprila: Vrag na vasi. Gostujeta Pia in Pino Mlakar. Izven. # GSStovaaje znaraettHe kelHraturke Afl> Sari V četrte*, dne Ii. t. rh. bo pela v »Se-viljaftem brivfeuc paftijo Rosine sreto\-no znaha pevka Ada Sari, ki nziva kot koio-raturka izreden sloves. Partija Rosine ji nudi vse možnosti, da more blesteti Š svojo sijajno koJovsturno tehniko ih posebno ču-stvsnlm prednašanjem. Ker je to gostovanje enkratno, občinstvo posebno opozarjamo nanj. n OssUiianJa Pie in Pina Mlakarja ter zagrebških solistov in zbora ▼ Lhotkovem baletu >Vrag na vasi« bo r ponedeljek, 4. aprila. Glede na to, da je Imelo to delo v jeseni na našem odru ogromen uspeh, se vprizori ponovno kakor navedeno 4. aprila. Opozarjamo, da je to gostovanje enkratno, ker Imata Mlakarjeva odmerjen čas. Pred-prođaja vstopnic v operni blagajni. Zahteve naših medicincev Ljubljana. 29. marca V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani kongres medicincev iz vse države. Ob zaključku kongresa je bla s^tavljeaia in sprejeta resolucija glaseča se: Medicine i. zbrani na občnem zboru Saveza medicinara kraljevine Jugoslavije v Ljubi jam. smo sprejeli nastedhjo resolucijo: Na podlagi "fcčrpnih poročil in debate ugotavljamo sledeče: 1. da in-1 a slovenski narod kot samostojen in en&k-c^>rsv-en drugimi aa£fedssa V kraljevini Jugoslaviji naravno pravico do svoje najvišje zdravstvene ustanove, popolne medicinske fakultete. 2. da z oz rorn na bogat bolniSki material ljubljanske in drugih slovenskih bolnic in z LizilUta na čeda-lie večjo industrializacijo obstoja nujna petreba po popolni medic n5»ki faiVulteti z vso potrebno klinično opremo. 3. da lJTibljarrsfea medicins&a faikutteta v sedanjem stan tu- ko ima samo štiri semestre ne odgovarja členu 1- točka v) LTredbe o medicinsfch. fakultetah, ki zahteva proučevanje zdravstvenih prilik v po-'krajini. 4. da za i^popomitev ljubljanske medicinske fa^cultete obstoja z^odoAinska tra-detja, 5. da slovenski narod in slovenski študentje zahtevajo tv^o^.o rrredicinskso fakulteto z vsemi klinikami v Ljubljani, 6. da ljubljanska bolnica, niti zdaleJca ne cs3govarla osnovnim zahte»vam urejenih zdravstvenih zavodov in z žalostjo ugotavljamo, da javnost — tudi žurnalistika — konstatira, da ljubljanska bolnica v materialnem oziru propada. Na podlagi vseh navedenih ugotovitev zahteva občnjj zbor Sa\Tza medicinara kraljevine Jugoslavije kot najvišji predstavnik vseh jugoslovanskih medicincev doma in v zamejstvu cd ministra prosve-te in od min stra za socialno politiko in narodno zdravje: 1. načelno priznanje 10 semestrov medicinski fakulteti v Ljubljani in takojšnjo otvoritev 5. in 6. semestra, 2. odobritev kreditov za razpis načrtov in pripravljalnih del za popolno fakulteto in klinik. 3. odobritev kreditov za izvedbo teh načrtov, 4. razpis štipendij za izšolanje slovenskih znanstvenikov, k' naj zasedejo stolice na izpopolnjeni fakulteti, 5. gradnjo nove. zdravstvenim zahtevam časa odgovarjajoče bolnice v Ljubljani. To resolucijo pošilja Savez medicinara Kraljevine Jugoslavije. Za te zahteve se bodo borila vsa tri društva včlanjena v njem. Za Zvezo medicincev Kraljevine Jugoslavije — slede podpisi. namere vsega. Obrtništva Kranja in okolice, da Obrtniki dobe Svoj doni. Kohčfio moremo ugotoviti razveseljivo dejstvo, da so bili na nedeljskem sestanku zbrani zastopniki oben stru j obrtništva v Kranju, ki so še v solidarnem nastopaj zedinili za složno skupno delo. In v tem vidimo največji uspeli in pdfcoj za reshlčm napredek bodočega dela kranjskega obrtništva. Sedaj pa je tudi ODčlha pokazala zanimanje za bodočo jesensko razstavo. Aupan g. Cesenj je namreč sklical za četrtek 31. marta ob Jjrll 7 uri žveCer v obCinsko posvetovalnico na skupni sestanek vsa gospodarska in kulturna društva v Kranju, da se končno določi obseg bodoče gospodarsko - kulturne razstave. KOLEDAR Danes: Torek, 29. marca katoličani- Ev-stahij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Podmornica D - 1 Kino Sloga: Sirota mala bogatinka (Shir-!er Temple) Kino ITnion: Sena je izginila Prirodoslovno društvo: predavanje docenta dr. Božidarja Skerlja o razvoju človeka ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20 Murmaver Sv. Petra cesta T9. Metamorfoza je tujka ne po bistvu, temveč po pomenu ln pomeni v našem jeziku toliko kakor preleritev. Njeno bistvo je prpi' dobro znano tudi nnm, saj je med nami vse polno ljudi, ki jih pogosto napada ta čudna bolezen. O metamorfozi govorimo, če se recimo Savel prelevi v Pavla, razbojnik v poštenjaka, socialist v monarhista ali kaj podobnega. V narain gre pre-\e\-itev bmz vsakih notranjih krčev in za-rdr\'anja. pri ljudeh so pa taki procesi večkrat kaj težki porodi. A kaj hočemo, ko pa sila kola lomi in ko hudič v sili muhe zobl je. \Teliko metamorfozo smo doži\*eli pri naših sosedih. Kar čez noč so zapihale drugačne sapice in na kolena so padli tisti, kj poznajo na jeziku že od pamti\*eka vedno isfto ravno pot. v resnici in praksi pa obračajo plašč po vetru, da bi jim lahko zavidal to umetnost ' i * ' > ~" -1 <« Uradno vremensko poročilo z dne 29. t. m. Rateče-Planica, 870 m: —1, jasno, vetrovno. 25 cm snega, sren, Planka^Taniar, 1108 m: —2, jasno, vetrovno. 90 cm snega, sren, Staničeva koča, 2832 m: —6. jasno. 20 cm novo zapadlega snega na podlagi, Skala.sk! dom na Voglu. 1540 m: —5, jasno, 15 cm prsiča na podlagi 80 cm. Dom na KomnJ, 1520 m: —5. jasno. 20 cm novo zapadlega snega na 90 cm podlage Senjorjev dom, 1522 m, Koča pod Kopo, 1377 ni in Koča na Pesku, 1382 m: —7, pooblačeno, vetrovno 10 cm pršiča na 50 cm podlage. Dodatno poročilo z dne 28. marca 1938. Gorjoile, 1000 m: -f 2, jasno, mirno. 20—50 cm snega, sren. Obrtno gospodarska razstava v Kranju Kranj, 28. marca V nedeljo dopoldne je bil v salonu hotela »Jelen« sestanek obrtnikov, ki so se posvetovali o prireditvi 4. obrtno - gospodarske razstave, kot je bilo to že sklenjeno na občnem zboru >Skupnega združenja obrtnikov« dne 13. marca. Sestanka s« je udeležilo 15 obrtnikov, sklical pa ga je razstavni odbor, ki je bil izvoljen 1. 1936. na občnem zboru združenja. Da se delo poživi, so se v ta razstavni odbor zaenkrat kooptirali še naslednji obrtniki: gg. Kern Adolf, Kos Anton. Bitenc Jože, Majnik Ignac, Tonejc Viktor, Novak Joža, Jenko Franc in ga. Zupančič. Ker ni še definitiv-nega odobrenja od krajevnega šolskega odbora, da bi se razstava mogla vršiti v novi šoli, so obrtniki predlagali druga dva prostora, in sicer gimnazijo in Majdičev mlin. Končno je bil sprejet sklep, da se najpreje vpraša tvrdko Majdič, če dovoli prostor za razstavo v mlinu, kjer so se že vrSile prve tri razstave. V ta namen so navzoči pooblastili gg. Polaka, BItenca in Smoleja, da se z Majdičevimi dogovore glede prostora. Eventuelni prebitek bodoče obrtne razstave naj bi se naklonil fondu za Obrtni dom. Tudi glede Obrtnega doma, ki naj bi bil bodoče ognjišče ln zbirališče vsega obrt-tniškega pokreta in življenja, je bilo precej debate. Izražena je bila tudi misel, naj ae končno vendarle čim preje prične delati na nvdimajl to ž« ti—g pmtoa *ai> fe Iz policijske kronike Ljubljana, 29. marca Tatovi so se »pravili na nove stavbe, kjer kradejo pločevino, pipe, cevi in celo straniSčne školjke. Policija je začela zasledovati tatove. Prijela je najprej pet osumljencev, ki jim pa ni mogla ničesar dokazati, in jih je morala po zaslišanju izpustiti. Dvema pravima tatovoma pa se je le preveč mudilo priti do denarja, zato sta stopila z delom ukradene pločevine k znanemu ljubljanskemu trgovcu, ki ara se mu pa zazdela sumljiva že na prvi mah. Trgovec je telefoniral na policijsko upravo in so tako aretirali Josipa Noseta iz Ljubljane ter njegovega pajdaša Antona Perka iz Dol. Selc; oba sta brezposelna delavca. Ta dva sta nedavno ukradla nekemu graditelju v Linhartovi ulici z nove stavbe za nad 2000 din pločevinastih cevi. Pri zaslišanju sta seve tatvino tajila in tudi sedaj še nočeta priznati, kam sta spravila nakradeno robo. pač pa sta priznala, da sta res štirikrat zaporedoma obiskala razne nove stavbe na periferiji mesta, s katerih sta odnašala material. Policija preiskavo nadaljuje. NEZNAN SLEPAR V Kolodvorski ulici i« ustavil oni dan Ivana Keblja neznan, okrog 35 let star moški s Športno čepico na glavi in v Črni, precej ponošeni aaiknji. Natvezil mu je, da ima naprodaj zalogo papirja, ki bi ga oddal zelo poceni. Nato je neznanec odvede 1 Keblja v neko vežo, kjer je izvabil od njega 100 din pod pretvezo, da mu bo preskrbe 1 papir. V naslednjem hipu je neznanec izginil na dvorišče hiše in ga je Kebelj zaman oakal. Navihanoc je zbežal pri dvoriščnih vratih v drugo ulico in pobegnil. POGON ZA VLOMILCU Nevarni vlomiici, kakor Ignac šala j, neki Strmole in drugi taki ptički, so ne nedavno navzlic nevarnosti raje mudili v mestu kakor pa na deželi. V meetu so imeli več prilike za tatvine in so si zato uredili svoja skrivališča, v katerih so navadno prežde-ii dneve, v drvarnicah r Trnovom in pa v gozdu nad Šiško ter na Golovcu. Ko so pa policijski organi izvohali njihova gnezda, so jih hitro zapustili in ae napotili v okolico. Policija je zvedela za njihov umik in je te dni opozorila vae orožniake postaje, ki so že pričele zasledovati na vame potepuhe. ORGANIZIRANI VLOMILCI Orožniki Iz Sevnice rx>ročajo, da je tudi tam še vedno na delu drzna vlomilska družba, v kateri so zloglasni Adolf Kerin, znan delomržnež iz Leskovoa, neki Josip Lekše. rojen v Nemčiji, pristojen pa je v okolico Krškega in France Kast iger. doma iz okolice Št. Vida pri Stični, dočim se je posrečilo Josipa Stefaačiča, Antona Malnar ja in Ivana Remiha že aretirati. Tolovaji so vdrli v razne zidanice m jih izropali; dalje so vLam.lja.li v hiše po okoliških vaseh, odkoder so odnašali denar, jestvine in obleko. V Šmarjah pri Sevnisi ao posestniku Lojzetu Grabnarju odpeljali te dni voz, gostilničarki Frančiški Plan in če vi so pa odnesli zalogo mesenih klobas in 10 kg masti. DA Ual NJEGA NE MOTI — Upam, draga prijateljica, da te ne moti, če poljubljam tvojega moža strastno kakor zahteva vloga. — Nikakor ne, da le njega to na moti. PROROK — Kaj rruališ, lato bo tapam v kitajsko -j>pooaki vojni t Stev 7«) »SLOVENSKI NARODc, torek. 29. marca 1938. Stran 3 DNEVNE VESTI — Reorganiracija rfravni*ke *!wibe ▼ **e Jamskem raramranju. RavoatelMvo S' £0R-* v ZagTet*i je ime>k> 94. bi 26. t. m. sejo. aa kateri je obravnavata vpraša r**1 reorganizaciji adravnUike sluz1** v d-krvnem ^varovanju. Ravnateljstvo je ▼ naiall efc<-preur^frH okreva!We v Kaa«n<)ava pri Sarajevu v novo zdravilne ta Ti i borka k?z ne. tako da bo imelo aoe«al'K> 7*v irovmife poie€ Brestovca in Klenovnika ^e eno fdravd&re aa j etične. Razen **em bo r*rajen saaaterij za aiberknJoane tudi t ?rtrifi V lA- r i maltama po modemih metodah. V kratkem bo skli-v Beoaradn posebna k -n=iia. ki bo nacrt reonfaBizarije zdravniške v *orialnem zavarovan in. Kavnatelj-stvo je razpravljalo tudi o naložitvi imovine SUZOR-a. Sklenila ie poslati v Beotrrad de-lesacito. ki bo na raeradajnia inuatik posredovala, da se pusti SiTZOR-u fkeoe na amandma o obverai naloži' i i dela premijskih r.-zerr SUZOH-a v veliko državno 4 mil Janino investicijske posoiilo SUŽOft-u v svobodno raarolaeanie dei jmovir.e. d* bo moael iznelnj*»vati po zakonu odrejene mu naJofre KINO UNION, tel. 22-21 DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri žena je Izginila,..? Paul Kamp, Haas Maser, Theo Lin?en Lacie Eneiiseh, Oskar Sims — P«»«everha t da^fni Baragi, v davčni upravi v Metkoviću so odkrili poneverbo dr-ž-ivneea denar \a v mesku 250 .000 rt in. Sodi-r u so izrodili šefa davnne uprave Frank> Jurkacifa in vi5. kontrolorja Luko Rov *"a. — Z n!»*•••!! pa je takinl in >e prijavil oblastem. V Slavonskem Brofu ^ta se v ne-d>xi o zv^'er *rrla v ^stilni fanta Tomo Ku-menko !n Pandor L'ker. Kmalu po odhodu iz LrnPtHne sta se spopadla Ukor je poteunil dole nof in zal'Oflel e njim Kamenka tiko. da mu ie prpbodel srce. Po zločinu se je p-ani prriaviJ policiji. Iz eo*tHn*» ukradeno kojo. j? stopnišča Hu*cve enetllne v Vegovi ulici je bilo v nedeljo ukradeno Kolo. znamke * Turist s tov. »t. 1.485 206. last Alojz ja Glavo Kolo je 6mo plerkano in vredno 600 din Iz Ljubljane —M l prava \arodneffa gledališča, v Ljubljani razpisuj«. m<*sto opernih suflfr-r in ir»picijentov. Kdor se poteza za eno aJi drucro mesto, mora imeti primemo g; asbr.no izobrazbo -tl znanje klavirske igre. Predaaat imajo kons: rvatoristi. La-i JtiaHOcao piaanl ponudbi morajo b ti pri-, *ožcnj dok umor. ti p: lede ^iasbene izobraz-■ be in izobrazbe sploh te>i kratek potek dosedanje papoetitve. Ponudbe naj se naslove na Upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. Istočasno razpisuje uprava mesta tenoristov n basistov v opernem zbo-j ru pod istimi poboji. — Ii Zadnie predavanj*» Jadranske straie j v tekoči HfZoni Jadranska -traza prireli v fHo 20. t. iti. ob 20. v voffftln! je v«e flanslvo in v*i prijatelji 1>. da ^ predavanja v čim vec^m leSe. Vstoa j>rost. —1| ? "roMem ffo-pminr«f va po naf-rtii« jp naslov predavanja, ki ga bo imel bivM m tiister za forialno politiko, univ. prol. g. dr Andrej Gorwr v >Klubu absolviranih tr-eoN-nkih akademikov« v 1,'tijbllani. jutri t. n«. o(. 'JO. v ve4iki dvorani Trgovake aka-j—flfc K predavanju, ki bo obravnavalo dane? boij in boli perefe vprašanje emotrp-nr.jra yo^podar?tva. so vabljeni vsi, ki se zanima k> za taka vprašanja. Vetop prost. — Ii Obrni zhor Lovske zadruge bo dTevi o+ 2050. na verarnii restavracije Union. —Ij A ".to povoiii kolesarja. Na Tržaški cesrti iiaaproti ZaJofcarjeve tovarne se .?e pnpt tila dopoldne tik pred 9 huda nesreča. S tovaTn»Akepn dvorišča se je pripeljal na koteau 26Jetni mcaraki pomočnik Wmtmt Malecsek iz Rožne doline. Tedaj pa je pridrvel po cesti avtomooil, ki je Malenžka podr! Ponrsrecene^ je obležal na cesti nezavesten, težko poškodovan po Siavi in zi^jtu. Pntrps^l si je tudM možgane- Po MalenSka so prihiteli reševalci, ki »o e~a odpeljali na kirurg^^i oddelek bol-n ce. Iz škofje Loke — Trosimo pojasnila: Iz vest škofjelo-Sk*i obrtnikov smo prejeli: Ker se imd obrtništvom v škr>fji Loki g-Iede razstave ki ■ j* vrtan leta 1936. rado razpravlja in je bak> govorjeno o tem tudi na nedavnem otartankana reetanku. bi bilo v interesu pri redit eljev sr«mih, da podajo o fl-ranfnem efektu razstav? jasen n točen ■ rr»«r ;• š- n.?-r.-ec. da vednn manjka kontni obra/nm Ali je to res? Posaebno bi bilo zaželeno poročtlo. kako je z 40.000 dinarji .pridobljenimi na razstavi, k^ se rr.^nda sTdaj z njimi proti velji ce-k kupnega o^Ibora in brcr vednofrti obrtniške javnosti postopa. V prav iz razloea, ker je celokupno obrtništvo sodelovalo na obrtrK>-mdr^rijski raze tavi. bi bilo tem '.o!: p-trebno razjasnit', kaj je na tej stvari. Tudi prestiž društva, kakor njegove ga. vodstva narekuje, ca se da v tem pogledu popolna jasnost, še eno vprašanje: Kateri so vzrofc.1. da članst\o ne dozi -i občnega zbora? — Zanimivo ladjarsko predavanje je biki v nedeljo po kapoicinaki maci v deški £oti- V predavalnici se je zbralo okrog- 50 sadjarjev, k^ so sledili z največjim zanimanjem izvajanjem ravnatelja m^Sčanske Soie g-. Karta Sovreta. ki je govoril o naj-rajdterae^ših aadftih akodinVcah in boleznih, Skioptične slike so bile izredno lepe. a ne samo lepe .tudi poučne in caaome. tako, da bo uvedle giedaloe temeftjito v pod- rocj«, ki gn mora poznati vaaic, ki a ate-pravega sadjarja. V ponedeljek je r: _; ;ru deSke n meščanske šole podpredsednik SVD g. Janez G pum. — P*>zar ao imeli v nori na ponedeljek v Srednjem Bitnju. Rog je trobil tudi v Škof ji Loki, ot> eni ponoči, ako je bilo to umetano ,pa ne vemo. Odsev velikega ognja, ki je zajel Bc^"* trnkov o ^n Bajtovo gospodarsko poaiopje. se je videl daleč po Saavonsken Broda je bilo v nedeljo ponoči j Sorskem polju m od vseh strani so hite-vkaniieno w Upaaiaf Antona Jako*ca. Zu- \ n e^ilei na pomoč. Ogtnj je oba skednja trai ie lakova« a kmeti zaJedoval ptaaiika, "P^pel^. zgorelo pa je dokaj -oapoderske-kj so bili krenili preko DHgore. Pri vasi I ^a orodja, nekaj voa veli.zo slame ln ae-Kindrova so zaelMovalri dohrteli ene«a vkv ^ Ocenj je b! menda podtaknjen. Ljud-mOca. ki le jel atreltati no n«ih. 7,asledo*al- je so baje celo videli rjeananea, ki je poči so odgovorili na atr ^ n Du*an Jeli^ ie J Iforiaee se ogledoval, a potem, ko je za- — Fwina ^»di^ca ni-o pristojna za *per»» med učitelji in občinskimi upravami v za-deTj stanarine. Po zakonu o narodnih *o ah imajo učite'.]; pravico do stanovanja v n2tu ri odnosno do stanarine. ?e stanovanja nI na razoolACO. V praksi se je pojavilo sporro vprašanje, ali so redna sodišča pristojna za obravnavanje sporov med učitelji in občinskimi upravami v zadevi stanovanja odnoPno >tanarine. Xižja sodišča so so smatrala za pristojna in -o zrekala s.r-ihe. kn>a • i?ko - >-dišre je pa te *odbe razveljavilo zaradi ne-pri«=toino*^i. Sporna zade\-a. ki naj ot>rav-nava. m privatnopravne^a rnačaka. ten izhaja iz funkcije neitel'a kot iavneg« u-luž-ben**a proti jamo pravneirnj tHn»u — občini. V t«m primeru ni dovoljna r^dna pravna po*. Imej čista usta! •^■■■■■■■■■^aoMHoa iaajo čjeita usta in ote^ece loba Ormlje. ki se staJno rabi — kakor oa£i zobje — je treba seveda redno negovati- Zjutraj in KtoBec robno 5četkc in ChinrodonL pa zobe očistiti ▼ vseb smereh! Nič strahu: zobje to prenesejo. Le ifeifci nege ne vrdrže! Zato: Chlorodoiit. kvalitetno zobno pasto I Domači proizvod. — brv*jx»»ehi*»-j « u*±i 'Iriati. \" februarju o pri vseb javnih borzah dela v državi zaposlitve -J3 41G brezposeln 'h. od »eh y\.332 moakib in 7 0*4 žensk. S pre-•st »1 lanuarja je naraslo njih števik> na f^T.tioO. Ob koneu februarja je bilo brez- • ' ^' »47. 1 mirra je bilo vsp-m tovarn dela prijavljenih 96.045 delavcev. 7 1 orf> jo dobio v februarju 33.063 brez-pos [nih \ 7n^ku 4.W 37« "iO din. — Bi>*i po^f.ivar naiih cia^limanev »imrl. Po dolci t«»iki bolezni ie umri včerai v sara-levskf državni boVnrri upokojeni reis ul Ulema 1 iemanaala ('anševič. star ^>7 let. l\e«s ul riema Bosne in Hereesovfn* je po**al leta To mesto ]e zavzemal do leta IjT29. ko je b:l imenovan za ver*keedaj na J>ti»iilete t Italijo: Ooriea-Trvt ali 1'adova-Benetke. 2 do 4 dneve. 7. in 16. aprila. Brezplačna narodila pošlje na zahtevo >Druiisvet<. Ljubljana, Sv. Petra naeip 17 — Vreme. Vrenaanaka napoved pravi, da bo stalno, deloma oblačno, topleje vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v LJubljani. Najvišja temperatura je znaSa'a v Splitu 16. v L ubijam v Zagrebu 13. v Mariboru 11.5. v bV*wrradu 10. v 9ani*f»ra 6. I>avi ie j 39' g kasa! barometer v Ljubljani 76B.8, temnera- I jL 2 p™ tura ie znalaU 4.5. ^ f^"*1 ' — S d« 30 iajr za 10 aia. V primeri « 1 diwimt dntavann živila pri nas niso draaa, le v nekaterih mentih. take tudi v LjuUjaai, so cene previsoke. V Varaždinu so «*e zad-Tjje dni jajca zek> pocenila. Za kovača jih 2-^ do 90. sa a kili. V vaai Ruievu blizu zadei viwi]iira. da |a obleea' mrtev. — Markirani aagea akradel pe»cao vreea 3 1*5 000 din. Med vasema Sošice in Kasta pri Žumberku e v *oboto nag. toda maskiran to*ovaf orooal pismonoše, kj ie imel s setoi nostno vrečo s 16.000 din. Napadalen la bit: namera 4oa*& anans. aintil. da mu utt^ne prest: aiaba, je izginil v goićo. Neznanca niso našli, čeravno so mu sdedili- — 454 dinarjev je zbrala mladina loške aaške šole za odkup Prasarnovega rojat-nega doma. Snfsek odgovarja oV> dinarja a*ev4iu otrok, lapJikar jib dol« — Sorica je na skrajni meji loškega okraja oddaljena 32 km od Škofje Loke. Lani so poprav Ji cesto, ki vodi iz Pod rosa do Sorice (sjajna smučišča!>. letoo pa s? r.r.peljali v Sorico telefon, V ta namen je bilo treba postaviti okrog 40 drogov. S telefonom je dobila Sorica vsaj en stalni stik z zunanjim svetom. — Zaradi dokopane dograditve novega mrstu čez Poljanščico v Puštalu je vozni prrvnet na tej cesti do nadaijnega ustavljen. Iz Maribora — I)rt> i premiera. Skozi vsa tri U^piija zelo naneta. duhovita in zabavna Benedetti-jeva komedija iz me-^unske^a življenja so-doi>:;eiza Kima I>va ducata rdečih rož< zanje aaapaaaad take uspehe, da se tudi pri nas nri.jkuje posebno zadovoljiv obisk pri nocojšnji premieri. Režijo vo 1 i £. Jože Kovi^. — Hipnih posestnikov *«*dn« rer. Na ne-; 9*;eni oboneni zl>oru Društva hišnih po- sestnikov ;e bilo iz poročH razvidno, da se hi^ni pose-tniki bore >za izboljšanje polo-žsja*. Pretivijo se preti viden emu socialnemu davku, proti uvedbi cerkvene dajatve in k on ono proti obdavčenju praznih parcel. Tarnis-ko poro-ilo pravi, da je sedaj 801 hipnih pooastnikcv — članov društva in se je to levilo znatno pov^i-alo. — Slikarska razstava ▼ Mariborn. V sredo do-o!dne je prof. Branko Rudolf v Kazini otvoril slikarsko nrr^avo ta lenti ranega umet nika Dore Klemeni Pa. Razstavljenih je 59 o! j. akvarelov in perorisb. Dela vzbujajo mno?o pozornosti in to popotnonia upravičeno. — Zbor slovenskih novittarjev ▼ Mariboru. V nedeljo, dne 3. aprila se bodo v Mariboru zbrali slovenski novinarji, člani Ju£0-s'ovenškpna novinarskega udmienja. sekcija Lmbljana. na obenem zbora. Maribor ee zn zbo-ovanie ?lovpTr7kih novinarjev temeljito pripravlja. — ^rajski stolp podirajo. Včeraj eo pri-Peli podirati Grajski stolp v Grajski ulici. Na tem mestu bo zgradil kinonodjetnik s. G mro Valjak palačo, v kateri bo novi Kino. S *^ slavbo 1k> Maribor zopet pridobil na lepoti. — Parni kotel je eksplodiral. V papirnici na Sladkam vrhu ie eksplodiral parni kotel in para ft opekla 26-letnena dela^ra Ivana Salzera. Poškodovanca eo morali nemudoma prepeljati v mariborsko bolnico. Iz Kranja — Zborovanja. »Združenje trgovcev za srez Kranj« Ima 19. redno letno skiir>S£ino v sredo 30. marca ob 1. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma. >Društvo obrtnikov v Kranju« pa sklicuje drugi občni zbor v nedeljo 3. aprila ob 9. dop. v hotelu ? Jelen«. — Nagradni natečaj za lepe slike. >Tujsko prometno društvo v Kranju« podaljšuje že razpisani natečaj za najlepše posnetke Kranja in okolice do 15. junija. Prva nagTada je din 600.—. druga din 400.—. tretja din 200.—. Slike morajo imeti velikost razglednice ter morajo biti sposobne za izdelavo klišeja, odnosno bakro-ti«ka. Navesti je tudi ceno za odkup avtorskega prava. Posnetki naj predstavljajo motive, ki bi najbolje služili za tujsko-pro-metno propagando. — Preizkušnja novega mostu. V četrtek je priSla v Kranj komisija iz Ljubljane, ki je izvršila obtežilno preizkušnjo lesenega mostu čez Kokro. Preizkušnjo je izvršil univerzitetni asistent ing. g. Joža Jezeraek ob prisotnosti projektanta g. ing. prof. Dimnika, gradbenega nadzornika g. cand. ing. Stariča in podjetnika g. Kavke. Na most so na vozil i 120.000 kg gramoza, s katerim so pokrili najprej eno polovico mostu, potem drugo, nazadnje pa sredino. Po obtežbi je uklon mostu znašal 4 mm. Preizkušnja je bila končana v soboto. Pod mostom delavci podirajo zadnje ostanke pomožnega odra. Les spravljajo do jezu pri tovarni ^Standard«, kjer ga nakladajo na vozove in odvažajo proč. Ostala dela pri mostu, kot dohod in odhod, ki bo apra-meksiran, ali pa asfaltiran, dalje m os tiče in druge ureditve med Župniščem in ško- fijo, se bodo napravila iz sredstev novega v sredo 23. marca sprejetega proračuna in bodo veljala din 125.000.—. Plohi za mostišče bodo stali din 12.000.—. Upamo, da bodo v teku par mesecev vsa dela pri novem mostu končana. — Baraka pred Beikslnom, v kateri so nameščeni aparati občinske tehtnice, ki pa je vs^j okolici le v sramoto, bo letos odstranjena. V novem proračunu je določena posebna vsota din 10.000.— za to delo. Prvotno se je nameravalo namesto barake postaviti majhno leseno skrinjico za merilne aparate. Ker pa tudi to he odgovarja, se bodo merilni aparati namestili pod zemljo, napravil 9e bo tudi parapet, kot je pri hiši dr. Bežka. ves prostor pa se bo zreguliral. Res skrajni čas je, da se baraka, ki je tudi služila kot neko prenočišče brezposelnim, s tega vidnega mesta odstrani. Obremenitev osebja v strojni železniški službi Zlasti pri direkciji v Ljubljani je polofaj uslužbenstva težak Ljubljaca, 29. marca Oblastni odfbor Udruženja jugosl. naroda Qi železničarjev in broda*rjev v Ljubljani je izdal pregledno poročilo o obremenitvi osebja v strojni službi pri železnici, s katerim hoče epozoriti na težak položaj uSlužbenatva zlasti pri direkeiji v Ljubltard, na neene&omerno izkoriščanje strojnega osebja pri drugih direkcijah, pa | tudS na naein. kako bi bilo mogoče ta pro** blein pravično urediti Podatki so vzeti iz i ^Godišnjaka 1937« in J Statistike državnih j železnic za leto 19361 in i2 njih je razvid- I no. da so popolno>ma ispravičene pr tožbe J usliržbencev strojne stroke v območju ljuMjanske železniške direkcije, češ, da so pr^enremenjeni. Iz referata posnemamo: Pri dlrskcijd v Beogradu je bilo 1. TJT. 1937 zaposleno v Irnrilntcah 4275 moči, v L 1936 pa prevoženih 11.857.000 km, na uslužbenca 3245. Pri zagrebški direkciji je bilo s 1. marcem 1937 v kurilnicah zaposlenih 4514 moči v 1. 193G pa prevoženih 17.244 000 km. na osebo 4095, pri ljubljanski direkciji zaposlenih s 1. marcem 1937 2030 moči, v 1. 1C36 prevoženih 9 maijonov 26.000 km. na osebo 4560- Pri subotLški direkciji odpade na uslužbenca. 4215. pri sarajevski pa 3815 prevožen h kilonaetrov. V prraeru. da bi bili uslužbenci vseli železniških, direkcij tnako ob-resn^vjeni, bi odpadlo na vsakega 3S90 prevoženih kilometrov, a število osebja, bi se moralo ponekod zmanjšati, pocukcd pa poveČatL če bi bilo to razmerje re3 pravilno, potem bi pri beograjski direkciji lahko odpad'o 715 moči. docnn bi jrh morala zagr ' a imeti 221, ljubljanska 350 n subotišlca 210 več. Tudi pri sarajevsfei direkciji je še vedno 66 meči odveč. Videti je, da je bi!d osebje v območju ljubljanske direkcije specifično najbolj obremenjeno ln izkoriščano, znatno nad povprečnostjo, ki znaša 3*>90 km na uslužbenca, saj nanj odpade 4560 km. Pri ljubljanski že7e^niški direkciji je za premalo osebja nasprotno pa v beograjski za 1B° 'o preveč. Zato je popolnorna upravi-če^ia zahteva naš.h železničarjev, da se e-ravna razlika v delu ln osebju. Preobremenitev v obrnooju ljubljanska žriezni*ke oblasti je namreč tako velika, da se vse osebje brez Izjeme, tako šefi kakor tetmi-Čni, raourtski, adntmisfcrativni uradniki, strojeve*!*?, 'kurjači, delavci, čistilci jarkov in voz prernogarji, sprevodniki, čuvaji in ostali stalno pritožujejo zaradi prenapornih tu m liso v, pomanjkanjem prostih dni in ker tudi ne mere jo izkoristiti do-pufi$bv; Res je sicer, da je ljubljanska železniška dinkcija že opetovano intervenirala, vendar šo bili doseženi .uspehi v primeri s potrebami majhni. Poudarjati moramo, da so te zahteve tem bolj upravičene, dokler ne bo izenačena apecfična obremenitev osebja po vsej državi. Povečati bo treba osebja za najmanj 350 moči, kar bi veljalo državo okrog- «,300.000 din. železnica v Ij ubija p sik i oblasti je najbolj aktivna v vsej državi in zaradi tegra se res čutfraa, zakaj se zapostavljajo bas naši železničarji. škofjeloški občinski proračun Skofja Lcka. 28. marca Škofjeloški občanski proračun predvideva za novo proračunsko leto 690.600 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Kritje ae bo dob lo s pobiranjem 152<\ 0 občinske doflclade na državne neposredne davke od predpisa 207 509 din, ostalo pa bodo vrgle trošarine in takse, vino 90.000, pivo 18.0O0 din, alkohol 22.000 din, prašiča 6 tiaoč d n. govedo 13.200 din itd. Posebni dohodki so predviđeni tudi od ciočinskih podjetij in posestev. Izdatki, ki so po predpsm pc^nzdeljeni po partijah in pozicijah. Vsi osebni izdatki (občinski uslužbenci; tajnik, blagajnik in vojni referent, služitelj, ZA'an'ttnik, drva redarja, cestar, babica, mrliški oglednfk, veterinar, šolske sestre v ubožnici, upravitelj klavnice) znašajo 107.900 dtn. Med materialnim/ izdanka, ki znašajo 81.277 dan, je določenih za gasilce 6500 din, za javno razsvetljavo 20000 din in za razširitev, zboljšanje in obnovitev električnega omrežja 20.000 din. Za deško šolo je dclc-čenih din 119.000 (od lani 28.994 manj), za meščansko 115.410 din, za Rtieči križ 200 din, za telesno vzgojo 500 dSn, za Sokola pa nič! Gradbena stroka bo porabila 88.800 din, za zgradbo občinskega mestu v Fužinskem predmestju 50.000 din. Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo imajo postavko 7650 din, socialno skrbstvo pa 81.800 din. Prispevek ubožnemu skladu znaša 75 000 din. Za pospeševanje tujskega prometa je odobrenih 3000 din, 38.300 din izdatkov pa bo za občinsko gospodarstvo in občin- ska podjetja. Da-vtkč bodo vzeJi 9000 din, vzdrževanje klavnic^ 8000 din, delno popravilo klavnice prav tako 8000 din, začasni izdatki za nabavo gramoza pa 10 tisoč din. Vsi materialni izdatki znašajo 582.700 din (lani 498.770 din). Oeebnt in rrmteriabii izdatki skupaj znašajo CH0.600 din. Iz Trbovel) — Odhod k vojakom. Te dni bodo odali iz doline mladi fantje k vojakom, da odlu-žijo kadrovski rok. Naši fantje se sicer vedno lepo obnašajo, vendar pa sresko na- Čelstvo v Laškem s posebnim razglasom opozarja vojaške obveznike, da je uživanje alkoholnih pijač in razgrajanje ob odhodu v vojaško službo zabranjeno. Tudi gostilničarje se opozarja, da je oddajanje alkoholnih pijač odhajajočim rekrutom in njihovim spremljevalcem strogo zabranjeno, kar bodo gotovo prvi in drugi vpoštevali. — Sneg je pobelil v noči od sobote na nedeljo vso dolino, bolj na debelo pa je zapadel v okoliških planinah, ki jih še danes kljub solncu in toplemu vremenu pokriva. Zadnji dež in sneg je mnogo koristil travnikom, njivam in vrtovom, ki so bile že docela izsušeni, ker že dolgo ni bilo dežja. M Baz, ki bi utegnil sedaj radi snega pritisniti, pa bi napravil po vsej priliki mnogo škode, ker je mnogokje že pognala pomladanska povrtina in je tudi zgodnjo sadje ža vse v brstenju in cvetju, zlasti marelice, slive, breskve in drugo zgodnje sadje. — Potres v nedeljo opoldne je čutilo tudi prebivalstvo naše doline. Potresni sunki so trajali nekaj sekund in so mnoge ljudi vznemirili. Čutili so ga zlasti oni, ki so sedeli. MALI OGLASI Beseda 50 par. da veli posebej. Premici, izjava Dese da Din L—v davek posebej. £a plamene govore glede malin oglasov je treba priloži u znamko — Popustov za mala oglase na priznamo. Ja, t • ZARADI SELITVE ugodno prodam kuhinjsko pohištvo, omare, kauC in fotelj, perzijske preproge in drugo. Ogled v palači Dunav, drugo nadstropje, vrata št. 22, vhod Beethovnova ul. 14. 864 PLKTtL.NI STBOJ dober, dolg; »t. 8. osemkljuenl, plete 80 cm, prodam. Perko Lenart, Sv. Trojica v Slov. goricah, 869 »ZVONČEK« terpevtia 5 Din V zalogi milame. Vodnikov trg (vogal pod lamsnatom) fuzno Seseda 90 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POMLADNE NOVOSTI vseh oblačil, sport, kamgarn, obleke, pum parice, perilo itd. najceneje PEESKER Sv. Petra cesta 14 GOSTILNIČARJI POZOR! Oddam zelo dobro gostilno na prometni točki. Ugodni pogoji, nizka najemnina, velik promet. 2a odkup inventarja vzamem hranilne knjižice. Ponudba na upravo »Slov. Naroda- pod »Zlata jama«. »70 131 SEJE VECSaJVNE JIKjOGCAFIKA S'KPETP.AffAŠlP/3 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din - v VILI ~— se odda štiri sobno oziroma trisobno stanovanje z vsemi pri-tiklmami za mesec avgust. Naslov v upravi lista. 868 narodna "Tiskarna I UUBL3ANA 9 KNAPUeVA S BVAŠUJE VSE VR8TB TISJfOVtm PREPROSTE IM MAJPLMMJ&M Strmo 4 »8LOVIN8KI NAROD«, Stev. 70 Svet in življenje z vida volje Zanimivo predavanje •krili Ljubljana, 29. marca V soboto je predavaj pod okriljem tuka }šot«ga Filozofskega društva univ. profe-•or dr. Albert Bazala. predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Predavanje se ie vršilo ob 18. ▼ predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Znanstveni aioves predavatelja je privabil številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, saj je znan ie s predvojnega slovensko-hrvatsicejja kulturnega sodelovanja po svojih prosvetnih predavali jih, ki jih je prirejal po naši ožji «ion>ovini. Po uvodnih besedah predsednika društva, univ. prof. dr Vebra. ki je poudaril pre-davateljeve zasluge za ustvarjanje kulturnih stikov med Slovenci in Hrvati, je povzel besedo dr Bazala. Izrazil je svoje veselje nad toplim sprejemom -n zagotovil, da bi bil srečen, če bi se z današnjim predavanjem zopet obnovilo tesno kulturno sodelovanje med Slovenci in Hrvati, ki je bilo po vojni po raznih prlikah pretrgano. V sledečem predavanju je prikazal nato nekoliko filozofskih pogledov na svet. Razčlenil je bistvo dveh najvažnejših vidikov, s katerih lahko motrimo svet in življenje, bistvo vidika razuma in vidika volje. 2.c Aristotel prihaja do trditve, da je vse. kar je, samo v svetu duie. Vse, o čemer vemo. vemo samo iz sebe in preko sebe. Vse, kar imamo, je prav za prav le duševni fakt m teorije ideal-zma bi se /dele s tega stališča upravičene. Toda psihologija nam pokaže kako mnogolična je duševna stvarnost in nastane vprašanje, s katerega konca jo zajamemo in kako jo potem diferenciramo ali z intelektualne strani, ali i emocionalne, ali z vidika volje. Kaj razumemo sploh pod »psihično, »duševno«. Mnogo je definicij, a vse se strinjajo s tem da je to stanje, za katerega je značilen odnos do nekega jaza Poznamo obstojanje, ki nima te značilnosti, a obstojanje (»Sein«) z odno«oai do »jaza« je vedno duševno. Naše zavestno stanje pa ni vedno v isti »ravnmi« Mor?mo ločiti predvsem splošni nivo doživljanja in nivo mišljenja ali razuma. V ravnini doživljanja je stanje neke večne sedanjosti, oz.iačili bi lahko z označ-ko »laz — sedaj« V tej ravnini ni mirovanja, ni nobenega obstoianjs, temveč vse posict i7j?:nc. 5 tem. da se Lahko pretek'a d-i/iv!jmja reproduciraio, se preliva v ra jaz tud: pictcAloat in preko našega teženjj imamo tudi zvezo z bodočnostjo To stanje, ki ga lahko izrazimo a »sem radosten«, »sem misleč« itd. je zelo bujno zei<> mnogolično. neprestano raste in zopet izginia. Iz te sfere pa -e lahka dvignemo, kakor dvigne _ . \ vodi in pogleda oko- li sebe. Prihajamo s tem v sfero razuma, v sfero mi>!'c ;a. \r. niza doživljanja je treba nekaj vzdigniti, neka; /ajeti in zlagati. D Sim«> 'iek okv-> k: -ie obsega več vsega tega, kar je v doSivfjajafci sferi. Trobimo to. kar je Platon imenoval »idejo«, kar je Ar store1 imenoval »rmrs« (meja. okvir) V doživljajski sferi jc vse konkretno, med seboj povezano, polno, bujno, v razumski steri moramo najprej nekaj" razstaviti in nato sestaviti v sistem, prihajamo do abstraktnega, sestavljenega in snemat-skega. Doživljajski m razumski življenjski položaj moramo ostrr. ločiti Razumski vidik jc potreben, a prihajamo do napačnih f zaključkov, če -poštevamo samo stališče I razuma Kar je bilo v toku doživijanja življenjsko povezano, postane v sferi razuma predmet mojega vedenja, kar je bik) na ravnini doživljanja nekaj ustvarjenega, postane sedaj nekaj, kar gledamo, nekaj, o čemer vemo. »Zavest« postane v sferi razuma »vedenje o čem« in duševna stvarnost dobi tako naenkrat dvojno lice. pos'ane opažanje »navzven« in »navznoter«. Tako lahko prihajamo do trditve, da je objekt ali predmet izvor našega vedenja naše zavesti in stojimo naenkrat pred dvomim svetom, svetom »materije« in svetom »duše«. Zaradi enostranskega gledanja z vidika razuma, ki nam daje dvojnost »objekta« in »vedenja« o objektu, nastanejo sedaj težkoče. ki jih skušajo in ki so jih skušale zaman rešit, najrazličnejše teorije. Tako nastane n. pr. većm problem spoznavne teorije ali je naše spoznanje zasidrano v čutnosti ali v duhovnosti, nastane problem empirizma in racionalizma. S kozmoiogičnega stališča dobimo razpolovljen svet m vedno znova skušajo razne teor'je reducirati to dvojnost na neko enoto, bodisi na duh ali na materijo, ali pa vidijo v obojem eno in isto. Iz teh težkoć nam pomaga revizija osnovnega stališča in prve predpostavke, da je svet govornik in da smo mi le njegov interpret kakor to sledi iz enostranskega razumskega vidika. Svet ni nekaj, kar obstoja, temveč je nekaj, kar aastaja. kar se kooatituira na podlagi teden j. Bistvo tendence je neko teženje t neakončnost, a istočasno neko formiranje, neko konstituiranje. Tu je rešitev problema substance. Zavest ne izhaja iz neke substance, urejuje in formira se ob nekem nastajanju. Tudi svet ni pred nami postavljen, nego je način obstojanja posebne vrste, ki izhaja iz nečesa drugega, iz tendence. Lahko »i sicer mislimo, da je več slojev sveta, fizični, biološki, psihološki in idejni. Vidimo tudi. da je neka zavisnost med višjimi in nižjimi sferami, a ta zavisnost je samo na meji, n. pr. na meji med živim in neživim, med živim in duševnim itd., v svojem jedru pa se ravna vsaka s t era po lastnih zakonitostih Iz vida volje izgleda torej stvar tako. Zamislimo si neko tkivo, skup niti, prepletenih med seboj, ki nam same na sebi nič ne povedo. To je fizikalni svet, V to tkivo pa Lahko tkemo še nekaj drugega, kar ima svoj poseben smisel rn v to zopet nekaj tretjega in četrtega. To so svetovi živega, duševnega in duhovnega. Seveda če raztrgamo osnovno tkivo, izgine tudi vse kar je tkano, s tem pa še ni rečeno, da ni to, kar je tkano v osnovno tkivo, nekaj svojevrstnega. Slika sveta z vidika volje je postavljena na jaz in na njegovo teženje proti splošnemu. To pomeni, da je naše bistvo naša naloga, da naše bistvo ne leži v preteklosti, temveč v bodočnosti in od nas je odvisno, kako bomo to nalogo rešili. Glasno odobravanje je ob sklepu nagradilo predavatelja za njegova tehtna in zanimiva izvajanja. Izbrano občinstvo je sledilo skoraj dveurnemu predavanju z največjim interesom. Novi slovenski grobovi v Ameriki Ropar ustrelil slovenskega raznaialca — Samomor — Žrtve nesreč — Smrt kosi 3. marca ponoći je bil v Clevelandu ustreljen raznasalec lista >Piain Dealer« Jakob Legan in sicer v neki restavraciji. Pokojni je bil star 28 let, rojen je bil v Clevelandu, bil je oženjen in njegova žena Mar:on je noseča. Najprej je prišel v restavracijo neki mladenič, ki je naročil kavo, kmalu za njim pa še njegov pojdaš. Ta je potegnil samokres in zakričal: »Roke kvišku in da se mi nihče ne gane!« Prvi tolovaj je ta čas stopil k blagajni, iz katere je vzel 20 dolarjev. Tedaj je pa stopil v restavracijo Legan, ki najbrž ni vedel, kaj se godi. Položil je list na mizo in se obrnil, da bi odšel. V naslednjem trenutku je pa eden izmed tolovajev ustrelil in nesrečni Legan je obležal na mestu mrtev. Poleg žene zapušča očeta Jakoba in mater Julio, rojeno Kelemen, dva brata in sestro, poročeno Miler. V Milwaukee se je obesil Anton Turk, star 56 let. doma iz Lačje vasi v Savinjski dolini. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Po poklicu je bil krojač, toda zadnji dve leti ni delal. V Milwaukee zapušča ženo, šest sinov in tri hčere. — V kraju Tukon je vlak povozil Franceta Capudra. Pokojni je bil star 50 let, doma iz Zgornje Javorice pri Moravčah, šel je po opravkih po železniškem tiru pa je pridrvel za njim vlak, ki ga najbrž ni slišal. Nesrečni Capuder je bil takoj mrtev. Blizu Clevelanda je povozil vlak Rudolfa Urbana, žena Marija ga je tri tedne pogrešala in šele potem je obvestila policijo, ki je kmalu ugotovila, da leži Urban mrtev v mrtvašnici. Njegovo truplo so naši: na železniški progi. Kaj ga je pognalo v* smrt, ni znano. Ne ve se točno, ali je skočil sam pod vlak ali pa se je ponesrečil — V premogovniku Pinnacle Colo je ubilo Franceta Berganta Podsula ga je debela plnst premoga in čez dve uri je v bolnici umrl. Rojen je bil v Ameriki, kjer zapušča ženo in hčerko. Na farmi v Arcadia Kansas se je smrtno ponesrečil Karel Pance, star 52 let, doma iz Zagorja ob Savi. Ubilo ga je drevo, ki ga je hotel posekati. Pokojni zapušča ženo in tri sinove. Žrtev avtomobilske nesreče je postal v Clevelandu Rihard Malek, star 6 let. V Clevelandu so umrli Jože Povh, star 55 let. doma iz vasi Obrežje, Primož Pust, star 70 let, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Ana Žagar rojena Bradač, stara 56 let, doma iz Lešje vasi fara Karka, Lojze Rehar, star 69 let, rojen v Trgu pri Vipavi, Frančiška Sklamba. rojena Vas, stara 53 let, doma iz Petrovč pri Celju. Janez Tekavčič, star 48 let, doma iz vasi Rod je pri Hinjah, Jože Sankovič doma iz vasi Malo Berce, fara Jelšane na Primorskem in Jakob Kropar. star 74 let. doma iz Kranja. V Pueblu je umrl Anton Uršič. poćomače Ustnikov Tone. star 58 let, doma iz St. Ruperta na Dolenjskem. V Ellyju so našli mrtvega v postelji Valentina Novlja-na. Pokojni je bil star 49 let. doma iz Žalne na Dolenjskem. V Calometu je umrl Matija Grahek. star 77 let. doma iz okolice Črnomlja, v Detroitu je umrl Janez Džunič, star 70 let. doma iz okolice Črnomlja.. V Mil-waukee so umrli Josipina Arh, stara 58 let, doma iz Skocijana, Franc Zore. star 51 leti doma s Toškpga čela pri Ljubljani in Terezija Draginc. stara 67 let, doma iz Metlike. V kraju Gross država Kansas je umrl delavec Franc Zalokar, star 62 let, doma s Štajerskega. V kraiu Susrarite New Merico je umrl Franc Lukančič, star 59 let, doma iz štange pri Litiji. V Evelethu je umrla Molly Smolič. stara 43 let. V Broock-lynu je pobrala jetika Petra Kiljana. Pokojni je bil star34 let in role v Ameriki. Stara prerokba o Avstriji V Parizu je izšel leta 1S02 »Almanah misli in prorokb«, ki ga je sestavil opat Gi-lieau. V tej stari knjigi je tudi prorokba, vredna, da jo omenimo. V almanahu je mnogo nejasnih stavkov, toda o Avstriji je rečeno jasno: "»Avstrija stopa v dobo, ki pomeni njen konec. Obstojala bo kvečjemu še poldrugo stoletje, računajoč od tistega dne. ko je umrla mučenica, imenovana Av-strijka. Avstrijko so nazivali v Franciji Marijo Antoinetto. Ta nesrečn«* kraljica je bila usmrćena l^ta 1793. torej pred 145 leti. Konec Avstrije je bil torej napovedan dokaj tečno. Manj jasna je prorokba, v kateri je rečeno, da zažari še pred solnčnim zahodom nova luč nad mestom Dunajem ln Francija bo tega vesela. Almanah ne pove nič točnejšega o solnćnem zahodu niti o francoskem veselju. Treba bo torej počakati . da odgovori na to vprašanje bodočnost- Roka, ki strelja, ne laže Ameriška policija preizkuša zadnje čase novo metodo, po kateri bo mogoče ugotoviti zločinca. Ta metoda se imenuje »parafinska preizli.usnja«. Xeki ameriški kriminalist je nedavno ugotovil, da plinske nitratne spojine, ki nastanejo pri vsakem strelu, ne zapuste cevi strelnega orožja, temveč pronicajo skozi nevidne odprtinice magacina v roko streljajočega, kjer ostanejo pet dni v porah. Zadostuje torej temeljito preiskati osumljenčevo roko v petih dneh po zločimi. V ta namen je bila znana samo ena zanesljiva metoda, namreč preizkušnja z žvepleno kislino. Toda z žve-pleno kislino ni mogoče polirati ali namazati kože. ker bi jo razjedla. Po mnogih brezuspešnih poskusih so prišli na to, da se da pomagati s parafinom. S segretim para f inom se namaže koža. kar povzroči ab-! normalno potenje, da pridejo tudi najmanj- ši delci nitrata na površino roke in obtiče tam na parafinu. Osumljenca od vedo v tako zvani kemični oddelek policijskega ravnateljstva, kjer mora položiti roko na gladko ploščo, potem mu jo pa polijejo s tekočim parafinom. Čim se strdi prva plast parafina, ponove to proceduro drugič in tretjič. Potem ovijejo roko z gazom in znova prevle-čejo s četrto plastjo parafina. Cim se vse to posuši, potegnejo parafin z gazom z roke in namočijo v koncentrirano žvepleno kislino. Tako nastane odlitek roke, na katerem se pozna učinek žvepiene kisline, ne da bi prišla koža v stik z njo. Gaz je namočen v parafin in na njem se naenkrat pojavijo sledovi dušikovih spojin. Napravijo se najrazličnejše črte, obstoječe iz črnih pičic in to je neovrgljiv dokaz, da jo moral osumljenec v zadnjih petih dneh streljati s samokresom. Polkovnik Honse umrl Pokojni je Ul svetovalec in zaupnik prezidenta Wilsona V New Yortai je umrl v starosti 80 let dolgoletni VVilsonov sodelavec in eden najvplivnejših ameriških politikov polkovnik Eđwarđ Mandell House. Polkovnik House, potomec stare holand-ske rodbine, ki se je prej psala Huis, je bil rojen 1. 1858 v Houstonu, država TeKaš. Kmalu si je pridobil znaten vpliv v gospodarskem življenju Texasa. nato pa se je posveti politiki in postal član demokratske stranke, čeprav nikdar ni bil izvoljen v zastopstvo države Texas nitj v ameriški parlament, je vendar postal eden najvplivnejših mož v ameriški politiki in to po zaarugi svojega tesnega prijateljstva s prezadentom Wodroow WilsonoLusitaniemnil Bar" ker. — Mar vi res mislite, da je nastala eksplozija drugače in ne kot posledica trčenja s torpedom, ki so ga bile carinske torpedovke v zadnjem hipu izstrelile? — je vprašal Smith začudeno. — Gaj sem vse jasno videl. Torpedo je zadel zadnji del podmornice, potem je pa sledila notranja eksplozija — najbrž bencina ali streliva. — Morda. Ta razlaga ni brez utemeljitve, toda zdi se mi, da je bil časovni presledek med udarcem torpeda in drugo eksplozijo prevelik. To se mi zdi sumljivo in čeprav so morda same domneve, si lahko rx>jasnimo katastrofo tudi tako, da je Benson, videč brezupnost svojega položaja, sam uničil podmornico. Kdo ve. kolikor sem poznal njegov značaj, lahko rečem, da bi me kaj takega ne presenetilo. — Resnica ostane najbrž nerešena uganka, — je menil Bouvier. — Edino, kar dobro vemo, je žal to. da se oče Edgar nikoli več ne bo vrnil k nam in da počiva nekje na dnu morja v ogrodju jetnišnice, ki je postala tudi njegov grob. Arthur, Evelina, Barker in njegovi trije tovariši so se prisrčno poslovili od kapitana, njegovega brata in Morleva, potem so pa vstopili v čoln, ki naj bi jih odpeljal na obalo. Tik pred odhodom je pa izročil kapitanov brat Barkerju pismo. — Bodite tako prijazni, gospod inženir, in oddajte čez sedem dni to pismo na pošHo. Samo prej nikar, prosim vas. V njem je obvestilo, ki sme priti naslovljenem v roke šele določenega dne. — Zanesite se name. Zgodila se bo vaša volja. Ali je vseeno, kje oddam pismo pošto? — Vseeno. Lahko ga oddaste kjerkoli. — Ce bi se pa slučajno tisti čas mudili v Bostonu, bi bilo naslovi jenčevo presenečenje še večje. — Potem takem bom pa Že poskrbel, da se bo tako zgodilo, — se je zasmejal Barker in spravil pismo v žen. Čoln je odpeljal in kmalu j* dosegel obalo, kjer so vsi izstopili. ffeajsn* Jomtp ttoputm — Za ^Narodno ttefcmroo« Fran Jana — Za upravo in rnaeratnl dal lista Oton Christof — Vsi v Ju£?bJ1ani