List 37. fp V lecaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema iipravništvo v Blasnikovi tiskarni. vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako 5 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 9. septembra 1892 Politiški oddelek. je jasno, da jih bode v oči, ker pri tej družbi vsi Slovenci složno delujejo. Razpor je torej njih gaslo, da bi potem nekateri mladi, v narodnih ozirih mlačni ljudje Narodnost. prišli do veljave. Da v šolskem odseku katoliškega shoda se je napoved vsprejel neki pristavek, ki je naravnost Za naš narod bližajo se hudi časi. Ne le od Nemcev osodepolen za omenjeno družbo. Mi smo se čudili, da nam preti nevarnost, temveč tudi doma imamo sovraž- se je mogel tak dostavek vsprejeti, ker je na shodu bilo nika, silno nevarnega sovražnika. Dan na dan slišimo vendar več mož, ki niso le katoliški, temveč tudi narodni, propovedovati, da je obožavanje narodnosti greh, maliko- Najbrž niso prav pomislili, kaj da delajo. valstvo, in Bog ve kaj še vse. Mi radi videli tiste Vsprejel se je dostavek, da naj se družba „organi Slovence, kateri res preveč ljubijo svojo narodnost, ka- zuje po župnijah v soglasji z našimi prevzvišenimi vladi terim ta ljubezen res prehaja v maliko valstvo. Povsod kami. u Samo na sebi je ta odstavek lep in mi kamor se ozremo, vidimo prej narodno mlačnost, nego sami podpisali, ko ga Slovenci ne živeli v tako čudnih pa obožavanje narodnosti, celo narodni možje večkrat razmerah. Iz nekaterih govorov našega prevzvišenega radi pošiljajo otroke v nemške šole. Umestno je torej, knezo-škofa smo posneli, da mu narodno gibanje ni prav da se na vseh shodih propovedovalo, da dolžnost ljubo. Toda mi gospoda knezo - škofa kot cerkvenega ljubiti svoj narod, ne pa vedno, da je narodnost greh. dostojanstvenika jako visoko spoštujemo in smo prepri- Samo na sebi je ta boj proti absolutni narodnosti smešen, čani, da bi tudi o našem narodnem gibanji malo drugače nepotreben, ali v resnici se pa za tem nekaj druzega sodil, ko bi bil o pravih naših razmerah bolje poučen. skriva, prikrito ponemčevanje. Vsakdo bode priznal, da tako počenjanje narod dela nekako mlačen za narodne stvari. Taka mlačnost je pa še ne imeli proti onemu dostavku najmanjšega pomislika. Toda našli so se ljudje, ki so ga o marsičem napak poučili. Ali vendar zastran našega domačega vladike bi mi gilno nevarna v sedanjih kritičnih časih. ko je vsekako Toda drugače so pa razmere v druzih pokrajinah. mogoče, da v kratkem dobimo nemško vlado in ko se od vseh sti'anij nam vsiljuje nemštvo. Kako daleč smo še že Le poglejmo v Istro in na Koroško. O g. škofu Flappu je dovolj znano, da je nasprotnik Slovanom, da hud na- od narodne jednakopravnosti in zatorej je nam potrebno sprotnik. Da celo ob volitvah že skušal vplivati za še neizmernega narodnega navdušenja, ako hočemo doseči našega narodnega nasprotnika, kateri pa tudi ni posebno ___ _ — ^^ ^ M ^ M .. M ^ m M ^ * * naše odne smoti Bi navdušenja br odnega katoličan celovškem g. škofu se je pa zadnji čas dela noben narod ni prišel do svojih pravic in tudi slo- že tudi marsikaj pisalo, kar kaže njegovo nasprotstvo do venski ne bode. če se bode poniževala narodnost, bode Slovencev. Ker se take stvari v tistih listih, ki zmatrajo « tudi prenehala narodna požrtvovalnost, ki že itak v ne- za svojo prvo dolžnost, da zagovarjajo vladjke, niso opo- I katerih krogih ni obilna. Pešati bodo jeli naši narodni rekale, mora biti v njih precej resnice. Morda milostivi zavodi. Pa saj kaže, da so baš narodni zavodi nekater- celovški škof sam ni tak nasprotnik Slovencev, ali nanj nikom trn v peti. Kak boj je bil te dni nekje proti močno vplivajo vladni družbi sv. Cirila in Metoda. Gospodje, ki so bili ta hudi m drugi Vprašati se moremo, bi li mogla nam nasprotni krogi. 4 družba delovati na naša boj, pa proti družbi niso vedeli druzega povedati, kakor da so v odboru nekateri možje, ki jim ne ugajajo. Niti Koroškem in v Istri 'i ko o njeni osodi imela gg. škofa jednega fakta niso vedeli navesti, da bi bila morda družba teh dveh pokrajin kako odločilno besedo. Bati se je, da kar ne pokazala vrata, ako bi ne slekla svojega bi se kaj slabega storila. Celo hvaliti so jo morali. Videlo se sedanjega narodnega značaja Rado se zagotavlja 9 da 300 noben pravi katoličan ne more biti nasproten kaki drugi narodnosti, potem takem bi tudi škofje ne mogli biti pa nam nasprotni. Shod v Linci nas pričal nekaterih sekcijah nasprotnem pre so dobri katoliški celo duhovniki tako zabavljali proti Čehom možje posre Splol letih pise kovati stanovitno delo s sak človek, kater tem breskrbno življenje dobiti pride v Ameriko, ima v prv neizrečeno dosti grenkega skusiti in v takem stanu do dosti na staro domovino misliti težko da so jim Pa tudi ko bi hotel ek začetku svojega tukajšnega edniki pri židovski „Neue Freie Presse" bili lahko kar bivanja svojim rojakom tukaj vladajoče razmere popisati zavidni. Pokojni eminenca nadškof ostrogonski bilo to j a ko težavno, da bi ogerski in kardinal Simor je po škofijskih šolah tako raz da je to v ostrem članku celo obsojal primas drugače kakor pri Vas. Ljudje, kater nemogoča naloga. Vse je tukaj skoro četku aklonj vse, odoval Slovake kritikovati kar je drug pridejo sem, so v za- kakor j bilo doma ati. N prihodence v Ameriko ali emi naš Slovenec ki pač take napake vladik rad pokrije grante evropejske, imenujejo Amerikani „G Iz tega je razvidno da s plaščem krščanske ljubezni moremo biti Slovenci opi nezaupni proti višje omenjenemu dostavku. Ne motimo ce), s tem (zeleno mladi v amerikanskih zadevah hočejo naznaniti, da ti ljudje so nevedni in imamo prav ce smo prav Amerikanci imajo popolnoma « adi če rečemo, da se je dotični dostavek predlagal za tega da se odvzame družbi odni značaj in se dajo vsem emigrantom ta pridevek. Angleški jezik let v Ameriki bivati, je treba, da človek tudi ceniti, pred de- si prisvojiti « more postati sposoben tukajšne razmere razumeti V^eliko ljudi tukaj v Ameriki, kateri so onemogoči njeno narodno delovanje ob mejah Gospoda setimi da dvajsetimi leti postali amerik. občani (citižens) predlagatelja imamo mi za dovolj razumnega, da je vedel kaj je predlagal. Pač pa so drugi glasovali za njegov ^meli ali predlog, ne da bi bili prav premislili vso stvar, ker jim PJ razmere niso tako dobro znane in jim tudi v silnem hrupu ni bilo časa za premišljevanje. vendar so popolnoma nevedni podarskih in družbenih s kar se tiče političnih, narodno ijalnih) razmer. Ti ljudje tako lahko hoteli imeti priložnosti si angleški jezik pris\ popolnoma. Angleški jezik popolnoma znati ni Brez popolne te jezika pa ni mogoče citati novin, katere imajo tako važnost tukaj kakor nikj Nikakor se pa ne sme stvar tako tolmačiti katere so pravo zrcalo tukajšnih razmer. Človeku, kateri ne da mi i^ore tukaj čitati novin in knjig, katere se bavijo o Ameriki nismo za sporazumljenje z vladikami. Presrčno želimo ^^ nemogoče jasne in resnične popise pisati tacega sporazumljenja, ali poprej ni tako vzajemno delo vanje mogoče, da tudi škofje pokažejo. Rav zdaj amerikansko prebivalstvo zanimiv da so jatelji našemu narodu. Ne zadostuje, če kdo pravi pi ažnik Slov temveč kdor eče nas res ljubi imel toliko poguma, da bode odločno izjavil prijatelj naš. Dokler pa tega ni, pa ostanemo da v da ni bode tudi *skem najbolj štiri stvari: veliki delavski štriki (strike izgovori štrajk) v železniških tovarnah in na železnicah; volitev novega pre- zidenta, katera bode v dveh meseci etov se bo otv dvoboj, katerega bo bi'1 okoli meseca maja prihodnjega leta John I Sulli septembra t razstava, katera in — pestni v oziru pokorni našim višjim pastirjem, v političnem bodemo morali hoditi svoja pota, kajti tudi v narodnem velja svetopisemski rek, kdor ni d Corbett-om P • v • najmočnejši ew Orleansu ek z James oz 1 r u Kar se tiče Kdor z menoj, je zoper mene malo dneh vse ajkov (delopustev), mislim da s bo v por prijatelj Slovencev, je naš ažnik so vojaki prema V Coal Creek (v državi Tennessee) zaveznik in mir strajkarske del a v zopet vlada postav naših nasprotnikov. Naš list se je s prvega početka do danes držal starega gesla vse za vero V Buffalo (d Vor k), kj dom cesarja in pr se ga bode tudi za naprej. Branil seveda bode v vrsti to, kar je v največji nevarnosti. Sedaj je narodnost v največji nevarnosti, ker zadnja leta vas za vasjo od železniški delavci, m SO začeli požigati posestvo železnice, je toliko začeli štrajkovati pa kateri niso ostali samo pri tem, ampak oj^kov (milice ojakov-občanov), da štrajkarji ne morejo nič storiti. Železniško oditeljstvo od Erie and Lehigh Raihvad Company (železniške padajo od naše govarjali odnost tudi Avstriji vera v tako prvi vrsti v boji za odnosti, zato bodemo v prvi vrsti za- prišla mej Slovenci ali most, pa bodemo stali v družbe) ne vzame nobenega štrajka Ko pa ljudi kmalu T v nove delavce varjejo nazaj in jemlje nove ojaki tako da bodo laki jem v ednem teku. Da, to je bojna med delavcem in de- ik. državah! Delavci so dobro združeni amei Nobene teh treh stvarij pa ne ganizirani in tirjajo večji zaslužek, pa denar popustimo zaradi druge. Braniti hočemo troje. Celotno moc na svetu ! Denar ima jonete pola največja mora ostati naše Ö eslo zmaga. Ce človek tako ni dvomiti na kateri strani je tudi puške skoro med delav oko brezinteresirano gleda to velikansko Pismo iz Amerike. in ba-vedno borenje denarjem, vidi, da je na obeh. straneh krivda, zakaj da je tako. Ko bi včasih na jedni ali drugi strani le malo potrpljenja ali tega treba ne bilo. nehanja bilo, potem bi vsega New York 22. avgusta 1892. „Novicepriložnost iz Amerike dopise tiskati. Uzrok temu bode po mojih mislih, da vehka Pač redkokrat imajo Iz Evrope pride vsak dan na stotine novih delavcev adi tega je cena dela vedno nižja. Morebiti se Vam Evropi tako vidi, kakoi večina Slo\ kateri se odločijo zapustiti staro domov m gredo iskat sreče v „Novem svetu", ne ostane v velikih kar j amerik. države v nevarnosti, če čitate, da so tam ubih ali vjeli toliko vojakov so mestih amerikanskih kraj i h kj ampak toliko stotisoč dolarjev vrednosti posestv poz se naselijo na bolj samotnih To je amerikanska svoboda bile štraj-:ali toliko in ne mislite to. valcev, kateri pridej da rokodelci ostanej se zemlja po ceni. Te se ve velja od kmeto- Tukaj zelo dolgo traja, da vojaštvo sem iz slovenske zemlje. Nar je velikih mestih, pa tudi ti imajo pri do- držav stopi v brambo privatnega posestva. Le težko governer (na čelniki pojedinih držav se imenujejo governerji, načelnik vseh hodku v Ameriko dosti truda in težav prestati preden se jim pokličejo policijsko službo izvrševati prezident) kake države da dovoljenje, da se vojaki Ce pa enkrat občanstvo 301 V nevarnosti, potem pa „Veličanstvo severo-amerikanskili držav" II. Gled^ srednjih šol svojo težko roko položi na tiste, kateri teptajo postavo in red. zahteva katoliški shod: Pa moje pismo je postalo že predolgo in najbolje je, če neham. Prihodnjič kaj driizega. A. T. 1. Naj se državne srednje šole, gimnazije in realke tako podiičevalo, kar • v nic Resolucije L slovenskega katoliškega shoda. preustroje, da se ne bode na njih ne bi nasprotovalo verskemu prepričanju katoličanov, marveč da bodeta tudi na njih vsa vzgoja in ves poduk dejanjski po- Sekcija • • Sola. vspeševala katoliško versko mišljenje in življenje naše mladine. Ker se dobra ali slaba bodočnost Slovencev opira na časom dobro ali slabo vzgojo naše mladine, izjavlja L slovenski toliški shod v tem oziru naslednje: ka- I. Gledč ljudske šole. Raznn tega izreka katoliški shod ž