PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Aob postaje I gruppo
• Cena 90 lir
Leto XXVn. St. 161 (7949)
DESET GROZLJIVIH EKSEKUCIJ V VOJAŠNICI BLIZU RABATA
V V
KRVOLOČNO MAŠČEVANJE KRALJA USTRELJENI VODITELJI UPORA
Predstavniki vseh rodov vojske so opljuvali trupla visokih častnikov - Aretacije po vsej državi - Vojska obkrožila Casablanco - Izgnana iz države časnikar in snemalec RAI
RABAT, 13. — Danes ob 13.15 po italijanskem času so v "vorišiu vojainice na periferiji Rabata ustrelili devet višjih častnikov, Roditeljev neuspelega poskusa državnega udara proti maroškemu kr»liu Hasanu II. Vojake so usmrtili brez vsakršnega procesa, nato pa *° Predstavniki vseh rodov vojske, ki so prisostvovali grozljivemu P/zoru, še dolgo pljuvali na trupla višjih častnikov. Pa še absurden, •koraj groteskni podatek: pred smrtjo so častniki skoraj enoglasno •rtllknllh “Živ®! kralj! tivel Hasan ll.l»
Magnetofonski posnetek ekseku-c]l® je oddajal tudi maroški radio:
•'■sijanje je trajalo kakih trideset J , und, bilo je slišati kot dolg ra-'•l iz brzostrelke.
Tako se je v mlaki krvi zaključil
Neuspeli poskus udara proti maro-®*eniu kralju. Za maroško ljudstvo Pa se tragedija nadaljuje. Na dnev-***? redu so aretacije, policijske laskave, zaslišavanja. Vsi dohodi ■'Rabat so zastraženi, glavno ma-*vsko pristanišče Casablanca pa je r k^-en° vojske. Kralj in njegov notranji minister Urkir, se “°jita, da bi komu od upornikov “®Pelo zbežati iz države. Tako se je zgodilo, da so špansko tovorno adk> »Costa africana*, ki je malo J?. .Poskusu udara zapustila prista-plsCe. prisilili, da se je vrnila v “Ssablanco, kjer so jo temeljito '**8kdali. šele nato je ladja lahko RoPjula, ni pa znano, če so na njej oasli koga od zarotnikov.
Koreografijo grozljivega «mrtva-
',avn*v pobudnik neuspelega posku-državnega udara proti kralju asanu general Madbuh, ki je bil P° Pomoti ubit od svojih pristašev ®d sobotnim napadom na kralje-
škega plesa* so skrbno pripravili: deset častnikov — štiri generale, pet polkovnikov in enega majorja — so z vojaškimi kamioni pripeljali v vojašnico Mulaj Ismail blizu Rabata vklenjene v lisice. Na velikem dvorišču pred vojašnico je bilo že pripravljenih deset drogov, v razdalji deset mettcv drug od drugega. Nanje so privezali častnike, ki so bili oblečem v častne uniforme. Fred ustrelitvijo so jim odvzeli čine. Nato so odjeknili streli, še prej pa je bilo slišati absurdne izklike krvoločnemu kralju. Iz tribun, ki so jih postavili na dvorišče, se je nato večja skupina vojakov spravila na trupla in jih opljuvala.
Med ustreljenimi častniki so poveljniki treh od skupno šestih vojaških področij, v katere je razdeljen Maroko. General Amahzou Ha-mou je poveljeval vojaški regiji Rabata, general Khyari Bougrin, ki je bil odlikovan s francoskim redom častne legije, je bil poveljnik regije Taza-Fes, general Abdechmar Habibi pa je poveljeval vojaški regiji Marakeša. Četrti general, Mu-stafa Amahruch, pa je bil vrhovni ravnatelj vseh maroških vojaških šol. Ostale žrtve so polkovniki Che-louati, Feneri, Lakbir Belabsir, Arn-mi in Abou Bari ter major Manou-zi. Glavna pobudnika zarote, pevelj-nik kraljeve vojaške hiše general Mohamed Medbuh in poveljnik vojaške šole v Ahermumuju polkovnik Ababu, pa sta bila ubita že v soboto med tragičnim napadom na kraljevo rezidenco v Rabatu.
Malo pred eksekucijo je vladni glasnik demantiral vesti, ki so krožile po Rabatu in po katerih naj bi zarotnike pustili pri življenju. »Nobene potrebe ni — je izjavil — da bi jim sodilo vojaško sodišče.* Dodal je da niso zarotniki pripravljali sodišč, preden bi izvedli udar.
Medtem se zaostruje polemika med Libijo, ki je že v soboto podprla upornike, ter maroško vlado. Osebje libijskega veleposlaništva v Rabatu so namreč aretirali, diplomatski sedež pa zaprli in zastra-žili. Libijske oblasti niso mogle priti v stik z diplomati, ker so prekinili tudi telefonske zveze. Vojska je vdrla v veleposlaništvo ter pregledala vse dokumente, ki so jih potem uničili. Libijski zunanji minister je uradno protestiral pri mdroški vladi. Doslej ni znano, kje je libijski veleposlanik Toumi Chi bani.
Jordanski zralj Husein, M je do snel včeraj v Rabat, da bi izrekel svojo solidarnost kralju Hasanu, sc je danes vrnil v Jordanijo. Pred odhodom je v kratki izjavi še enkrat obsodil početje zarotnikov, ki ga
je označil kot »grozno in nečloveško*. ni pa smatral za potrebno, da bi omenil Hasanovo krvavo maščevanje.
O vzdušju, ki vlada v Rabatu, priča tudi dogodek, katerega protagonista sta bila časnikar in snemalec italijanske televizije Ko sta včeraj poklicno sledila pogrebu žrtev napada na kraljevo palačo, sta menda nehote porinila nekatere visoke častnike. To je bil zadosten razlog, da so dvojico izgnali iz države. Niti poseg italijanskega veleposlaništva ni pomagal: častni-karja in snemalca so zastražena pospremenili na letališče v Rabatu ter ju posadili na prvo letalo, na-namenjeno v Italijo.
Laird v Seulu
SEUL, 13. — V Seulu so objavili skupno poročilo o pogovorih, ki jih je ameriški obrambni minister Mel-vin Laird imel z južnokorejskimi voditelji. V njem je med drugim
rečeno, da bo ZDA »pomagala Juž- lttvah, je izjavil, da omenjene ame-
_______TRST, sreda, 14. julija 1971
NOV HUSEINOV POSKUS LIKVIDACIJE PALESTINSKEGA ODPORNIŠTVA
Jordanska vojska s tanki in topništvom napadla položaje palestinskih komandosov
Že na stotine mrtvih in ranjenih - Poziv palestinskega narodnega sveta arabskim državnim poglavarjem
ni Koreji v primeru napada s strani Severne Koreje* Laird bo zapustil Seul jutri zjutraj.
HELSINKI, 13. — Na sedežu ameriškega veleposlaništva v Helsinkih je bila danes druga seja petega kroga ameriško-sovjetskih pogajanj o omejevanju strateškega oboroževanja. Sestanek je trajal dve uri.
McCloskey: akcije ZDA podobne nacističnim
riške akcije kršijo načela, ki so jih dotočili na nlimberškem procesu, go so med vojne zločine vključili tudi »nepotrebno uničevanje vasi In nasilno preseljevanje prebivalstva«.
Makkonen kandidat za tajnika OZN
RIM, 13. — »Organizacija afriške enotnosti* je po svojem predsedniku, - etiopskem cesarju HaJeju Se-lasjeju, uradno predložila kandidaturo ministra Makkonena za novega generalnega tajnika Organizacije združenih narodov. Makkonen je se-
KAIRO, 13. — Jordanska vlada ja danes sprožila nov potkut, da bi dokončno likvidirala palestinsko odporništvo. Pri napadu na palestinske položaje na severu države sodelujejo, po vesteh iz palestinskih virov, ena divizija, dve brigadi in trije polki jordanske vojske. Palestinski narodni svet, ki zaseda v Kairu, je prekinil delo ter poslal arabskim voditeljem pozive, naj intervenirajo pri kralju Huseinu. Po zadnjih poročilih, ki jih je objavilo palestinsko poveljstvo v Damasku, naj bi fedajini imeli že na stotine mrtvih in ranjenih.	|
Nov poskus likvidacije palestin- tasti pa o napadu kot običajno mol-
obisk v Rim. Jutri bo libanonskega ministra sprejel predsednik poslanske zbornice Pertini, nakar bo imel pogovore v Farnesini z zunanjim ministrom Morom. Opoldne bo libanonskega zunanjega ministra sprejel predsednik republike Saragat.
ske revolucije se je začel danes v zgodnjih jutranjih urah: oklepne enote so s podporo težke artilerije in pehote napadle palestinske baze v pokrajinah Ajlun in Jeraš ter v dolini reke Jordan. »Intenzivnost napada — pravi poročilo «A1 Fa-taha* — na tisoče bomb, ki pada na položaje palestinskih revolucionarjev, veliko število vojaških vozil ter količina mož, ki sodelujejo pri fikciji, jasno dokazujejo, da hočejo jordanske oblasti s tem napadom likvidirati revolucijo.*
Zadnje palestinsko poročilo je bilo objavljeno zvečer: »Jordanski
daj minister za komunikacije v e-,	^	položaje
tiopski vladi, v preteklosti pa je bil	J	nh ,

WASHINGTON, 13. — Republikanski senator Paul McCloskey je v govoru v predstavniškem domu napravil primerjavo med ameriškimi operacijami v Vietnamu «po4šči in uniči* in nacističnimi akcijami med drugo svetovno vojno na Norveškem. McCloskey, ki se bo potegoval za republikansko kandidaturo na prihodnjih predsedniških vt>
...........................................n...•»>...m.......................................................*
veleposlanik v Londonu ter stalni predstavnik svoje vlade pri OZN. Dvakrat je bil tudi predsednik varnostnega sveta svetovne organizacije.
v Al Ahirashu ln v Gazi, ki jih intenzivno obstreljujejo. Našteli smo že več stotin mrtvih in ranjenih. Naši bojevniki se bijejo na nož v pokrajini Al Kasal.« Jordanske ob-
NA SEJI SENATNE KOMISIJE ZA JAVNA DELA
Spopad med ministrom Lauricello (PSI) in Tognijem (KD) o stanovanjski reformi
Minister je obsodil strumentalno tolmačenje desnice in nekaterih demokristjanov zakona v razpravi ■ Zahteval je spoštovanje političnih obveznosti večinskih strank
RIM, 13. — Senatna komisija za I ravnovesje med «zasebno pobudo, javna dela je danes ob navzočnosti ki bo morala zgraditi 75 odstotkov
J	"	.	,	,	,	- M _____4_1__JU »Innnimni in lavno nn.
ministra za javna dela Lauricella nadaljevala z obravnavo zakona o stanovanjski reformi. Na današnji seji sta govorila predsednik komisije Togni (KD), ki je odgovoril na dosedanje posege posameznih senatorjev in minister Lauricella (P SI), ki je za njim obrazložil svoje stališče do tega važnega zakona. V zadnjih posegih je prišlo do popolnoma različnih stališč glede stanovanjske reforme, ki jo mora senat še odobriti.
V odgovoru na posege senatorjev je Togni ugotovil, «da je v luči konkretnih dejstev padla vsaka obtožba glede poskusa zavlačevanja ali celo sabotaže zakona o stanovanjski reformi*. Pri tem je Togni poudaril, da je prišla med razpravo do izraza, da ni mogoče sprejeti »mačke v vreči*, ko gre za tako važen zakon, »ki potrebuje primerne spremembe, da se ga prilagodi ustavi in visokim socialnim smotrom, ki jih zasleduje*. Nato je predsednik komisije Togni dejal, da je treba uresničiti pravilno
vo rezidenco
............mn........««......................."•..
egiptovski zunanji minister v Jugoslaviji
Riad izročil Titu pismo predsednika ZAR El Sadata
Po pogovorih z Riadom je Tepavac izjavil, da morajo evropske države prispevati k mirni rešitvi krize na Bližnjem vzhodu
(Od našega dopisnika)
?®P0RAD, 13. — Predsednik re-°hke maršal Tito je sprejel danes Zu„ r?onih podpredsednika vlade in pj ®nJega ministra ZAR Mahmuda žal h' T^edsednik Tito se je zadr-Bn, (asa v prijateljskem razbil z Riadom, ki mu je izročil Predsednika ZAR El Sadata.
sino?avtl’ taJ™k Mirko Tepavac je 2 Sr1 Po končanih prvih razgovorih uiadom priredil v palači zvezne-g«vršnega sveta v Novem Beo-sta aV. večerjo v čast svojega gonj aj ^ed večerjo sta ministra izme-gima kravici. Tepavac je med dru-k Ugotovil, da so razgovori po-p0_?“! da imata obe državi podobne soriike 0 skoro vseh vprašanjih no .®a sveta, kar je zelo važ-v *a nadaljnjo perspektivo sodelo-*a it med Jugoslavijo in ZAR in dri* • ne icleale katerima sta obe jal V' ^'vrženi. Jugoslavija, je deni J epavac- visoko ceni in podpira ha Rr«ZAR P° mirni rešitvi krize ko !r lznierri vzhodu, toda prav ta-dovrafUme ’ pravico arabskih naro-vjj_’ da si z vsemi sredstvi zagoto-DavaVrnitev odvzetih ozemelj. Te-Paudaril, da bo Jugosla-
Sja tudi
Stvar S uauaije poapiraia pravicnu , R in zakonite pravice pa-naroda. Jugoslavija, je ronivtr Tepavac, je kot večina ev-RSKih držav globoko zainteresira-Vjl Za rešitev krize na Bližnjem Evropske države morajo “Pevati k mirni rešitvi te krize,
če si žele mir in varnost v Evropi. Jugoslovanski državni tajnik je opozoril, da se politika sile in pritiska odraža tudi na odnose v Vietnamu, Kambodži in Laosu in v raznih pritiskih na neodvisne afriške države in poudaril, da se neuvrščene države, katerim pripadata tudi Jugoslavija in ZAR, borijo proti taki politiki. Neuvrščenost je bila in ostane močno oporišče v borbi za svobodo, neodvisnost in suverenost ter pospešen razvoj vseh držav. Tepavac je zaključil svojo zdravico z ugotovitvijo, da je slonelo sodelovanje med Jugoslavijo m ZAR vedno na spoštovanju in medsebojnem razumevanju med enakopravnima in suverenima državama.
Mahmud Riad je v odgovoru na zdravico prav tako poudaril, da iskreno prijateljstvo, vsestransko sodelovanje in medsebojno spoštovanje označujejo odnose med Jugoslavijo in ZAR ter izrazil zahvalo Jugoslaviji za podporo, ki jo daje ZAR v borbi za pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu Potem ko je opozoril na napore ZAR za dosego pravičnega miru, je Riad poudaril, da zadržanje Izraela ve dno bolj odkriva njegove namene, da si zadrži zavzeto ozemlje Tako politiko Izrael ne bi mogel voditi brez podpore ZDA. Če ZDA no prekinejo pomoč, Izrael ne bo od nehal od svoje ekspanzionistične politike Riad je poudaril potrebo, da vse miroljubne države na svetu združijo svoje napore za dosego mi
ru na Bližnjem vzhodu.
Podpredsednik vlade in zunanji minister Mahmud Riad se je danes dopoldne skupno z državnim tajnikom Mirkom Tepavcem vrnil z letalom z Brionov v Beograd. Ministra sta med poletom nadaljevala včeraj začete razgovore. Mahmud Riad je priredil nocoj v hotelu »Jugoslavija* večerjo v čast svojega gostitelja. Delegacija ZAR odhaja jutri na kratek obisk v Dubrovnik, V petek pa bo odpotovala iz Jugoslavije.
BOŽO BOŽIC
Priprave za ustanovitev enotnega sindikata kovinarskih delavcev
RIM, 13. — Izvršni odbori kovinarskih sindikatov CGIL, CISL in UIL so sklenili sklicati enotni glavni svet za 21. in 22. tega meseca v Rimu Sedaj so v teku sestanki tovarniških svetov, na katerih volijo predstavnike, ki se bodo udeležili skupnega zasedanja. Na njem bodo razpravljali o enotnem delovanju kovinarskih sindikatov Po leg tega bodo tudi obravnavati vprašanje sestave enotnih odborov na področni ravni tn priprave za ustanovni kongres enotnega sindikata kovinarskih delavcev.
potrebnih stanovanj, in javno pobudo, ki ne bo mogla zgraditi več kot 25 odstotkov stanovanj, kot tu predvideva zadevni načrt*.
Za tem je senator Togni omenil nekatere popravke, ki bi jih bilo treba vnesti v zakon o stanovanjski reformi, da se ga »bolj prilagodi* nekaterim ustavnim členom.
V bistvu je ponovil stališča desnice v komisiji in v poslanski zbornici, kjer je bil zakon o stanovanjski reformi odobren s podporo komunističnih poslancev.
Prav nasprotno stališče od senatorja Tognija je v komisiji zavzel minister Lauricella. Zagovarjal je vsebino zakona, kakršnega je že o-dobrila poslanska zbornica. Socialistični minister je dejal, da predstavlja stanovanjska reforma nujen pogoj za splošno reformo urbanistične zakonodaje. Zato, je dejal minister, je treba preučiti zakon v realističnem duhu, kar ne pomeni predati se izumetničeni paniki, ki so jo nekateri povzročili okrog novosti tega zakona.
Nato je minister Lauricella izjavil, da je novi zakon omogočil u-skladitev treh osnovnih načel: 1; okrepitev državnega posega pri gradnji ljudskih stanovanj; 2. preprečil je nastanek ali pa obnovitev v katerikoli obliki špekulativne rente in 3. omogočil je ureditev sistema urbanističnega predvidevanja in načrtovanja v občinah in deželah.
»Prepričan sem — je dodal minister — da sem spodbudil socialno odgovornost reformističnih sil, tudi opozicijskih, ko sem sprejel njihove konstruktivne predloge*. Nato je poudaril, da je bilo to zelo pozitivno, ker je omogočilo uskladitev stališč na osnovi avtonomije večine in svobodne odločitve vseh sil, ki si prizadevajo obnoviti državo.
Ko je minister govoril o pripombah ustavnega značaja, ki so jih dali nekateri senatorji v komisiji glede določila o odškodnini za razlastitve je, med drugim, poudaril, da te pripombe niso prišle samo iz desne opozicije, temveč so jih dali tudi vidni predstavniki večine. Zatem je minister dodal, da je treba »odločno zavrniti takšno tolmačenje ustave, ki je zrastla iz od porniskega gibanja in jo imajo za eno najbolj naprednih na svetu*.
Lauricella je zaključil svoj poseg z ugotovitvijo, »da je v splošno korist vseh sil večine, da odločno zavrnejo strumentalno in teroristično tolmačenje, ki ga hočejo dati stanovanjski reformi. Zato je treba to tolmačenje v parlamentu zavrniti, je poudaril minister, in obravnavati zakon v duhu javno sprejetih političnih sporazumov. Zavrniti je treba tudi kampanjo, ki so jo sprožile prevratniške sile v obrambo privilegijev malih skupinic, ki bi hotele ohraniti zemljiško rento. Pojasniti je treba pravično in človeško željo tolikih ljudi, da postanejo lastniki stanovanja*
Senatna komisija za javna dela bo jutri začela obravnavati posamezne člene ln predložene popravke k zakonu o stanovanjski refor ml
Danes so se sestali tudi predstav-
za jaivna dela demokristjanom Tognijem. Proučili so vprašanja, ki so povezana s stanovanjsko reformo. Zaradi pogovorov med senatorji leve sredine je bila odložena na jutri kanfarenoa načelnikov skupin v senatu, na kateri bodo določili potek v palači Madama od 19. julija do začetka poletnih počitnic.
m hm
Franka ne bodo prevrednotili
PARIZ, 13. — Francoski minister za finance Giscard d'Estaing je danes popoldne izključil možnost, da bi prevrednotili frank. Iz Bruslja so se namreč čule govorice, po katerih naj bi se Pompidou in Brandt na zadnjem srečanju dogovorila za istočasno revalvacijo marka in franka.
RIM, 13. — Posebni odbor za kmetijstvo evropske gospodarske skupnosti bo od 11. do 14. septembra v L’Aquili razpravljal o vprašanjih kmetijstva v gospodarski skupnosti.
čijo. Samo radio Amam je dal kratko sporočilo o «voj«ških manevrih«, ki naj bi bili na severu države pod vodstvom Huseinovega brata princa Hasana. Pri manevrih, je povedal radio, sodelujejo tanki, artilerija, prevozna sredstva, oklepne enote ln letala.
Ko so vesti o napadih proti Palestincem dospele v Katro, so takoj prekinili zasedanje palestinskega nacionalnega sveta. Udeleženci zasedanja so brzojavili arabskim državnim poglavarjem ter jih opozorili na dogodke v Jordaniji. Egiptovskega predsednika Sadata ln kralja Saudove Arabije Fejsala so zaprosili, naj Intervenirata pri kralju Huseinu ter naj ga prisilita, da prekine napad. V brzojavki sirskemu predsedniku generalu Asadu pa je celo omenjena možnost neposredne sirske vojaške intervencije na strani fedajinov. Sirija pa se je za zdaj omejila na pismeni poziv Huseinu, naj napravi konec bojem.
Pred prekinitvijo je palestinski narodni svet izvolil novi izvršni odbor: predsednik ostane Jaser Arafat, v njem pa je še trinajst članov, in sicer štirje predstavniki «A1 Fataha«, dva «A1 Saiqe», po en predstavnik »Demokratične ljudske fronte«, »Fronte za osvoboditev Palestine« ln «Arabske osvobodilne fronte«, trije neodvisni ln en predstavnik ljudskih skupin. Kot poroča agencija MEN, bo izvršni odbor nadomestil centralni komite palestinskega nacionalnega sveta ter opravljal vse njegove funkcije. Med drugim bo novi odbor odgovoren za enotnost raznih organizacij palestinskega odporništva. Zasedanje, ki traja že en teden, bi sr ,TK"-3k> »vključiti danes, zaradi novih dogodkov v Jordaniji pa bo verjetno trajal še jutri.
Danes je bilo zaznati znake napetosti tudi na drugih bližnje-vzhodnih frontah: izraelsko protiletalsko topništvo na vzhodnem bregu Sueškega prekop« je danes stopilo v akcijo proti dvema egiptovskima letaloma, ki sta preletela kanal. Izraelske oblasti so vložile protest pri opazovalcih OZN. Na meji med Libanonom ln Izraelom pa je prišlo do oboroženega spopada, 6 katerem so podatki zelo nejasni. V Bejrutu so sporočili, da so bile »tri oborožene osebe« ubite, trije libanonski vojaki pa ranjeni.
Kmečka zveza za okrepitev kmetijstva na Jugu
RIM, 13. — Osrednje vodstvo Kmečke zveze (Alleanza dei con-tadini) je na sestanku razpravljalo o težkem gospodarskem in socialnem položaju ter o nevarnosti o-življanja desničarske politike na Jugu. Ugotovili so, da po dvajsetih letih obstoja blagajne za Jug, je gospodarski in socialni položaj italijanskega juga zelo resen. Zato o-srednje vodstvo Kmečke zveze ugotavlja, da je treba rešiti vprašanje na Jugu z okrepitvijo kmetijstva, ki mora postati dopolnilna dejavnost industrije. Poleg tega je Kmečka zveza obravnavala tudi vprašanje obnovitve delovnih poljskih delavcev in poslala ministru Donat Cattinu brzojavko, v kateri izraža zaskrbljenost za zaostritev spora zaradj trmoglave nepopustljivosti zemljiških lastnikov.
Minister Lauricella
Libanonski zunanji minister v Rimu
RIM, 13. — Libanonski zunanji minister je danes prispel na uradni
•IIINIIIIMIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllinMIIIHflllllinillllllllllllHIIIIIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHNIiniimilllllMIIIIIIItlllHIMIIIIimilllMIIMIIIIH*
VSEDRŽAVNA KONFERENCA FEDERALNIH TAJNIKOV PSI
Mosca proti diskriminaciji ostalih levičarskih strank
Preverjanje med strankami večine in življenje vlade odvisni od politične volje v parlamentu
RIM, 13. — Tu se je začela vsedržavna konferenca federalnih tajnikov PSI. Ob navzočnosti predsednika stranke De Martina in tajnika Mancinija je imel uvodno poročilo namestnik tajnika Mosca. Ta je v začetku ugotovil, da sta preverjanje med strankami večine in celo življenje vlade sedaj odvisni od politične volje v parlamentu glede zakonov o socialnih reformah. Nato je Mosca opozoril na nevarnost ofenzive vodstva KD, ki ima namen »doseči zmerno politiko z u-strezno spremembo stališča v vladi in v parlamentarnih skupinah vseh strank vladne koalicije*.
Potem ko je govoril o stališču, ki so ga socialisti predložili predsedniku vlade glede omenjenih vprašanj je Mosca poudaril, da bo spopad o teh vprašanjih imel značaj politične izbire, »izbire med našo linijo, ki namerava vključiti v vprašanja demokratičnega življenja vedno večje politične in ljudske sile italijanske levice v kontrapo-ziciji starim stališčem, ki slonijo na diskriminaciji teh sil*.
Mosca je nato poudaril, da bo do dejanskega preverjanja prišlo v parlamentu. Ta perspektiva ima, po mnenju namestnika tajnika PSI, značilne in pozitivne politične strani. Mosca je izrazil prepričanje.
ntki senatnih skupin leve sredine da se bosta v parlamentu spopri s predsednikom senatne komisije jele zmerne in desne sile z zavest-
no in odločno voljo reformističnih sil. Zmaga v tej bitki, je poudaril Mosca, ne postavlja v igro samo vsebino zakonov o socialnih reformah, temveč celotno strategijo političnih odnosov med katoliškimi in socialističnimi silami v smislu demokratične alternative proti ekstremizmu .
Glede zakona o stanovanjski reformi je Mosca poudaril, da socialisti nasprotujejo katerikoli bistveni spremembi tega zakona. Isto stališče bodo socialisti odločno zagovarjali tudi v pogledu zakona o agrarni reformi.
Namestnik tajnika PSI je nadalje ugotovil, da obstaja nevarnost poslabšanja odnosov med KD in PSI na ravni občinskih in deželnih u prav, ker prihajajo ponovno na dan stališča o odločni zapori na upravni ravni do komunističnih svetovalskih skupin. Ob zaključku je Mosca poudaril, da se morajo socialisti, skupno z ostalimi strankami levice in sindikalnimi organizacijami, vprašati, v kolikšni meri je demokratična napetost jesenskih bojev zajela in vključila tudi delavce in zlasti prebivalstvo na Jugu in na otokih.
Nocoj se je začela razprava na poročilo namestnika tajnika, ki se bo nadaljevala jutri. Pričakujejo tudi poseg de Martina. Razpra vo bo zaključil tajnik Mancihi.
Sindikalno zasedanje o polni zaposlitvi
RIM, 13. — Tu se je danes začelo zasedanje vodilnih in izvršnih odborov CGIL, CISL in UIL, na katerem razpravljajo »o delu in bojih za razvoj Juga in polno zaposlitev*. Zvezni tajnik CGIL Bonaccini je podal poročilo v imenu treh tajništev. Ko je govoril o dogodkih, ki so označili italijansko politiko po zadnji konferenci o Jugu, ki je bila 29. in 30. maja letos, je Bonaccini omenil nedavno volilno kampanjo, »ki se je spremenila v ostro in absurdno pro-tisindikalno kampanjo z napadi na politiko socialnih reform*.
Bonaccini Je ugotovil, da vlada ni dosledno branila politike, ki Jo Je sprejela, ter dejal, da konjunktur-ni ukrepi, ki jih Je nedavno odobrila, imajo dvojno značilnost: Izredni značaj ln ustrezajo predvsem kapitalističnemu vodenju gospodarstva ta družbe. Poleg tega je Bonaccini dejal, da se Je sindikalno delovanje v zadnjih časih spremenilo predvsem zaradi vedno ostrejšega boja poljskih delavoev. Glede socialnih reform Je Bonaccl-ni napovedal, da jih bodo sindikalne organizacije neposredno branile.
Henry Kissinger poročal Nixonu o potovanju po Aziji
V središču razgovora je bil položaj v Vietnamu
VVASHINGTON, 13. — Predsednikov svetovalec Henry Kissinger, ki je včeraj zaključil dvajnastdnevno turnejo po Južnem Vietnamu, Tajski, Indiji in Pakistanu, je odšel danes v San elemente v Kaliforniji, kjer je poročal Nixonu o pogovorih, ki jih je imel tako z azijskimi voditelji, kot včeraj z načelnikom ameriške delegacije na konferenci za Vietnam Davidom Bru-ceom.
Ob prihodu na predsednikovo poletno rezidenco ni hotel Kissinger dati nobenih izjav: niti ni hotel potrditi govoric o zamenjavi v vodstvu delegacije ZDA v Parizu. Nekateri listi so namreč pisali, da bo v kratkem 73-letnega Davida Brucea zamenjal sedanji veleposlanik v Južni Koreji William Porter. Obstajata dve verziji o odhodu priletnega diplomata iz francoske prestolnice: nekateri trdijo, da je sam Bruce zaprosil za nadomestitev zaradi zdravstvenih razlogov, po drugi verziji pa naj bi Nixon bil nezadovoljen z načinom, kako je Bruce vodil pogajanja. Williem Porter, ki bi ga moral nadomestiti, je razmeroma mlad (56 let) ter izvrstno pozna razmere v Indokini, saj ie bil več let funkcionar na veleposlaništvu v Sajgonu.
Kissinger je Nixonu orisal ne samo vojaški položaj v Indokini, am-oak tudi politični položaj v Južnem Vietnamu, kjer bodo v kratkem volitve novega predsednika. Nixo-nov svetovalec se je v Sajgonu raz-govarjal tudi z nekaterimi predstavniki ooozicije in verjetnimi tekmeci sedanjega predsednika Van Thieuja na volitvah: s podpredsednikom Cao Kvjem in z bivšim nred-sednikom generalom Van Minhom (»velikim Minhom*), ki je bil glavni protagonist udara, s katerim so po navodilu ZDA leta 1963 v Sajgonu strmoglavili režim predsednika Diema. Verjetno je, da sta Ni-xon in Kissinger posvetila večjo pozornost političnemu položaju, kot pa vojaškemu, saj je mirna rešitev krize v Indokini v veliki meri odvisna od tega. kdo bo na oblasti v Sajgonu. Tudi zadnji mirovni predlogi južnovietnamske začasne revolucionarne vlade so tesno povezani s političnim položaiem v Sajgonu, saj ZRV od nekdaj zavrača vsakršno možnost, da bi se pogajala s kolaboracionistom Van Thieu-jem. Na te predloge ni Ni^on te odgovoril, ker je čakal, da bi se posvetoval s Kissingerjem. Iz današnjega srečanja bi moral torej iziti dokončni odgovor ZDA na mirovni načrt gospe Thi Binh.
Politični opazovalci v ZDA pričakujejo ta odgovor z velikim zanimanjem. Nekateri listi menijo, da so predvidevanja nemogoča, da pa je prišel čas, ko mora Nixon pregledati vso dosedanjo zunanjo politiko, če hoče doseči cilj, ki si ga je zastavil ob prejemu mandata: da namreč začne »dobo pogajanj* namesto dosedanje »dobe Konfrontacije*. Opazovalci opozarjajo, da Nixon nima več dosti časa na razpolago: njegov mandat zapade sicer šele novembra prihodnjega leta, vendar pa je v zadnjem letu mandata delovanje predsednika manj učinkovito, ker se tuje vlade (in seveda predvsem Sovjetska zveza) začenjajo že spraševati, kdo bo novi predsednik, ter že pripravljati načrte za novi mandat.
RIM, 13. — Predsednik republike Saragat je danes zjutraj v Castel-porziano sprejel nizozemsko kraljico Julijano in njegovega moža princa Bernarda, ki sta v Italiji na zasebnem potovanju.

PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
14. julija 1971 -
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Zavrnjeno glasovanje o osnutku zakona za dopolnilne norme v korist kmetom
Predsednik Berzanti o zadnjih sklepih CIPE - Odbornik Masutto odgovoril na vprašanja o avtocesti Videm-Trbiž
Na dnevnem redu včerajšnje seje deželnega sveta je bil tudi zakonski osnutek, Id so ga predložili svetovalci Coghetto, Moschionl in Godnič (KPI), glede dopolnilnih, norm za olajšave pri posojilih v korist kmetovalcem, spolovinarjem ln kolonom, ki bi bili prizadeti zaradi vremenskih neprilik. Diskusije o zakonskem predlogu so se udeležili svetovalci Coghetto (KPI), Vlrgoli-ni (KD), Bettoll (PSIUF), Moschio-ni (KPI), katerim je odgovoril odbornik Comeiill. Glasovanja ni bilo, ker je bdi z večino glasov odobren predlog, ki ga je postavil svetovalec Mizzaiu (KD), naj se ne glasuje o predloženem zakonskem osnutku. Proti temu predlogu so glasovali svetovalci KPI, PSIUP in MF, vzdržali pa so se svetovalci PLI in MSI. Zaradi tega ugovora je nastal kratek besedni spopad med svetovalci KPI tn skupino KD. Svetovalec Coghetto je očital furlanskim demokristjanom, da zagovarjajo samo Interese veleposestnikov ln da se upirajo vsakemu predlogu v korist neposrednih obdelovalcev, odbornika Comellija pa je vprašal, kako dodeljuje sredstva na podlagi zakona štev. 33 ln koliko prispevkov so že dali agrarnem. Odbornik Camelli, ki je v imenu odbora odklonil zakonski osnutek, je namreč našteval razne deželne ■Ukrepe za razvoj kmetijstva in za prispevke kmetom, zlasti zakon štev. 33 Iz leta 1965, kakor tudi prispevke za zavarovanje kmečkih pridelkov. Zaradi tega naj bi ne bil potreben novi ukrep, kot predlaga predloženi osnutek zakona, da bi namreč dežela prispevala 100 milijonov lir za plačilo minimalnih obresti na posojila kmetom v primeru škode zaradi toče itd. Svetovalec Vlrgolini (KD) je sicer priznal, da Je zadeva zelo kočljiva, odklonilno stališče svoje skupine pa je utemeljeval s trditvijo, da so za ohranitev in napredek kmetijstva potrebna znatno večja sredstva. Svetovalec Moschionl (KPI) je s konkretnimi primeri ln ugotovitvami prikazal nujnost in pravičnost pomoči kmetom, ki nimajo žlahtnih kultur in ki v primeru vremenskih neprilik ne dobijo deželnih prispevkov za najem posojil.
V prvem delu seje sta predsednik defelnega odbora Berzanti ln odbornik Masutto odgovorila na vprašanja svetovalcev raznih skupin glede sklepov CIPE o pomorskih progah in ladjevju PIN ter o gradnji avtoceste Vidam-Trbiž.
Predsednik Berzanti Je v svojem obširnem odgovoru najprej omenil uradno sporočilo o zadnji seji medministrskega odbora (CIPE) 8. julija. Pri tem je pripomnil, da sklepi omenjenega odbora znatno upoštevajo zahteve in predloge deželnih oblasti, občine in pokrajine, političnih in sindikalnih sli, ki so v Rimu zagovarjale interese tržaškega pristanišča in deželnega gospodarstva. Pristojnim organom so prikazali zlasti mednarodno funkcijo tržaškega pristanišča in dežele. Nato je navedel najvažnejše sklepe, ki se tičejo zlasti Trsta ln dežele ln' ki napovedujejo okrepitev prog ln ladjevja za blagovni promet na račun potniškega, ki ni več donosen. Po teh sklepih ne bd
bilo tržaško pristanišče prizadeto in bi se celo porajale nove perspektive. Deželna uprava, je dejal Berzanti, pozitivno ooenjuje te sklepe, budno pa bo spremljala nadaljnji razvoj, da ne bi ničesar sklepali brez njenega pristanka.
Odbornik Masutto, ki je odgovoril na vprašanja glede avtoceste Vi-dem-Trbiž, je dejal da nima kaj dodati k svojim prejšnjim Izjavam, ker se v zadnjih časih ni pač nič spremenilo glede načrtov ln rokov za gradnjo avtoceste. Deželni odbor je posredoval v Rimu in je imel razgovore z avstrijskimi oblastmi, ker je pač treba koordinirati delo in načrte. Avstrijske oblasti so u-radno sporočile, da bo avtocesta na avstrijski strani dograjena do leta 1978, na italijanski strani pa bi morala biti dokončana do leta 1976, Najprej bodo dogradili odsek Vi-dem-Kairmlja, večje težave pa bodo z odsekom od Kamtje do Trbiža in bo treba izdelati načrte tako, da ne bo prizadet Trbiž.
Svetovalec Boraoettl (KPI) je izjavil, da ga odgovor ne zadovoljuje, in je očital deželnemu odboru, da ne zna dovolj energično zago-
varjati v Rimu Interesov naše dežele ter dosledno voditi politiko zbliževanja ln sodelovanja s sosednimi narodi Prav tako je poudaril Boracetti, deželna uprava nima dovolj poguma in moči, da bi izpodbijala vojaške služnosti in ugovore, ld ovirajo gradnjo avtoceste. Svetovalec Martinis (KD) je izrazil deželni upravi priznanje za njeno prizadevanje, svetovalec dl Capo-riaoco (MP) pa je furlanskim demokristjanom očital, da nimajo hrbtenice in da pitajo Furlane samo s puhlimi obljubami.
VČERAJ DOPOLDNE V LIPICI
RAZGOVORI SPZ-ZKPOS ZA TESNEJŠE SODELOVANJE
Izmenjave informacij med obema delegacijama . Pred-sednik ZKPOS Ivo Tavčar o problematiki kulturnega prosvetnega delovanja na slovenskem kulturnem prostoru
Vprašanje tesnejšega sodelovanja in povezave med Slovensko prosvetno zvezo v zamejstvu in sorodnimi kulturno-prosvetnimi organizacijami v matični domovini, ki je bil predmet razprave nedavnega 19. občnega zbora SPZ na Opčinah, je že na samem začetku poslovanja novega predsedstva SPZ naletelo na izredno pomemben odgovor, ki bi ga lahko strnili v sledeče spoznanje: vse perspektive stikov med matično domovino in zamejstvom v Italiji na kultumo-prosvetnem področju niso bile še nikoli tako jasne, spodbudne in utemeljene kakor so
PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVUE
priredi DANES, 14. t. m. ob 21. uri v društvenih prostorih (Ul. Ceretto 12)
RAZGOVOR 0 NAČRTU NOVE HITRE CESTE
ki ga bo imel domačin Ing. arh. DARIJ JAGODIC s prizadetimi Barkovljanl.
Glede na aktualnost problema vabimo člane in prijatelje društva, da se razgovora udeležijo v velikem številu
Odbor/
iimimiim........................................■iiiiiimimiiiiimmmiiiiiiiimiiiiiiiiiiMim...................
PRIPRAVE ZA DRUGI GOSPODARSKI NAČRT
Včeraj deželna konferenca o vprašanjih obrtništva
Uvodni govor deželnega funkcionarja za obrtniška vprašanja Tringaleja - V razpravo je posegel tudi predstavnik SGZ
V okviru pripravljalnega dela za sestavo dokončnih smernic drugega deželnega načrta za socialno -gospodarski razvoj, poteka te dni posvetovanje v obliki konferenc s predstavniki posameznih sektorjev deželnega gospodarstva.
Včeraj popoldne so se na sedežu deželnega odbomištva za industrijo, trgovino in obrt v Ulici Trento zbrali predstavniki dežele in obrtnikov.
Konference o obrtništvu so se poleg pristojnega odbornika Stop-perja, po katerem nosi ime gospodarski načrt («Drugi Stopperjev načrt*), udeležili tudi člani deželnega odbora za obrtništvo, predsedniki področnih posvetovalnih odborov, ki že delujejo, predstavniki sindikatov, predstavniki ustanov za kvalifikacijo strokovnjakov na tem področju, predvsem pa obrtniki sami.
Uvodni govor ie imel deželni funkcionar za ta vprašanja Tringale. Pred njim je spregovoril Stopper, ki je spet povabil vse prisotne naj s kritikami, celo s protipredlogi in alternativnimi smernicami, pripomorejo k čim boljši sestavi deželnega gospodarskega načrta za drugo obdobje.
O strukturi samega načrta ie dalj časa govoril ravnatelj zavoda za načrtovanje pri deželni upravi Cian.
Tringale je najprej orisal strukturo in vrednost obrtništva v de-
vilo obrtniških podjetij, kot zaposlenih.
Največ se je ta okrepitev ooznala pri gradnjah delavnic, popravilu ali celotni obnovitvi naprav. Načrt mora _ torej okrepiti to težnjo in doseči optimalno dimenzijo podjetij, kakovostno ekspanzijo ter pri tem naštel inštrumente, po katerih namerava dežela seči. da bi dosegla zastavljene dlje.
V razpravo so posegli ravnatelj deželne ustanove za obrtništvo inž. Selan, tajnik deželne obrtniške zveze Alesani, dr. Klobas za obrtniški odsek Slovenskega gospodarskega združenja, član deželnega odbora za obrtništvo dr. Molina, za deželno zvezo posojilnic in zadrug Li-bera Sortni.
želi ter porast v obdobju od leta 1964 do 1968. tako kar zadeva šte-
LEP USPEH SLOVENSKIH MATURANTOV
NA ZNANSTVENEM LICEJU IZDELALI VSI KANDIDATI
Naša mala anketa je pokazala, da nameravajo vsi razen enega nadaljevati študije
Včeraj zjutraj so se maturantje znanstvenega liceja lahko dokončno oddahnili. Objavili so namreč izide letošnjih zrelostnih izpitov, na katerih so se odlično odrezali, saj so vsi izdelali, kar se ni pripetilo že vrsto let.
Najboljši uspeh sta dosegla Neva Žigon in Alejandro Brecelj, ki sta dobila 55 oziroma 52 točk od 60 možnih. Ostali kandidati, ki so z uspehom opravili maturitetni izpit, pa so po abecednem redu naslednji: Janez Beličič, Marino Be-nedetti, Giuliana Bezeljak, Vanda Cecchi, Leo Crociati, Andrea Danieli, Vama Hafner, Andrea Križnič, Sonja Lovriha, Alessandro Per-tot, Jasna Pettirosso, Alessandro Požar, Margherita Puntari, Tanja Raztresen, Giovanni Sossi, Tatjana Štoka in Claudio Veljak.
Ker nas je zanimalo kaj bodo naredili po opravljeni maturi, smo uvedli majhno anketo med maturanti na vseh slovenskih šolah. Iz prvega bežnega pregleda odgovorov je razvidno, da nameravajo vsi maturantje znanstvenega liceja, razen enega, nadaljevati s študijem. Povečini so se odločili za znanstvene fakultete in le malo je takih, ki jih bolj mikajo humanistične vede. Pozanimali smo se tudi, kako nameravajo preživeti počitnice. Skoraj vsi imajo v programu nekaj tednov oddiha, da se odpočijejo od napornega študija zadnjih tednov, nekateri pa si bodo poiskali poletno delo, da si prislužijo nekaj denarja.
Prijave avtomobilistov ki se niso zavarovali
Obvezno zavarovanje za avtomobiliste je stopilo v veljavo že pred
enim mesecem in vendar je še tu pa tam kdo, ki se ni sprijaznil s tem dejstvom, čeprav se je velika večina avtomobilistov sicer podredila koristnemu predpisu. Poveljstvo mestnih redarjev je za kršitelje zavarovalniškega zakona sprejelo stroge ukrepe. Predvsem je poostrilo nadzorstvo na cestah in tako so prišle na dan številne pomanjkljivosti. Marsikdo se je nehote znašel v škripcih z mestnimi redarji ali s prometno policijo, ker je enostavno pozabil ali prezrl, da mu je zapadel rok za obnovitev zavarovalne police, marsikdo je pozabil izpostaviti odrezek te police na vetrobranu, so pa še vedno tudi taki, ki se sploh niso zavarovali. Tako so mestni redarji v tem prvem mesecu prijavili okrajnemu sodišču kar 20 primerov kršitve zavarovalniškega zakona, čeprav so predvidene kazni zelo visoke, saj naloži okrajni sodnik kršitelju lahko do 300 tisoč lir globe in do tri mesece pripora z vpisom v kazenski list.
Tudi prometna policija je imela v tem pogledu precej dela in je samo v tržaški pokrajini zalotila 17 avtomobilistov, ki niso izpolnili zavarovalniške obveznosti. Nekoliko več brezvestnih avtomobilistov (24) so prijavili v videmski pokrajini, v Gorici jih je bilo'16, v por-denonski pokrajini pa 21.
V krogih zavarovalnih družb so sedaj vsekakor mnenja, da je velika večina avtomobilistov končno izpolnila obveznost in da bo odslej vedno manj primerov kršiteljev zakona o obveznem zavarovanju.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
O zdravstveni reformi, in krajevnih sanitarnih enotah pa so razpravljali na drugem srečanju predstavniki bolniških blagajn in odbornik za zdravstvo Devetag.
Pri pristojnem odborništvu so namreč ravnokar ustanovili koordinacijski odbor med obstoječimi bolniškimi blagajnami. Predstavniki teh blagajn pa so pri odborniku zahtevali strogo nadzorstvo nad izvajanjem te reforme, ker menijo, da bo prehod vseh uslužbencev teh blagajn v enotno državno zdravstveno službo ustvaril tudi probleme. Državna zdravstvena služba bo namreč razčlenjena po deželah, uslužbenci sedaj obstoječih blagajn pa bodo prešli v deželni stalež. nato pa v krajevne zdravstvene enote.
Devetag je vsem zagotovil, da se bo s koordinacijskim odborom posvetoval pred sprejemom kakršnegakoli sklepa.
tem smislu naj se zavzemajo razen za prispevek, ki ga lahko dajo pri obravnavi splošnih gospodarskih problemov, ki so predmet razprave, še posebno za rešitev tistih specifičnih problemov, ki zadevajo številne slovenske operaterje in tako nakažejo vse gospodarske probleme naše narodne skupnosti.
Poleg tega so na seji razpravljali o tekočem delu SGZ in z zadovoljstvom ugotovili, da združenje vedno bolj širi svoje sodelovanje ne samo s sorodnimi slovenskimi in italijanskimi organizacijami ampak tudi z oblastmi, kar bo brez dvo-
ma pripomoglo k pozitivni rešitvi mnogih problemov, ki so do sedaj
težili našega poslovnega človeka oz. našo skupnost na gospodarskem področju.
Vabilo SGZ operaterjem z mesom
Začetek znanstvenega zasedanja v Miramaru
Včeraj zjutraj se je v miramar-skem mednarodnem centru za teoretsko fiziko začela mednarodna konferenca o gravitaciji in o teoriji polja. Poleg fizikov, ki delujejo v miramarskem centru, se je srečanja udeležilo kakih 40 znanstvenikov, ki se ukvarjajo specifično s temi problemi. Otvoritev je bila nenavadno skromna, saj ji ni prisostvovala nobena politična osebnost, kot smo bili navajeni na drugih znanstvenih srečanjih. Direktor centra prof. Abdus Salam je spregovoril le nekaj uvodnih besed, takoj nato pa je prvi predavatelj prof. Dirac začel s svojimi izvajanji. Tudi ozračje je bilo povsem drugačno kot na podobnih otvoritvah. Med prisotnimi si težko zasledil koga s suknjičem in kravato; znanstveniki so oblečeni zelo
preprosto in primerno pasji vročini, ki te dni vlada v Trstu.
Seja predsedstva SGZ
V ponedeljek 12. t. m. je bila seja predsedstva Slovenskega gospodarskega združenja, razširjena na predstavnike raznih v združenje vključenih kategorij. Razprava je tekla o sektorialnih srečanjih, ki jih organizira deželna uprava in ki
so posvetovalnega značaja v okvi ru
priprave drugega plana deželnega načrtovanja za petletje 1971-75 Prvi taki posvetovanji sta že bili
jn sicer za industrijo" in za obrtništvo.
V prihodnjih dneh pa bodo posvetovanja v krogu kategorij za tiirizem, prevozništvo, trgovino in kmetijstvo.
Sprejet je bil sklep, da naj se predstavniki združenja, ki na teh poivetovanjih sodelujejo, držijo i-stih smernic, ki so že bile nakazane na zadnjem občnem zboru zdriiženja oz. pri obravnavah problemov po raznih kategorijah. V
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja opozarja vse tiste operaterje, M so zainteresirani za uvoz brezcarinskega kontingenta mesa, naj se čimprej javijo pri združenju za informacije, ki se tičejo operacij s tem v zvezi In ki se nanašajo m nadaljnjo ureditev tega vprašanja.
Zasedanje odbora za etnično-jezikovne skupnosti v Italiji
V Tarčenitu (furlansko Tarcint) se je 11. t. m. sestal na poletnem zasedanju Zvezni odbor za etnično-jezikovne skupnosti ln za deželno kulturo v Italiji, ki je sekcija Mednarodnega združenja za zaščito o-g roženih jezikov ln kultur za Italijansko republiko.
Po poročilu o rezultatih, ki jih je odbor dosegel ob izdelavi statutov navadnih dežel, med katerimi so Piemont, Molise, Basilicata in Kalabrija, ln ko so sprejeli posebne določbe za zaščito jezikovnih manjšin v smislu člena 6 ustave, se je razvila obširna razprava o problemih v zvezi s poučevanjem furlanskega jezika in z njegovo uveljavitvijo v topomomastiki. Sledila je
sedaj. To dejstvo je jasno dokazalo in potrdilo včerajšnje srečanje zastopnikov predsedstva SPZ in predstavnikov predsedstva Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije.
Srečanja, ki je potekalo v prijateljskem in prijetnem vzdušju, so se s strani ZKPOS udeležili predsednik zveze Ivo Tavčar, tajnik Martin Zakonjšek in referent za glasbo Marjan Gabrijelčič, delegacijo SPZ, ki jo je vodil predsednik Klavdij Palčič, pa so sestavljali vsi člani novega predsedstva.
Po običajni izmenjavi pozdravov med obema predsednikoma, sta tajnika SPZ Mirko Kapelj in Dino Ro-ner seznanila predstavnike iz matične domovine s sklepi občnega zbora ter s stvarnimi problemi in težavami, s katerimi se v svojem poslovanju srečuje SPZ na tržaškem in goriškem področju.
Predsednik Ivo Tavčar je nato globoko posegel v problematiko kulturno-prosvetnega dogajanja na celotnem slovenskem kulturnem prostoru, ob upoštevanju današnjega stvarnega položaja, v kakršnem se to dogajanje vrši. Pri tem je seznanil zamejsko delegacijo z delom in s smernicami ZKPOS, posebej pa je omenil, s kakšnim’ zanimanjem sledi zveza kulturno prosvetnemu dogajanju izven meja matic ne dežele. Pri tem se je zavzel za tesnejše sodelovanje na tem področju, bodisi na vodstveni, bodisi na društveni ravni. Zveza bo vsekakor podpirala vsakršno sodelovanje, ki bo stremelo po zbližanju vseh Slovencev.
Razvila se je nato iskrena in izčrpna razprava o številnih vprašanjih, ki so jih načeli predstavniki obeh delegacij. Na koncu je predsednik ZKPOS Tavčar uradno povabil predstavništvo SPZ na I. konferenco ZKPOS, ki bo konec septembra v Ljubljani ter izrazil željo, da bi ob tej priložnosti nadaljevali z razgovorom o bodočem delovanju in dosegli s tem še tesnejše sodelovanje.
DEŽ PREKINIL SINOČNJA PREDVAJANJA NA GRADU
TUD! NEMŠKI FILM RAZOČARAL
Zanimiva madžarska filmska freska in še kar presenetljiv poljski televizijski film
v Močno neurje je sinoči prekinilo četrti večer znanstvenofantastičnega filma. Vrnili smo se tako k dobrim starim tradicijam, saj je ta manifestacija še vsako leto naletela na vremenske nevšečnosti. Takoj po kratkem «Gloria mundi* je predvajanje poljskega filma prekinil najprej močan veter, nato pa še dež, ki je prisilil presenečene organizatorje da so nemški celovečerni film prenesli na soboto zvečer (po najavljenem programu), včerajšnje vstopnice pa bodo veljale za enega (kateregakoli) izmed preostalih večerov.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 5. do 11. julija zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: tifoidna mrzlica 1, epidemičen meningitis hrbteničnega mozga 1, ošpice 24, norice 5, vnetje priušesne slinavke 6, šen 3, srbečica 1, infekcijsko vnetje jeter.
Občinski natečaj za mesto knjižničarja
Tržaška občina je razpisala javni natečaj za mesto dodatnega knjižničarja v skupini A, četrte stopnje, posebnega osebja tržaške občine.
Natečaja se lahko udeležijo vsi usti, ki niso še dopolnili 35. leta starosti, razen za primere, ki jih predvideva zakon. Poleg tega morajo predložiti vsi kandidati diplomo literarne, filozofske ali pravne fa-kultete, ki so j0 dosegli na eni izmed italijanskih univerz.
Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti na občinskem protokolarnem uradu do 14. ure. 6. avgusta letos.
Podrobnejša obvestila in vzorce natečaja izdaja občinski urad za osebje, II. oddelek, občinska palača, drugo nadstropje, soba št. 92.
Že pred tem je bil program nekoliko spremenjen, saj angleški «The Movement, Movement* ni prišel pravočasno v roke organizatorjev, tako da sta ostala na programu le dva kratkometražna filma. Madžarski »Gloria mundin je prikazal fresko z nekaterimi biblijskimi prizori, na najvidnejšem mestu pa sta bila angela, ki sta sedela na oblaku, ki ga je povzročila atomska bomba. Zelo posrečen je bil poljski televizijski film «Na dobranoc*. Soseda gledata po televiziji grozljiv prizor, ponoči pa vsak od njiju sanja, da ga hoče drugi umoriti. Ko se naslednje jutro podata na delo, se še vedno gledata postrani. Isto pa se dogaja tudi z ostalimi: program je bil tokrat res uspešen. S tem delom se nadaljuje že dobro znana poljska serija, ki jo označuje res simpatičen «humor», sicer pa nima nobenih umetniških ambicij.
Tudi nemški celovečerni film «Signale-ein weltraumabenteuer» je izpolnil sicer negativna pričakovanja. Očitno je, da ta zvrst nima pri Nemcih velikega pomena, saj sta zanjo še vedno značilna zelo amaterska tehnična izvedba in dolgočasen in statičen razvoj. Tematika sicer ni bila slaba, čeprav že zelo izrabljena: vesoljska postaja Ikarus je zaradi hudih okvar, ki so jih povzročili meteoriti, izginila v vesolju. Za njo se poda druga postaja Laika, ki kmalu najde razbi tine prve vesoljske ladje, ne najde pa posadke. Slednja je namreč o-stala v delu, ki se je odrtgal od ladje, s potrpežljivim iskanjem pa jo Laika le reši. Žal, kot že rečeno, zgodba poteka zelo statično in z mnogimi nepotrebnimi pavzami, tako, da je ocena za to delo popolnoma negativna. Po tem novem razočaranju se človek res lahko sprašuje, kaj se je letos zgodilo s festivalom, saj je do sedaj samo italijanski film zadovoljil gledalce in rešil prestiž manifestacije, ki je v prejšnjih dveh letih sicer dosegla precejšnjo kvaliteto.
Ta nepričakovani kvalitetni osip potrjuje tudi retrospektivna sekcija. V poštev zanjo je prišlo le malo filmov, tako da so organizatorji morali v teh prviih dneh ponavljati nekaj del, ki smo jih videli prejšnji teden. Nekaj izvirnih filmov, ki se potegujejo za letošnje nagrade, bo na sporedu le od četrtka dalje, do takrat pa poteka popoldanski program ob precejšnjem nezanimanju občinstva.
uk
čer predstavila m ploščadi gostišča tBastione fiorito* na tržaškem gradu tržaškim novinarjem režiserja ter glavne nastopajoče v obeh operetah na programu, t.j. «Havajske rože* in «Vesele vdove*. Prisotne člane obeh umetniških ansamblov je najprej pozdravil predsednik letoviščar-ske ustanove prof. Cumbat, za njim pa ravnatelj gledališča Verdi prof. Giampaolo De Ferra. O značilnostih «Havajske rože» in o svojem režiserskem konceptu je najprej povedal nekaj besed režiser Massimo Sca-glione, opereto «Veselo vdovo» oziroma njene glavne akterje pa je predstavil režiser Gino Landi.
Med prisotnimi izvajalci so bili znana, vitka in elegantna subretka Gloria Paul, ki bo nastopila v '».Havajski roži*, sopranistka Gianna Galli in tenorist Aldo Bottion, nosilca glavnih vlog v «Veseli vdovi*, znani tržaški komik Carlo Pizzo, mladi, a že uveljavljeni komik Sandro Massimini, Rosetta Pizzo in še nekateri drugi.
«Havajsko rožo*, ki bo na sporedu še 18. 23., 27., 29. in 30. julija, bo dirigiral tržaški dirigent Mario Bu-gamelli, tVeselo vdovo*, ki bo na sporedu po premieri 22. t.m. še 24
25., 28., 30. julija in 1. avgusta, pa
bo dirigiral Gunther Ott.
Vstopnice za prvi predstavi aHa-vajske rože* so že v prodaji v pasaži Protti.
Včeraj v «Bastlone florito»
Srečanje z izvajalci operet v Rossettiju
			
Prireditelja letošnjega operetnega festivala v gledališču Politeama Rossetti, ki se bo začel 16. t.m. s prvo predstavo Abrahamove operete Mavajska roža*, Avtonomna le-torviščarska in turistična ustanova m gledališče Verdi, sta včeraj zve-
...............................
RESNICA PREPROSTEJŠA OD UGIBANJ
Pojasnjena zagonetka o kontovelskem krapu
Ribe je spustil v mlako proseški mehanik, ki ni vedel kaj z njimi
dnevl “ Je «Kmeto- | do polakomnild in bodo v emu« Lojzku pripetila velika ribi- ostale krape, da se mimo
posebno o izkušnjah dolomitskih Ladiincev, Provans&lcev, Slovencev, Nemcev in Grkov. Zasedanja se je namreč udeležilo tudi nekaj mladih študentov iz grških kolonij pri Reg-gio dl Calabria. Odbor je nadalje proučil vprašanje popisa prebivalstva, pri katerem je predvideno vprašanje o jezikovni pripadnosti samo v bocengkl in tržaški pokrajini, čeprav 6. člen ustave velja v vsej republiki, ki je ena ln nedelji, va. V zvezi s popisom prebivalstva je bilo prebrano pismo z dne 5. aprila 1971, s katerim je sekretariat predsedstva republike zagotovil odboru, da je bila njegova prošnja v zvezi s popisom sporočena pristojnim vladnim organom. Kljub temu se je izkazalo, da ISTAT ni dobil nobenega naloga za popis vseh Jezikovnih skupin v republiki brez vsake diskriminacije.
Zasedanju so prisostvovali poslanci Dieti (Tirolec), Lizzero (Furlan) in Skerk (Slovenec), deželna svetovalca Pruner (Nemec lz Tren-tina) in Stoka (Slovenec lz Juli jske Benečije), razni pokrajinski tn občinski svetovalci, predstavniki kulturnih organizacij, prisatelji in znanstveniki prizadetih jezikovnih skupnosti.
šika sreča, saj je v kontovelski mlaki ujel velikega 1,60 kg težkega krapa. Ostala pa je zagonetka od kod je riba prišla v mlako-Povsem slučajno se nam je posrečilo, da smo razvozljali to neznanko. Zgodba tega krapa se je pričela lani, ko je neki tovornjak peljal 40 stotov živih rib, ki jih je neka jugoslovanska ribogojnica pro.
izmenjava misli o izkušnjah različ- 1 dala v Italijo, da bi jih spustili v nih etnično-jezikovnih skupnosti in | neko jezero. Ribe so peljali v po-
sebnih kadeh, v katera so sproti dovajali kisik. Pri Proseku pa se je tovornjaku naprava za dovajanje kisika pokvarila in nevarno je bilo, da bi vse ribe poginile zaradi pomanjkanja kisika. Vozniku je v stiski priskočil na pomoč proseški mehanik, ki mu je dal na razpolago jeklenko kisika, s katero si je šofer lahko pomagal do Tržiča, kjer so popravili okvaro.
V zahvalo je voznik daroval mehaniku dvanajst rib. Prosečan pa ni vedel kaj bi z njimi. Nekaj jih je daroval sosedom in prijateljem, ostale pa Je imel doma v kopalni kadi. Ker pa so ribe začele crka-vati zaradi neustreznih pogojev jih je mehanik spustil v kantovelsko mlako, ker se mu je zdela ta rešitev najbolj primerna. Upal Je tudi, da se bodo krapi v kalu razmnožili in da ga bodo obogatili s svojim zarodom. Zato je skrbno prikrival svojo skrivnost ln stalno vpraševal fante, ki so ribarili v mlaki, kaj so ujeli. Uspelo mu Je, da je skozi vse leto obvaroval svoje krape, ko pa je sedaj Lojzek ujel svojo (ipošast.) se je mehanik odločil in povedal od kod krapi v kontovelski mlaki. Izrazil pa je tudi upanje, da se jih vaščani ne bo-
pustild
- -	---------.azmno-
žujejo, seveda, če so ostali še živi.
Šolske podpore otrokom emigrantov
V delno spremembo tistega, kar je prvotno sporočila v korist vseh otrok in sirot emigrantov, ki nameravajo obiskovati univerzitetni tečaj ali srednjo šolo druge stopnje v šolskem letu 1971-72, tržaška občina obvešča, da zapade rok za vlaganje prošenj za šolske podpore 23. julija.
Do tega roka bo občina sprejemala tudi prošnje vseh tistih sirot emigrantov, ki jih oskrbujejo razne deželne ustanove in inštituti, razen ustanove Enaoli.
Prošnje, ki jih predvideva deželni zakon št. 24 iz dne 2«. 6. 1970, je treba napisati na navadnem papirju, navesti pa je treba očetovo dejavnost, število družinskih članov ter družinski letni dohodek. Poleg prošnje morajo vsi zainteresirani dostaviti tudi potrdilo o vpisu v šolo ter potrdilo o preteklem šolskem uspehu.
Kmečka zveza
Slov. gospodarsko združenje Slovenska prosvetna zveza
vabijo na
srečanj*e o urbanističnih posegih na našem ozemlju
in s tem v zvezi o načrtu za vpadnice v mesto
v četrtek, 15. t. m. ob 20.30 v Trstu, Ui. Geppa 9 (Gregorčičeva dvorana)
FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA
Kino Exce]sior (Retrospektivna kulturna sekcija) od 17. ure «Cinque minuti di oimema puro« (Francija); ((Violini d’In-gres» (švedska); «La doloro-sa» (Španija).
Na gradu Sv. Justa od 21.30 «Vade Mecum« (Italija-Romu-nija); «Gli amatori di fiori« (Jogoslavija) «11 tempo di mo-rire« Anna Carina, Bruno Ore-mer, Jean Rochefort (Francija).
MIRAMARSK1 PARK
«Luči in zvoki«.
Predstav«

I
V
Gledališča
V gledališču Rossetti so v teku zadnje mrzlične priprave za operetni festival ((Poletje 71», ki se bo začel 16. t. m. s premiero Abrahamove operete ((Havajska roža«, medtem ko bo 22. t.m. premiera Lebarjeve operete ((Vesela vdova«. ((Havajska roža« bo na sporedu še 18., 23., 27., 29. in 31. julija, ((Vesela vdova« pa 24., 25., 28. in 30. julija ter 1. avgusta. Vse večerne predstave se bodo začele ob 21. uri, nedelj sike pa ob 18. url.
Pri centralni blagajni v pasaži Protti se Je začela prodaja vstopnic za prvo predstavo ((Havajske rože«, danes pa se bo začela tudi za prvo ponovitev 18. t.m.
Žepar «izmaknil» ženski 110.000 lir
Predvčerajšnjim je 40-letna Bruna Coretti por. Ussai iz Ul. Puccini, prijavila policijskemu komisariatu pri Sv. Soboti1, da ji je neznan žepar spretno potegnil iz ročne torbice denarnico s 110.000 lirami.
Pred dnevi pa je 68-letni duhovnik Bruno Menegotti iz Istrske u-lice, ki običajno mašuje v kapelici pokopališča piri Sv. Ani, prijavil, da so neznani zlikovci vlomili v zabojček za milodare in ukradli približno 3.000 lir.	1
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije ln klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. Julija 1971.
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar« in državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1971-72 do 24. julija; za tiste, ki imajo popravne izpite, pa takoj po opravljenih izpitih.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom Fran Levstik Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se vrši vpisovanje v vse tri razrede vsak dan od 10. do 12. ure do do vključno 24. julija t. 1.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 5. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim Jezikom za šolsko leto 1971-72. Lestvice bodo na vpogled deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom «Fr. Prešeren« na Vrdelski cesti št. 13/1.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «2iga Zois« v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 24. Julija 1971 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1971/72. Dijaki, ki bodo opravili popravni izpit v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini sporoča, da Je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12.30 v tajništvu šole do vključno 24. Julija t. 1.
Ravnateljstvo Državne srednje šo. le s slovenskim učnim jezikom Cirila in Metoda v Trstu, z oddeljenimi razredi na Katinari, sporoča, da Je vpisovanje za vse tri razrede vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. julija t. 1.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom «Fran Rjavec« v Trstu, Ul. Montor-sino 8, sporoča, da je vpisovanje učencev za šolsko leto 1971-72 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu šole do vključno 24. julija t. 1.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se dijaki, ki, so izdelaii v poletnem roku, morajo prijaviti za naslednji razred do 24. julija. Do istega dne se lahko vpišejo dijaki, ki bodo obiskovali prvi razred. Dijaki, ki imajo popravne izpite, pa se morajo vpisati oziroma prijaviti do 22. septembra. Pojasnila daje tajništvo.
Danes ob 21.30 «Der Kaisertrauiflf von Miramare« v nemščini; ob 22.45 (iMassimiliano e Carlot’ ta« v Italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus «6» in proga «M» od Barkovelj do Miri® mara ob 21. uri ter ob 22.15. Po vratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vo jaki, ENAL ln komitive 300 lir.
Nazlonalc 16.00 «Questo pazzo, pa®' zo, pazzo mondo«. Panavisic* Technicolor.
Fenice 16.00 «007 ooe amore daila Russia«. Sean Connery. Techn*' color.
Eden 16.30 «Mercato nero denarno re». Uta Levka. Cmobeli filtri' Prepovedano mladini pod 18. I«-tom.
Grattacielo 16.30 «11 decamerom« orlentale«. Grandscopecolor. Prt' povedano mladini pod 18. letoni'
Excelsior IX. festival znanstveno fantastičnega filma.
Ritz 16.30 «Most» (Inchiodate 1’af' mata sul ponte). Jugoslovanski film. Technicolor.
Alabarda 17.00 «La tempesta«. Sil' vama Mangano, Van Heflin. Tech nicolor. Cinemascope.
Filodrammatico. Zaprto.
Aurora 16.00 «Aldila di ogni raglo navale dubbio«. Kriminalka. B Newmann. Technicolor. Prepove dano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «La doppia faccia*1 Klaus Kinski. Technicolor. Prt povedano mladini pod 18. letom
Cristallo 16.30 «Le framcesi sl cc*1' fessano/). Technicolor. Prepovedi no mladini pod 18. letom.
Capitol Zaprto.
Moderno 16.30 «Mia nipote vergl’ ne«, Edwige Senas, Fred Wifflam Technicolor. Prepovedano mladi' ni pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «La donna 9 1 dimensione«. Priancoise Prevest J, Massimo Farineili, Gabriella Grl Fr'a maldi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.	oiR!
Ideale 16.30 «La časa di bamtolm tj -Robert Ryan, Robert Stack. CmO coz; beli film.	Dos'
Astra 16.30 «Luam 02». James Ol' (ni/ san. Technicolor.	L ratc
N
ske
Tar
set)
Chr
žen
Šiš;
IV
Ura
avt
neti
gos
Pre
firu
Pte
Sov
haš
to
Abbazia — Danes zaprto.
Razna obvestila
V petek, 16. julija ob 20.30 bo 1 dvorani p. d. «1. Cankar«, Ul. Mo®' tecchi 6 — IV. nadstr. nadaljevanj9 ustanovnega občnega zbora Slove®' skega amaterskega gledališča v Tf stu, Na dnevnem redu: odobrite* pravil, volitve in razno. Vabljen) vsi gledališki amaterji in ljubitelj* gledališke umetnosti!
saj
tav
bilo
haš
N
g*a(
ved
Kan
Potj
uje
«as
Prosvetno društvo Ivan Grbec 1 Skednju priredi dne 25. t. m. lzie* v Pulj in okolico. Vpisovanje v dr«' štvenih prostorih.
P. d. Slovan iz Padrič priredi * nedeljo, 18. julija enodnevni tzl9* v Kočevski Rog, kjer so bile v & su NOB vse važnejše partizansk9 baze za dolenjsko področje.
Kdor se namerava Izleta udeležb tl, se lahko prijavi do 15. Julija P1* tajniku društva Dariju Grgiču P*' driče 42.
.Si
«Otl
Uez;
del
faz|
Pro.
uuj,
...
Včeraj-danes
Danes, sreda, 14. julija SVOBODA
Sonce vzide ob 5.29 in zatone 20.52. Dolžina dneva 15.23. Liri9 vzide ob 23.47 in zatone ob 12.^' Jutri, četrtek, 15. julija JUSTA
Vreme včeraj: najvišja temperi' tura 29,5 stopinje, najnižja 22,4 19. uri 28,8, zračni tlak 1014,4 padk vlaga 47 odst., nebo 5/10 pooblač9' no, morje mimo, temperatura rcscf' ja 25,6 stopinje, dežja je padlo 3? mm.
ta
•b*rii
le,u
Ton
stai
.ven
noti
tudi
Pre,
Ane
°dp:
naj
tere
ke :
}iav
H
ROJSTVA, SMRTI IN POROK**
Dne 13. julija 1971 ste je v Trst11 rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb' Umrli so: 75-letni Cesare Fari®9’ tl, 64-letni Fausto Molaro, 69-letP* stoj Giovanni Giorini, 71-letna Anton*9 Letica vd. Mitri, 87-ietna Anna M9' l ^ gher vd. Tosoni, 78-letni GiusepP9 l° Ciarli, 52-letni Attilio Werth, 79-19*' j81* na Pia Coroma por. Latini, 77-letP* '' Mario Maurl, 55-leni Ruggero Ms®' 0kV! ri, 88-letna Maria Glavina vd. M9" ^ cor, 73-letna Anna Boch por. P* zPu, rimettl.	mg
ko; sice Post Post Pre< P)or
?5
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 . BI' Diaz 2, Alla Salute, Ul. Glulia *' Picciola, Ul. Oriani 2, Vemarl, Tr* Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto *' Croce Verde, Ul. Setlefontane 39' Alla Giustizia, Trg Libertk 6, t* sta d’oro, Ul. Mazzini 43.
štev
°ba]
SOŽALJE
Prosvetno društvo «ivan Grb«®* v Skednju izreka svojima članori9 Mili ln Geniu Sancinu iskreno sožalje ob izgubi brata oziroma s*9' ka Milana Nardina.
«3
dar, la v*h Pris vupi S-50) Pid,
r*un
|971 ^RIMORSKI dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
14. julija 1971
■Mi
PO BESEDAH ZASTOPNIKA KONCERNA «BUSTESE»
ZA IZVEDBO RAZVOJNEGA NAČRTA
V podgorski tekstilni tovarni Še 1400 milijonov lir . i .	. i ftAAA	,	za letališče v Ronkah
naj bi ostalo 2000 zaposlenih
Sindikalisti so se sestali z zastopniki podjetja na deželi v Trstu Zaradi krize morda spet znižanje delovnega urnika - Jutri bodo zastopniki koncerna obrazložili svoj načrt o modernizaciji tovarne
Tržaški otroci v počitniški koloniji v Gorjah pri Bledu l^jjj """"""m.................iiilliimiiimiimi............im............................iiiiiiiimm..
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
hni’
und
'iim
1*
■on«
Pre-
/OlU'
enO'
1'aT’
nsk*
Dve leti zapora Francozu zaradi 170 gramov hašiša
Stl-
ecb
Mladi Ciganki\ ki je izmaknila nekaj jestvin za borih 2 tisoč lir, dva meseca zapora in 20 tisoč lir denarne kazni
sk ® otožni klopi tržaškega kazen--gl<> Tavnn ^^ča (preds. Patestin, tož. ®' sedel ai'n^af>is’ Cicarellil .ie včeraj
^ oži,,,1««
francoski državljan Žen T"" Pecetnbre, ki je bil obto-;ia*. jjj. razPečevanja 170 gramov ha-Pre ' '
^	Kraneoz se je v jutranjih
ccf' avtnL1?- -iuniia letos pripeljal z „221 * mejnega prehoda pri Fermi., 'n- Potem ko je opravil z ju-
,	cariniki, ie prišel
fin^naujanske. Običajno vprašanje
pr^^TP- ee želi kaj prijaviti, ni fanta' saj je mirno od k-*,. *• da ima pri sebi 3
Komaj
a »
rO®t
Grl-
on«
hašiša.\
to
grame ie financar zaslišal
do	in «pohujšljivo» bese-
Fr'an!^. sklenil, dodobra pregledati COZa- V fantovem nahrbtniku
m<r
01
oj-^pkrajšem brskanju iztaknil 24 ti Vjl' $ so dišale po poprovi me-coza tlpiden vonj za mamilo. Fran-»oslar0 tako> aretirali, cigarete pa HiirC/1 v analizo pokrajinskemu ke-1 ratoremu. laboratoriju. Izid labo-f tat/;=,a ie pomenil za Decembreja
tat jt '
... lSen pripor in kajpada proces,
Zavit?? kemiki ugotovili, da je v
bilo U’
o ♦ Ion-Ulj* iren-Tf
iteV
jeni
telit
-«o mpd cigaretnim papirjem, hašiš^oh*0 odnosno 170 gramov
S|a*VCerai5n’i razPravi je Francoz vedgj priznal vse. Sodnikom je po-gani j da ie cžgarete kupil v Af-
ie cžgarete kupil v in jih mirno kadi).
ni. J|Jgoslavije v Italijo pa ga
nje '^Ce opozoril, da je razpečeva-nas sp*°h uživanje mamila pri ^ogo prepovedano.
k^j?er pa sam člen 446 kaz. za-ne»au ®ovori dovolj jasno: «Kdor
o 1
zle*
iru-
ne»B],. '“""I uuvuij .|a»uu. muui deluf-0rato Prideluje, izdeluje, ure-‘*e, Droriain a! lralm Ariitfnre
se kaz-3 let za-
pora ter z denarno kaznijo, ki ne sme biti nižja od 8 tisoč lir*.
Javni tožilec je v ta namen predlagal za obtoženca 2 leti zapora in 200 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Caretti pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev predlog.
a f zle1 6» sK«
ra,n"_v Dr°da.ja ali kako drugače Oroda°aV,a mamila ali pa jih za nuj? 10 kupuje in prenaša.
•n« Z zaporom od 1 do
"‘""•niiiiii,,.......................................................m......n,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
Pred istim sodiščem se ie morala zagovarjati tudi 23-letna Ciganka. španska državljanka Piera Cal zon iz ciganskega naselja v Ul. Flavia. Obtožnica jo je dolžila kraje dveh zavojčkov pražene kave vrste »Suerte*. ene stekleničke yo-gurta, dveh zavojčkov masla ter za sklep te «tafcvine z obtežilnimi okolnostmi* dveh sveč..1. Vse to pa v vrednosti borih 2.095 lir.
Mlada Ciganka se je z dvema drugima mladoletnima Cigankama odpravila pozno popoldne 24. maja letos do samopostrežnice «Super-coop» v Ul. Flavia 5/1 in stopila v trgovino. Potem ko ie šarila med policami z razstavljenimi jestvinami, je sklenila izvesti svoj načrtek. S telesom je zakrila prijateljici, ki sta sneli s police omenjene jestvine, nato pa vse zmetala v večjo vrečo. Pri blagajni je mirno plačala nekaj jestvin, s katerimi si .je sama postregla, druge pa zamolčala. Pri kraji pa jo ie zalotil poslovodja Dante Zorin, ki Pa ni takoj posegel, ampak počakal, da je ciganka prišla do blagajne, nato Pa jo ustavil.
Na včerajšnji razpravi so Calzo-novo sodili v odsotnosti. Javni tožilec dr. Tavella je predlagal zanjo 6 mesecev zapora in 40 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Sferoo pa popolno oprostitev. Sodniki so delno sprejeli tožilčev pred-
pfi
P*
I
V PETEK, 16. T.M., V KOPRU
Pred otvoritvijo razstave *Primorska razstavlja»
Svoje proizvode bo razstavilo 110 podjetij iz vse Primorske - Sodelovala bodo tudi podjetja iz naše dežele
za vpr?pru se končujejo priprave toirruvi/0 gospodarsko manifestacijo
sr*
4»,
i OS' 3,3
st1*
«D'
nf>-
uh*
ni»
J9-
jpe
let-
•tb1
ab'
js-
p*
razstavlja. Otvoritev bo
belski ^	dopofdn* ™
*°hiaJ'-	bomfiki pri soli Pinka
stav,,:1,08- Svoje proizvode bo raz-Vcr>sk ° nad 310 podjetij iz Sio-kra;a® *n Hrvatske Istre, iz raznih n<>tr»n- ^ovenskega Primorja in iz timi	Slovenije. Prisotnih bo
PtMu„ec italijanskih razstavljavcev, jinfc c.?!11 *z Furlanije-Julijske kra-°dpf(. e3®m Primorska razstavlja bo naj ao.25. julija. Kot posebnost terenim?nirno sejem navtike, na kake ra. Pod° prikazovali svoje izdel-ijavci e?, domačih tudi tuji razstav-ijaj0 j r.r8anizatorji sejma priprav-stope 7 u razne modne revije in nabavnih ansamblov.
bo vnrav- so ninogi pričakovali, da balt^ ^ssnje ustanovitve enotne o-bo konr *'Prne skupnosti rešeno že ZataLji junija, so se stvari spet °bčiris, e- Klub odbornikov piranske 2abžiion? sknpščine je namreč na zahtev,, Ostanku spet postavil neke l^aenin ?a odložitev roka. Po kov nai Nekaterih piranskih odborni-sicer zi Pripravili dve varianti in bost. -p ?Pdinsko in za obalno skup-
flOgt	hi irw>U /vjhnmiibi mrv/.
j7kx° bi imeli odborniki mož-predl0o lr,ad in se odločiti za tisti bi se jim zdel Prublem se je
najpri-
>• zno 7o **«uiein se je torej po-‘itičnp aostril, čeprav so se vse po-steviinj or^an*zacije Pirana in tudi °baC nbcani že izrekli za enotno auiturno skupnost.
..Te
3*baie^n‘, 'e. izšla že deveta številka ^arska iev'ja za družbeno gos|»-
ta štpvniPraaania in kulturo. Tudi v*h r„7‘ka Prinaša vrsto zanimi-Pfispepfi03? in člankov, med njimi vpnska u Miroslava Pahorja «Slo-S'°0vaniir<>ncepcija pomorskega voj-n,ldalJ Ay,.drufii svetovni vojni*, r,“ Mihce Kacinove «Revolu-
r.irii
llj,1i?!e,rnenti v delavskem gi-Juiijske krajine v letu 1920»,
Rudija Kocjančiča -»Pripombe k osnutku obalnega sveta*, o isti temi pa razpravlja tudi Dušan Puh. Deveta številka prinaša tudi več zanimivih polemik. Tako polemizira Željko Kumar s stališči Tarasa Kermaunerja o arabsko-izraelskem sporu, Zdravko Toškan in Jože Mikolj pa odgovarjata na članek Marjana Petkovška o obalni avto cesti. V literarnem delu revije so objavili svoje prispevke: Zoran Markuža, Franci Černigoj, Boris Gaberšnik, Branko Rojc in Niko Župan. Revijo je likovno popestril Apollonio Zvest.
Trčenje avtomobilov z motornimi vozili
Včeraj nekaj minut po opoldnevu so morali sprejeti na opazovanju 19-letnega električarja Sergia Černilogarja iz Istrske ulice 46, ki se je pri prometni nesreči precej potolkel po obrazu, rokah in nogah. Černilogar, ki bo verjetno okreval v 8 dneh, je pojasnil, da se je peljal z lambreto pa Ul. Giuliani v smeri mestnega središča, ko je trčil v fiat 500, s katerim je 57-letni Gio-vanni Mainini iz Ul. Settefontane nepričakovano privozil z leve strani.
Niti pol ure kasneje se je podobna nesreča pripetila na Nabrežju O. Augusto, kjer je Mirko Cernet-ti iz Ul. Economo vozil z motorjem proti Trgu Unitš. Na križišču pred bivšo postajo pri Sv. Andreju se je znašel pred avtom registracije TP, ki ga je šofiral 50-letni Salva-tore Burgio iz Manzano del Valle. Cernetti se ni mogel izogniti vozilu in se je po trčenju zvrnil na asfalt, kjer se je potolkel po raznih delih telesa. Ker so mu v bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtom, ugotovil med drugimi poškodbami tudi verjetni zlom dveh prstov leve roke, so ga s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku.
log in obsodili obtožejiko na 1 mesec zapora in 20 tisoč lir denarne kazni.
Posvetovalni odbor za morski ribolov
Deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci je v Trstu ustoličil posvetovalni tehnični odbor za morski ribolov, ustanovitev katerega predvideva deželni zakon štev. 45 v korist ribičem in gojiteljem mov-skih rib ter školjk. S tem zakonom je skušala dežela pospešiti produktivnost in socialno dvigniti kategorijo ribičev, saj se v Furlaniji-Ju-lijski krajini ukvarja z ribištvom preko dva tisoč ljudi.
Dežela zasleduje s tem zakonom tri cilje: ohraniti deželno morsko favno in pospešiti gojenje z novimi in modernejšimi sistemi, zadovoljiti najnujnejše potrebe delavcev s prispevki, ki naj bi jim omogočili prenovitev ribiške opreme, primerno pomagati v primeru naravnih katastrof.
Odbornik Dulci je poudaril naloge posvetovalnega odbora, ki bo moral izraziti svoje mnenje o prošnjah za prispevke in o vseh problemih ribištva. Je torej tehnični organ, ki bi moral pomagati pri razvoju ribištva.
Odboru predseduje dr. Armeni, ki je direktor deželnega odborništva za industrijo in trgovino, sestavljajo pa ga deželni funkcionarji in ribiški izvedenci.
Štipendija za tuje študente na tržaški univerzi
Tržaška univerza je razpisala natečaj za štipendijo v znesku 250.000 lir za akademsko leto 1970/71 za inozemce študente tukajšnje univerze, ki so v finančnih težavah. Natečaj bodo morali dopolniti s pogovorom za ugotovitev znanja italijanskega jezika.
Prošnjo (na navadnem papirju) je treba nasloviti vladnemu komisarju univerzitetne podporne ustanove do U. ure dne 20. julija 1971. Kandidati morajo navesti letnik fakultete, na kateri so vpisani, ter potrditi, da ne dobivajo nobene štipendije od ministrstva za zunanje zadeve ali od drugih ustanov. Poleg tega morajo priložiti naslednje dokumente: izjavo italijanskega konzulata ali predstavništva iz kraja, kjer študent biva, ki potrjuje državljanstvo študenta, da ni poročen, da družina biva v inozemstvu z navedbo kraja, kjer biva; potrdilo o vpisu na tržaški univerzi z navedbo izpitov, ki jih je podal letos in v preteklih akademskih letih ter rede, ki jih je pri teh izpitih dobil. Za tiste, ki so se letos prvič vpisali na tržaško univerzo, pa je potrebno potrdilo o diplomi z red', ki jih je dobil pri izpitu za diplomo.
Dve interpelaciji KPI predsedniku deželnega sveta
Komunistični deželni svetovalci Bergomas. Cuffaro, Pascolat in Co-ghetto so poslali predsedniku deželnega sveta Rifoezziju interpelacijo, v kateri sprašujejo kdai bo deželni odbor priredil napovedano deželno konferenco o tekstilni industriji.
Komunistični deželni svetovalci Bergomas, Moschioni, Bosari in Lovriha so poslali predsedniku deželnega sveta Ribezziju drugo interpelacijo o nesrečah na delu. O-menjeni svetovalci ugotavljajo, da se je število nesreč na delu in delovnih bolezni občutno povečalo v letih 1969 in 1970. Ker iz vsakodnevne kronike izhaja, da je tudi pri nas veliko nesreč, zahtevajo omenjeni svetovalci podrobnejše podatke o takih nesrečah v letih 1968, 1969 in 1970.
Vodstvo tekstilnega koncema «Bu-stese* bo moderniziralo naprave v podgorski predilnici. Število zaposlenih naj bi ostalo na ravni sedanjih dva tisoč oseb. Sedanji položaj na tekstilnem področju pa je še vedno težaven in bo morda potrebno še enkrat znižati delovni umik.
Ena pozitivna novica torej, ena začasno, tako vsaj upamo, pa negativna. To je na ponedeljkovem sestanku med zastopniki omenjenega koncema in sindikatov povedal zastopnik koncema Curioni. Sestanek je bil na sedežu deželne uprave v Trstu na posredovanje deželnega odbornika za industrijo Dul-cija.
Sindikati (CGIL, CISL in UIL) so omenjeni sestanek zahtevali že precej časa. V zadnjih dveh so zaradi stalnega odlašanja poslali raznim oblastnikom tudi protestne telegrame. Svoj protest so izrazili zastopniki sindikatov tudi na ponedeljkovem sestanku.
S svoje strani pa je zastopnik koncema «Bustese» dejal, da niso mogli priti prej na sestanek, ker je v teku reorganizacija v vodilnih kadrih omenjenega koncema. Baje so se izvršile nekatere spremembe v lastništvu tega gospodarskega kompleksa.
Zastopnik koncema Curioni je dejal, da hoče koncem modernizirati naprave v Podgori. Ta tovarna je največja med vsemi, ki so last koncema in v njej bi moralo ostati dva tisoč zaposlenih. Ker so sindikati zahtevali tudi ponovno uvedbo polnega umika, je g. Curioni dejal, da je položaj na trgu še vedno težaven. Blago ne gre v prodajo. Morda bo treba izvesti še kako znižanje delovnega urnika. Ta odgovor seveda ni zadovoljil sindikatov, saj dobro vemo, da dela precej delavk in delavcev v podgorski^ predilnici že vrsto mesecev z znižanim delovnim umikom. To je seveda hudo za številne družinske proračune, ki morajo računati z dohodki, ki so nižji od običajnih.
Jutri bo ponovni sestanek. Na tem sestanku bodo voditelji koncerna «Bustese» obvestili zastopnike osrednjih tekstilnih sindikatov o investicijah, ki jih podjetje namerava vložiti za modernizacijo svojih tovarn. Baje nameravajo uvesti nove tehnološke postopke, ker le tako bodo konkurenčni na svetovnem trgu.
Sindikalisti so ugotovili, da prihajajo te, stvari . na dan s počasnostjo. Istočasno so zahtevali podpis določene pogodbe z vodstvom, podjetja- S svoje strani je deželni odbornik Dulci dejal, da bo po jutrišnjem sestanku, moralo vodstvo koncerna «Bustese» poslati pismeno poročilo, ki naj upošteva zahteve sindikalnih organizacij.
Stavka v otroških jaslih ONMI
Pokrajinski odbor ONMI javlja, da je v teku stavka osebja te ustanove. Zaradi tega bo veljal v dneh 14.. 15.. 16., 19.
., —, —, ... in 20. julija v otroških jaslih te ustanove v Gorici in
Tržiču skrajšan urnik. Starši bodo
v omenjenih dneh lahko prinesli v jasli svoje otroke dve uri po običajnem urniku. Jasli pa bodo 21. julija zaprte ves dan.
Zdravstvena raziskava v tržiški ladjedelnici pred zaključkom
V najkrajšem času bo deželna zdravstvena komisija zaključila preučevanje higienskih, zdravstvenih in varnostnih pogojev na delu v ladjedelnici «Italcantieri» v Tržiču. Dežela je poverila preiskavo posebni vseučiliški komisiji in zadeva pred vsem ambiente, kjer uporabljajo delavci elektrode.
Člani komisije so preučili tako sa mo okolje, kakor tudi delavce in posledice, ki jih je način dela pustil na njihovem zdravju.
Preučili so tehnološki proces, pline in dim, ki nastajajo ob varjenju, šum itd.
Delavce so člani komisij prosili, naj izpolnijo posebne anketne pole, sami pa so za vsakega sestavili poseben zdravstveni karton; posebej so vsakega pregledali, predvsem pljuča, oči in živčevje.
Končno so izvedli več poskusov na ploščah, ki so jih prej prebar-
vali z barvo proti rji. Predvidevajo tudi ureditev tako imenovanih »sanitarnih knjižic* za vsakega delavca, ki jih dežela namerava eksperimentalno uvesti najprej v Tržiču, nato pa — verjetno — tudi drugod. Zdravstvene knjižice so, med drugim, zahtevali tudi delavci sanmi.
Predavanje o zakonih za zaščito narodnih manjšin
V petek, 23. julija z začetkom ob 20.45 bo imel komunistični senator Paolo Šema v sejni dvorani gori-škega pokrajinskega sveta zanimivo predavanje o temi:
»Ukrepi in navodila za priznanje narodnostnih pravic slovenske narodne manjšine in za zaščito iste na področju dežele Furlanije-Julijske krajine*.
Tekst tega zokonskega osnutka je bil objavljen v posebni brošuri že pred meseci. Po predavanju senatorja Seme bo sledila debata, ki se je bo lahko udeležil vsakdo s svojimi predlogi, pripombami in kritikami. Te bodo potem upoštevali v javni razpravi o tem osnutku, ko bo prišel na vrsto v poslanski zbornici in senatu.
Desetletni načrt predvideva skupno 7 milijard za nova dela
Goriški poslanec Dino Marocco je sporočil, da je posebna parlamentarna komisija za promet in letalske prevoze proučila izglede in načrte nekaterih letališč in med temi tudi letališča za civilni potniški in blagovni promet v Ronkah.
Na osnovi te proučitve so odobrili sklep, da nakažejo temu letališču za nove gradnje v drugem obdobju 1400 milijonov lir. Ker je Marocco tudi član te komisije je lahko sporočil ta njen sklep takoj, ko je bil sprejet.
Ob tej priliki je predsednik letališkega konzorcija, prof. Ferrari, govoril o bodočih načrtih za nove gradnje v okviru 10-letnega načrta za razvoj ronškega letališča, da bo po svojih zmogljivostih kos predvidenemu povečanemu prometu in novim tipom letal.
V	okviru teh načrtov bodo v drugi fazi del, ki gre od 1972 do 1975 leta posvetili največ pažnje ne toliko nadaljnjemu povečanju vzletnih in pristajalnih stez, ki za enkrat še zadostujejo, ampak predvsem u-reditvi in modernizaciji vseh tistih naprav, ki služijo nadaljnjemu razvoju osebnega in blagovnega prometa. Že v teh letih se je ta promet znatnogpovečal in razvil, saj so še pred nekaj meseci uvedli tudi letalsko progo z Zagrebom, ki se je že od samega začetka izkazala veljavna in so že dali predloge za po dva dnevna poleta v obeh smereh.
V	celoti predvideva gradbeno -razvojni načrt do leta 1980 za okrog 7 milijard naložb za to letališče

VESTI IZ SOVODENJSKE ORCINE
V tovarni pri Rupi zaposliti predvsem brezposelne domačine
Novi lastnik iz Vidma je pripeljal tudi Furlane ■ Se ena asfaltirana cesta v Sovodnjah
Bivša kartonažna tovarna ob državni cesti v Rupi izgleda, da bo po večletnem zatišju zopet oživela. Poslopje je dobilo namreč novega gospodarja iz Vidma, ki ga namerava nekoliko popraviti in preurediti za izdelavo kotlov, ograj in drugega kovinskega materiala.
Domačim, med katerimi jih je še vedno precej, ki so potrebni stalne zaposlitve, z zanimanjem sledijo tej pobudi, ki sicer ni velika, saj nameravajo v-obratu, ki bo bolj o-‘brtnifikega značaja in obsega, zaposliti le kakih 15 ljudi. Pričakujejo, da bodo v obratu zaposlili domačine, kar .je tudi v interesu gospodarja obrata.
Vendar pa dosedanje priprave kažejo tendenco po zaposlitvi ljudi iz Furlanije na škodo domačinov. Go-spvodar je namreč že nastanil v poslopju novega čuvaja, ki je prišel iz Furlanije z vso družino, tudi namerava pripeljati v Rupo še nekaj izvedencev, ki so menda že izrazili željo, da bi pripeljali s seboj svoje družine.
Ker je to v nasprotju z namenom tovarne, ki je bila zgrajena in je bila deležna tudi p»dpore iz javnih sredstev z namenom, da nudi zapo-
slitev domačemu delavstvu, se je za zadevo začela zanimati tudi občinska uprava v Sovodnjah, ki je stopila v stik z gospodarjem. Ta je izjavil, da bo za stalno izven domačega kroga zaposlil samo čuvaja, nekaj strokovnjakov pa bo zaposlil samo toliko časa, dokler se domači delavci ne bodo priučili delu v obratu. Na županstvu so njegovo izjavo vzeli na znanje ter poudarili, da je v tovarniških prostorih dovoljeno samo eno stanovanje, ki je namenjeno za gospodarja ali pa za čuvaja.
Domačini so s tem v zvezi mne nja, da tudi čuvaja ni bilo treba voziti iz Furlanije, ker bi to službo lahko opravljal kak domačin, saj so se prav dobro izkazali tudi v drugih mnogo zahtevnejših in za-upnejših poslih. Zato pričakujejo, da bo to upošteval tudi novi gospodar.
V Sovodnjah so te dni zaključili z asfaltiranjem krožne občinske ceste, ki se odcepi po Ul. Zanetti od glavne ookrajinske ceste ter se potem v *-au povrne nanjo v bližini zadružne trgovine. Tako je bil napravljen nov važen korak k postopni ureditvi občinskih cest v Sovodnjah in po drugih zaselkih,
..............................................................................................n im mini nuni iiiiiiiiiin hi n iiiiiriiiiiiiiiiiin n n im mi n m m mini im n iiiiiiiim iiiini
Taka bo obmejna postaja pri Vrtojbi
To je maketa bodoče obmejne staje na jugoslovanskem ozemlju pri Vrtojbi. O tej postaji smo že pisali pred časom, ko smo poročali, da gradijo na sosednem jugoslovanskem področju povezovalno cesto med tem terminalom in Šempetrom. Nove ceste na zgornji fotografiji ne vidimo, končana bo že čez nekaj mesecev in bo v prvi fazi služila kamionom podjetij, ki bodo gradila naprave na mejnem prehodu.
in cariniki bodo lahko vršili svojo službo na pokritem prostoru. Z makete je razvidno, da bo velika streha napravljena na moderen način. Ne bo nam treba torej gledati običajnih aluminijastih pravokotnih streh, ki so značilne za vse jugoslovanske prehode vzdolž italijanske meje.
Avtomobilisti, ki bodo prišli iz Italije, se bodo lahko poslužili več-stezne ceste, tako da se bo promet najhitreje odvijal. Tovornemu prometu bodo služile stranske steze, tako da ta sploh ne bo oviral osebnega avtomobilskega prometa.
Jugoslovanski obmejni miličniki
Ob straneh glavna obmejne postaje bodo velika parkirišča za tovornjake, pa tudi za osebne avtomobile. Tik za policijskimi uradi bodo turistom na razpolago turistični uradi, nekatere trgovine kavarna, restavracija in še motel. Arhitekti, ki so izdelali načrt, menijo, da je treba nuditi potniku že ob svojem vstopu v državo vse možno ugodje.
Načrt predvideva gradnjo skladišč in vseh ostalih uradov, ki služijo trgovcem in šoferjem kamionov za prehod meje Strokovnjaki predvidevajo, da bodo z gradbenimi deli na tem prehodu pričeli že čez nekaj mesecev. V Novi Gorici si bodo prizadevali, da bi bile naprave urejene in končane v trenutku, ko bo italijanska avto cesta iz Villess dosegla mejo pri Gorici.
Denar za gradnjo prav je zagotovljen, pa boao gradila zainteresirana podjetja, ki se za to že potegujejo.
Čez nekaj let, torej, če bo šlo vse po predvidenih načrtih, ne bo več pri prehodu Rdeča hiša takih dolgih kolon avtomobilov in težkih vozil, kot jih opažamo danes.
ki ga izvaja občinska uprava s prispevki iz javnih srdestev.
0 Rablju in njegovih problemih
Kj-ajevna sekcija socialdemokratov v Trbižu je na svojem zadnjem zborovanju obravnavala razne krajevne probleme s, posebniip ozirom na lokalno gospodarstvo.
Ob te.) priliki je občinski odbornik za trgovino Svetina govoril o položaju trgovine na področju občine, odbornik Kravina po o raznih zdravstvenih problemih.
Najbolj zanimiva pa je bila diskusija o gospodarskih izgledih rudnika v RajDlju in o oodočih oro-gramih, ki jih ima pripravljene družba AMNI za njegov razvoj. S v zvezi so odobrili tudi reso-
tem
lucijo, v kateri zahtevajo sprejetje nujnih ukrepov v korist rudnika in njegovih delavcev. Imenovali so tudi posebno delegacijo, ki naj bi šla do deželnega odbornika za industrijo Dulcija ter se z njim pogovarjala o pospešitvi ustreznih u-krepov v korist Rajbla in njegovega rudnika. Ob tej priliki bodo z odbornikom Dulcijem razpravljali tudi o problemu gradnje nove livarne, katero je napovedaj minister Piecoli, da jo nameravajo zgraditi nekje na področju Trbiža za gospodarsko pomoč tem krajem.
Izgubljeno-najdeno
Goriški mestni stražniki hranijo naslednje najdene predmete:
Okrasek za kuhinjo; devet ženskih dežnikov, zaponka iz dragocene kovine: tri zlate zapestnice; tri moška kolesa; dva moška dežnika; 16 raznih zneskov denarja; štiri ženska kolesa; en moped; štiri torbice z nekaj denarja; tri mošnjičke s po nekaj denarja; eno žensko torbico; par naočnikov; žensko majico; dve kolesi znamke »gra ziella*; vzvratno ogledalo za avto; par naočnikov za sonce.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, ga lahko prejme na sedežu mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini 7, med uradnimi urami ob delavnikih.
obmejnih na-ostale stavbe
Na cesti mu Je postalo slabo
Včeraj dopoldne ob 9. uri, ko je pešačil po Ul. Cappella v Gorici, je nenadoma postalo slabo 76-let-nemu upokojencu Giovanniju Tuzzi-ju iz Gorice, Ul. Poligone 3. Takoj so poklicali rešilca ter ga z njim odpeljali v splošno goriško bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili rano na lasišču, ki si jo je povzročil pri padcu in ker mu je odleglo so ga po pomoči poslali domov. Okreval bo v 5 dneh.
Iz tržiške bolnišnice
yčeraj so v tržiški bolnišnici pridržali za 15 dni na zdravljenju 6-letnega Paola Romanenghija iz Tržiča, Ul. Bosco, ki se je pri prometni nesreči udaril po lobanji in dobil še druge poškodbe.
S kolesa je padel 79-letni Milio Lorenzon iz Tržiča Ul. Roselli 6. Pri padcu je dobil poškodbe na glavi ter so ga zdravniki pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Tudi Tomaža Hudoroviča, ki je gost begunskega taborišča pri Pa-dričah, so pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi poškodb na čelu in drugod na glavi pri pradcu na cesti.
in konzorcij ima pripravljene po trebne načrte za ustrezno podaljšanje pristajalnih stez, povezav, in vseh drugih naprav, da bo letališče usposobljeno tudi na najdaljnje povečanje prometa in za uporabo tudi najzahtevnejših novih letal. Prav tako so v načrt vključene tudi vse druge naprave in služnosti za predvideno povečanje turističnega in drugega potniškega prometa, ki ima vse izglede za tako povečanje kot glavno deželno civilno letališče. Seveda pa je izvedba celotnega načrta povezana z nadaljnjim in rednim izplačevanjem državnih prispevkov sproti kot se bo gradnja izvajala.
Pokvarjen premični most na cesti Tržič-Gradež
V ponedeljek zvečer so se pokvarile nekatere naprave pri premičnem mostu čez Isonzato na cesti Tržič — Gradež. Most je bil odprt, ker je morala po kanalu neka manjša ladja. Zaradi okvare so celo noč promet na tej cesti prekinili in ves promet iz Gradeža se je moral odvijati po cesti v Belvedere in Oglej.
Ta prekinitev pa je trajala malo časa. Ko bi trajala več časa, bi brez dvoma hudo škodovala avtomobilskemu prometu v polni turistični sezoni.
Včeraj zjutraj je tehnikom uspelo most vsaj delno popraviti. Premaknili so ga, tako da je sedaj avtomobilski promet spet možen po omenjeni cesti. Vrtljive naprave pa bodo morali popraviti in zaradi tega mosta ne bodo za sedaj odpirali. Zaradi tega je včeraj pokrajinska uprava obvestila vse zainteresirane, da ne bo možen po kanalu Isonzato promet velikih bark.
Seja industrijskega konzorcija
Danes popoldne ob 18.30 bo na sedežu v Tržiču seja vodstva industrijskega konzorcija za to področje. Sejo je sklical predsednik konzorcija Nazario Romani, da bi razpravljali o številnih problemih, ki so se nabrali na dnevnem redu od prejšnje seje. Ob tej priložnosti bodo po vsej verjetnosti določili tudi datum za sklicanje upravnega odbora in nadzornikov.
Slikarska razstava ENAL
, Goriška ustanov? za socialno podporo delavcem (ENAL) pripravlja tudi za letos slikarško in kiparsko razstavo pod geslom »Umetnost v prostem času*. Kdor želi sodelovati se mora prijaviti do konca avgusta na: Direzione provinciale ENAL v Gorici, Korzo Verdi 115. Tam dajejo tudi podrobnejša pojasnila.
Predložena dela bodo prikazali po izložbah in najboljša bodo poslali na vsedržavno razstavo, ki bo novembra letos v L’Aquili.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 12. julija so prijavili na go-riškem matičnem uradu 4 rojstva in tri smrti.
ROJSTVA: Anna Taverna, Luca Zimolo, Davide Macor in Anuška Komel.
UMRLI: redovnica 83-letna Marija Drole; 72-letna gospodinja Albina Podgornik vd. Fischer; 84 letna upokojenka Maria Goat vd. Mar-chi.
VERDI ob 17.00: «Dumbo». Barvna slikanica
CORSO 17.30—22.00: «Good Bay — hello good bay», M. Crawford in G. Gelles. Ameriški barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISS1MO Zaprto zaradi poletnih počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi poletnih
počitnic.
VITTORIA 17.30-21.30:	«Dtvorzio
airitallanai), M. Mastroianm in S. Sandrelli Mladini pod 16. letom prepovedan.
trži d
AZZlfRRO — Zaprto.
EXCELSIOR 17.30: «Orgasmo», !
Baker in L. Castel. V barvah.’ PRINCIPE 18.00: «Che notte raga. zi», P. Leroy in M. Mell. Barvi film.
Ronke
RIO: «La vergogna del mondo«.
Aovu tioricu
SOČA (N. Gorica): «Pravični moč z zapadan, ameriški barvni film ob 18.15 In 20.15.
SVOBODA (Šempeter): ((Zavezanih oči», ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: Danes zaprto,
DESKLE:	»Balzacove grrtnice*,
francoski barvni film — ob 20.
KANAL: Danes zaprto.
ŠEMPAS:	«Tudi konje streljajo
mar ne?», ameriški barvni film ob 20.30.
PRVACINA: Danes zaprto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan tr ponoči dežurna lekarna KURNER Korzo Italija 10, tel. 2576.
V	TR2ICU
Danes ves dan in ponoči Je \ Tržiču dežurna lekarna dr. Fab bris. Ul. Cosulich 117. tel. 72480.

LIT JUGOSLOVANSKEGA TURIZMA
Konkretni podatki so dokaj zgovorni
CMotna zmogljivost znala nad pol milijona ležišč Rocmorja mod kategorijami pa vendarle ni primerno
Vb dni smo v Jusoclavanskern Mn majnHII vest, do ao letovi* Ra kraji, predvsem letovišča ob Jadranu polna, veet nadalje pove, da je zelo veliko tujih turistov, manj pa domačih. Kar se domačih turistov tiče, je razlogov, da jih je letos ob morju maf*j, več. Ne zadnji razlog so — visok« oene. Samo ob sebi se razume, da ne moremo danes dajati obračuna o letošnji turistični aeeoni v Jugoslaviji, saj ne moremo dati niti neke konkretnejše najagvedH. Zato pa bomo skuSali tokrat podati nekoliko SdrSi obrali«!, namreč obračun uspehov in neu^jehov ali spodrsljajev v zadnjih desetih letih, odkar se je namreč Jugoslavija pojavila v •vetu kot pomemben turistični dejavnik.
Prirodne lepote, s katerimi razpolaga Jugoslavija, niso nove, toda zanemarjene so bile in čeprav Jugoslavija šteje že med pomembne turistične dejavnike v Sredozemlju, je še vedno daJeč za I-talijo, ki nosi tovrstno prvenstvo v Evropi. Kljub temu pa so jugoslovanske turistične zmogljivosti danes neprimerno večje kot so bite pred leti ln če so številke četrto odvratne, so po navadi najbolj zgovorne.
Pred desetimi leti so v «tako imenovani osnovni hotelski zmogljivosti* imeli vsega 51.427 postelj oziroma ležišč. V hotelih in turističnih naseljih je bilo 1960. leta 33.043 torišč, v penzionih 5089 ležišč, v ostalih objektih pa še 13 tisoč 315 ležišč. V naslednjih letih so se zmogljivosti naglo večale, tako da so leta 1965 razoo-lagali že z 92.522 ležišči, dve leti pozneje s 120.876, leta 1970 oa že s 173.339. Od tega je odpadlo na hotele in turistična naselja 152.569 postelj, na penzione 4418, na ostale javne objekte pa 16.352 postelj
K temu naglemu naraščanju turističnih kapacitet Je treba dodati še tako imenovane dopolnilne zmogljivosti v počitniških domovih ln v raznih drugih objektih, še posebej pri zasebnikih. Glede tega bomo navedli nekaj zelo zgovornih številk: pred desetimi leti so imeli v tako imenovanih dopolnilnih zmogljivostih 88.286 postelj, v raznih zdraviliščih, gostilnah ln planinskih domovih 30.858, pri zasebnikih pa 82.997 postelj, to se pravi skupno 196 tisoč 787 postelj. Leta 1970 pa se je ta gnogljiypšt .povzpela na 355 tisoč 337 post&rOe seštejemo ležišča oziroma postelje v hotelih ln razpoložljive zmogljivosti v drugih objektih in v zasebnih prenočiščih, dobimo skupno zmogljivost 538.576 ležišč.
Sproti z naraščanjem zmogljivosti je naraščaj tudi dotok domačih in tujih turistov v letoviške kraje. Glede tega so značilni nekateri podatki, ki govore o sorazmernem naraščanju števila tujih turistov in nihania pri domačem turizmu. Leta 1960 je prebilo svoje počitnice v jugoslovanskih letoviščih 873.000 tujih turistov. Leta 1965 se je število tujih turistov povzpelo na 2.658.000,
lani pa so zabeležili že 4.748.000 tujih turistov. Lanskoletni dotok tujih turistov ni usrezal povečanim zmogljivostim, kajti bilo je le 2000 tujih turistov več kot leto prej.
Kar se tiče domačih, jugoslovanskih turistov, so jih leta 1960 našteli v raznih gostiščih in počitniških domovih 4.315.000, dve leti pozneje je število padlo na
4.007.000.	lani pa jih je bito že
7.112.000.	Ves čas od leta 1962 dalje se je število domačih turistov dvigalo. Vprašanje je, kako bo s tem letos, ko se posebno na Jadranu opaža, da jih ni veliko.
Kdor obišče danes turistične kraje ob istrski obali ali vzdolž Jadrana, bo takoj opazil, da je zelo veliko nemško govorečih gostov. Gre prvenstveno za Nemce in Avstrijce. Ze dolgo let so, kar zadeva število, na prvem mestu zahodni Nemci. Glede teh nimamo podatkov o številu turistov, pač pa o nočitvah. Leta 1965 so jugoslovanska gostišča zabeležila
3.364.000	nočitev zahodnonemških turistov. Pet let pozneje, to se pravi lani, je bito zahodnonemških nočitev 8.152.000. Na drugem mestu so Avstrijci. Leta 1965 je bilo
1.989.000	avstrijskih nočitev, lani pa že le malo manj kot 3 milijone in pol. Sicer se zdi čudno, toda na tretjem mestu Je že Italija. Pred petimi leti so zabeležili
875.000	nočitev italijanskih gostov, lani pa je bilo teh nočitev že 2 milijona 282.000. Sledi Velika Bri-tenija z 855.000 nočitvami leta 1965 in skoraj poldrugim milijonom v lanskem letu. Za Veliko Britanijo je prlfla Češkoslovaška. Leta 1965 so v Jugoslavlii zabeležili 775.000 nočitev češkoslovaških turistov, leni le bilo teh nočitev
1.178.000.	Vprašanje je, kako bo s tem letos, ko so češkoslovaške meto bolj zaprte.
Navesti bi morali š" številke o nr>č;tvab turistov iz drugih dežel, vendar bomo navedli le to. da pri-haiajo, računajoč po nočitvah po naslednjem vrstnem redu: Holandska, Francija, Švica. ZDA. Belgija, Madžarska. Švedska, Poljska, Danska, Vzhodna Nemija itd itd.
Seveda prinaša ta tako imenovana bela industrija veliko denarja, prvenstveno deviznih sredstev. Jugoslovanski gospodarstveniki pa trdijo, da jugoslovanski turizem še ni ubral pravilne Doti, posebno ne kar zadeva tako imenovane stranske stroške tujih turistov, namreč stroške, ki bi jih tuji turisti imeli za razne koocefte -in RRjeditve, na nakup' spominčkov m podobno.
Toda jugoslovanskim turističnim in gostinskim krogom bi se da'o očitati tudi kaj več in to ne le to. kar smo navedli in morebitne »drobne probleme* postrežbe, oskrbe, pogosto »kontinentalne prehrane* ob z ribami bogatem morju. Očitati bi kim mogli kaj vse bolj rednega. V mislih imamo namreč nekakšno megalomanijo pri gradnji hotelov Saj je res, da ie prijetneje prebivati v bolj udobnem hotelu kot v zasilnem prenočišču, k'er nima človek na volio niti vode dovolj, vendar je tudi res,
Sopartoni oziroma kvarki žarel osnovni zida ki atom skega jed ral
Dosedanja domneva o osnovni sestavi atoma porušena?
šverko bo v kratkem odpotovala na turnejo po Latinski Ameriki
Zadnje čase je v ameriških znanstvenih krogih zbudila veliko zanimanje vest o novem odkritju na področju fizike visokih energij (tako imenujemo vejo fizike, ki proučuje osnovne delce). Da bi lahko reštli nekatere svoje račune, teoretski fiziki že dalj časa domnevajo, da protoni in nevtroni niso najosnovnejši delci, ki sestavljajo atomsko jedro. Poskusi, ki so jih imeli pred nedavnim v znanem raziskovalnem centru Palo Alto v Kaliforniji, naj bi te domneve potrjevali. Da bomo lahko novo odkritje boljše razumeli, poglejmo kakšen je vsaj grob sestav atomov.
Sprva so sodili, da so atomi
kot najmanjši gradniki elementov nedeljivi. O tem je nastal ob koncu prejšnjega stoletja upravičen dvom, med drugim tudi zaradi odkritja eiektrona. To je delec s približno 1800-krat manjšo maso od mase najlažjega atoma — vodikovega atoma. Ima negativen električni naboj, ki je (po velikosti) najmanjši naboj v naravi in ga zato Imenujemo o-snovnl naboj. Naboji vseh teles so pozitivni ali negativni mnogokratniki osnovnega naboja.
Elektroni pridejo lz atomov, za to sklepamo, da so njihov sestavni del. Toda atomi so v ravnovesju navzven električno nevtralni. Zato mora biti v atomu tu-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiintiiiiiiiifniiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiitniiiiitiiiiiiii mi imun iiiiiiii m im umil um
DANES FRANCOZI SLAVIJO SVOJ PRAZNIK - 14. JULIJ
Nemški zgodovinar ruši mit o junaštvu pariških množic
Bastilja ni bila zavzeta v napadu - Tudi ni bila več ječa političnih zapornikov - Porušili je niso uporniki, pač pa je to storilo neko podjetje
Danes bodo Francozi, še posebej Parižani, kot vsako leto, slavili svoj veliki nacionalni praznik — 14. julij. Po ulioah bodo igrale godbe, ob raznih svečanostih se bodo oglašali k besedi javni delavci, posebno Pariz bo ponovno bučno in veselo proslavil svoj največji praznik — padec Bastilje.
Rekli smo, da je padec Basti-lje oziroma 14. julij največji francoski nacionalni praznik, hkrati pa smemo reči, da Francozi nimaio nobenega dr avnega praznika, ki bi bil tako priljubljen kot je prav ta. Gre namreč za velik zgodovinski datum, ko je 14. julija 1789 pariška množica v jurišu osvojila trdnjavo-Ječo, v kateri so trpeli borci za svobodo. Hkrati pa je osvojitev Bastllje in osvoboditev jetnikov tudi začetek francoske revolucije, ki je zrušila fevdalizem ln objavil« vsemu svetu še danes veljavno geslo svobode, oratstva in enakosti. Tega dhe je goloroko pariško ljudstvo napadlo Ba-sitiljdj^kl' Je bila znak despoti-1' zrna, trtnoštva, mračnjaštva in trpljenja. Zelo ogorčene borbe s posadko najbolj zvestih m zagrizenih ljudi so dolgo trajale. Iz Bastllje so streljali na množico ne le z lahkim orožjem, pač pa tudi s topovi. Toda pariška množica ni popustila, pač pa je z ogromnimi žrtvami zasedla ječe, osvobodila jetn‘ke, na koncu linčala poveljnika trdnjave in nato ječo porušiia do temeljev.
Tako nekako bi mogli strniti to, kar smo se nekoč očili o 14 juliju, o napadu na Bastlljo, o začetku francoske revolucije.
(Nadaljevanje na S. strani)
.................................................................................................................iiiii.miimiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiui
bo negativno
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan je primeren za potovanje, ki ga imate že dalj časa v načrtu. Bodite bolj strogi do samega sebe.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odlične karte, ki jih imate v rokah, uporabite samo v primeru nuje. Prišlo bo do prehodnega spora z osebo, ki vas sicer ceni.
DVOJČKA (od 31. 5. do 22. 8.) V svojem načrtu ne spreminjajte ničesar. Napetost v družinskem kropi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zanesite se predvsem na svojo previdnost. Nekatera nasprotstva bodo ‘Vznemirila družinsko vzdušje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne ponižajte se, da bi sprejeli ponudbo dvomljive poštenosti. Da bi ohra-
HOROSKOP
nlli spoštovanje prijatelja, bo potrebna žrtev.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V teku današnjega dne boste morali biti previdni v svojih poslovnih odnosih. Prijetne novice o dragi osebi
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ustvarile se bodo ugodne poklicne možnosti, vendar jih prej še proučite. Skušajte solldneje zavarovati družinske koristi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sprejeli boste neko ugodno ponudbo. Osnovna značilnost vaše-
ga razpoloženja se Izrazila.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Potrebno bo storiti znaten napor, da bi se rešili iz slepe ulice. Napredek v nekem čustvenem vprašanju.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neki posel, ki ga boste brez obotavljanja sprejeli in zaključili, vam bo zagotovil dobiček. Postavite se po robu pesimizmu.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nemudoma uresničite svojo dobro zamisel. Vaši najbliižji bodo pokazali razumevanje za vprašanja, ki vas težijo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V najkrajšem času boste napredovali. Na dcvolilte, da bi čustva obvladovala razum.
Generacije ln generacije ljudi so se učile, da se je francoska revolucija začela tako. Danes pa prihaja nemški zgodovinar Gerhard Prause na dan z nekoliko drugačnimi trditvami. Ne vemo še, kako bodo Francozi sprejeli to razlago njihovega nacionalnega praznika, ne vemo niti, ali je točno to, kar Ger-hard Prause piše. Navedli bomo le to, kar pravi, vendar pa kot zanimivost, ne pa kot «sveto resnico«. Prevelika je namreč razlika med tem, kar so nas o osvoboditvi jetnikov iz Bastllje učili, prevelika je razlika med tem, kar nam je ta dogodek nekoč pomenil in tem, kar o vsem tem piše nemški zgodovina:.
Gerhard Prause v svoji nedavno izšli knjigi trdi, da Bastilja m bila osvojena v jurišu pariških množic, pač pa da Je prišlo do predaje po dolgem pogajanju med guvernerjem trdnjave in delegacijo upornikov. Pogajanja so baje bila dolga, toda zelo e-nostavna, brez prepirov. Se več, guverner ln delegati upornih pariških množic se niso pogajali v pisarni pač pa okoli bogato obložene mize. V današnji terminologiji bi mogli reči, da je guverner Bastilje priredil delegatom upornih pariških množic — delovno kosilo.
Ce je bilo glede predaje tako, ni bilo drugače niti glede rušenja stare trdnjave. Predvsem ni res — kakor zatrjuje nemški zgodovinar — da bi bila množica najprej osvobodila Jetnike m takoj nato porušila Bastlljo Nasprotno, Bastilja je bila porušena veliko pozneje in njenih mogočnih zidov niso rušili pariški uporniki, pač pa jih je porušilo neko pariško gradbeno podjetje, ki je vse to opravilo po naročilu ln torej za denar. Med podjetjem ln vlado je bila skie-njena normalna pogodba ln 500 delavcev je za normalno dnevno plačo 45 soldov rušilo Basliijo, ki so jo, kot smo do včeraj verovali, porušili pariški uporniki v zaletu upora.
In »novosti«, s katerimi nam streže nemški zgodovinar, s tem še niso končane. Bastilja je bila, po tem, kar smo mi o tem vedeli, mogočna trdnjava-jctniš-nica, v kateri Je bilo veliko Jetnikov, prvenstveno ljudi, ki so se borili za svobodo. V Bastiljl so bili torej zaprti politični jetniki. Gerhard Prause pa pravi, da v tem času Bastilja ni une-
TOH£ S¥£TOA
130.
V li AS A
DRUGA KNJIGA
»Ali greste z nami, gospod poročnik?« ga je smehljaje povabil Veldmann in si zategoval pašček od čelade, kd se mu je imenitno podala.
»To mi še na kraj pameti ne pride,« Je odgovoril Valjhun ki sl prižgal cigareto. «Ta izpad ne sodi v moje neposredno področje,« se je naredil važnega. «če ne bi bila zletela proga v zrak, bi bil že zdavnaj v Ljubljani.«
«Jaz pa v Dresdemu, kolega. To je nezaslišano: že drugi dan mi teče dopust, domov sem že brzojavil, vsi me čakajo, Jaz pa izvršujem tu prav navadne frontne dolžnosti.«
«Tragično,» je dejal Vaijhun. «Imeli boste priložnost spoznati se s taktiko divizije in si pridobiti kakšno lovoriko, da bo dopust potem lepši.«
Veldmann je puhal v hlad pomladnega jutra cigaretni dim in skušal ustvarjati videz ravnodušnosti v vznemirljivo nape tem ozračju vojašnice.
Mimo je prikorakala enota Mongolov, vojakov 162. nemške divizije «Turkestanske», ki so po ujetništvu na vzhodni fronti prestopili k Nemcem. Valjhunov pogled Je polzel po njihovih obrazih — imeli so postrani zarezane oči ln so spominjali na Hune. Mitraljezci in njihovi pomočniki so si opasali prek prsi — po kozaškem okusu — nize nabojev za strojnice. Tudi zdaj, ko so bili v nemški službi, Valjhunu niso bili posebno všeč Sovražil je vse, kar je bilo sovjetskega in je — četudi samo zdaleč — dišalo po komunizmu. Nehote je pomislil: «Ce
bi se vojna sreča obrnila, bi te divjaške Stalinove horde preplavile Evropo in uničile zahodno civilizacijo.«
Veldmann je ujel Valjhunov zaničljivi pogled, ln ko so biiM že mimo, je dejal:
«So pač divjaki, navadni pastirji, v protlpartizanski vojni pa kar uporabni. Roparji so že po naravi. Ti izpraznijo vse. Z njimi romajo kokoši, ure... In gorje ženskam, če naletijo nanje! Niste bili še z njimi skupaj v akciji?«
«Ne. Nisem bil, pa mi ni do tega. Na Azijate gledam s predsodki,« je odvrnil.
Tedaj je prihajal komandant napada in poročnik Veldmann je ukazal, naj enota odkoraka za Mongoli.
Poslednja je bila enota domobrancev. Valjhun Je pomahal Duhu in mu želel vso srečo. Na čelu ene čete Je karakal tisti rdečelični oficir, zdaj seveda trezen. V obraz zabuhel, Je krmežljavo in sovražno gledal naokrog kakor bik, ki ga ženejo v klavnico. Ko je zagledal Valjhuna, so se mu usta razlezla v nasmeh. Bleknil je: «Z nami, gospod poročnik! Da boste videli, kakšni so primorski banditi!«
Valjhun se je užaljeno obrnil in odšel v kasarno, kjer je nameraval sestaviti poročilo in se še pogovoriti z nekaterimi ljudmi.
Vse tri kolone so se kmalu zapletle v boj z divizijo, katere obrambna linija se je raztezala po obronkih goljav in rahlo poraslih senožetih pred naselji. To je bilo za nemško poveljstvo, ki je pričakovalo napad šele na obrobju gozdov, prvo presenečenje. Goljave pod mitralješkim ognjem nevidnih strelcev so jemale enotam pogum. Zaman so poskušale prebiti obrambo.
Mongolov se Je zdelo komandantu napada najmanj škoda zato jih je usmeril na ključno obrambo brigade Janka Premr la-Vojka. Tam sta neusmiljeno kosili dve težki strojnici lz cerkvenega zvonika, ki sta obvladovali vso kotlino.
Poročnik Veldmann je opazoval napad z levega krila Videl je, da so Mongoli prodrli za ceno hudih žrtev vse do cerkvenega zidu, kjer so jih odbili z ročnimi granatami. Tako se je njihov napad ustavil. Prednost, ki so Jo priborili Mongoli,
la več vloge, ki jo Je imela prej, pač pa je to bil zapor, ki je ze odslužil svojemu namenu, tako da so bile celice te trdnj*veječe malone prazne. Ko so uporniki vdrli v Bastlljo, je bilo v njenih celicah — tako pravi nemški zgodovinar — le sedem jetnikov, ki jih je zmagovita množica nato v triumfu nosila po pariških ulicah, še več, od teh sedmih jetnikov ni bil niti e-den — politični Jetnik, štirje so se znašli v ječi zaradi tega, kor so potvarjali denar, eden jim je delal družbo, ker je nekoga u moril iz koristoljubja, dva pa sta bila v ječi iz enostavnega razloga, ker nista bila pri čisti pameti in so se ju oblasti rešile s tem, da so ju spravile za za-pahe.
Kakor vidimo, Je nemški zgodovinar povsem porušil mit o napadu na Bastlljo. Nekoliko težko Je sprejeti to verzijo. Posebno zaradi tega, ker je to dogodek iz naše polpretekle dobe. Zgodovinsko vzeto se francoska revolucija ni začela pred tisoči let in je zato za njo ostalo ve-
liko beležk. 180 let zares m doba, da bi o nekem tako pomembnem dogodku ne ostalo dovolj konkretnih podatkov in dokumentov. Nemški zgodovinar se tega zaveda, še več, sam pravi, da s tem, ko navaja gornje podatke, ne odkriva nič novega. Gerhard Prause pravi, da vse to, kar je zapisal, najdemo v dokumentih, v zapisih sodobnikov, celo v delih vrste francoskih zgodovinarjev. Vse to — zaključuje glede tega nemški zgodovinar — pa ni moglo ziu-šiti mita, ki se je ustvaril okoli napada na Bastlljo, mita o morju krvi, mita o junaštvu pariških množic, junaštvu, ki ga Parižani in Francozi še danes poveličujejo ln slavijo na svoj nacionalni praznik — 14. julija.
Nočemo biti sodniki, posebno ko gre za pomemben dan v francoski in ne samo francoski zgodovini, vendar se nam zdi, da Je razlika med tem, kar smo se o tem zgodovinskem dogodku učili v šoli, in tem, kar nam o njem govori nemški zgodovinar, zares prevelika.
Češki delavec vari velikanske cevi za plinovod, ki bo od Ruska do Zlo-nic prečkal vso Češkoslovaško in nadaljeval nato v Vzhodno Nemčijo
dl pozitivni naboj, ki izravna naboj elektronov. Nosilec pozitivne, ga naboja je proton. Proton je delec s pozitivnim osnovnim nabojem. Dobimo ga, ko od atoma vodika odtrgamo elektron. Masa protona je tedaj samo malo manjša od mase nevtralnega vodikovega atoma. Še tretji delec je sestavni del atomov. To je nevtron, ki je nevtralen in ima približno enako maso kot proton. Oba nukleona — proton in nevtron — spadata med težke delce — hadrone, medtem ko lažje del-oe, kakor elektrone, Imenujemo leptone.
Poskusi kažejo, da so protoni zbrani sredi atoma v jedru, ki je okoli stotisočkrat manjše od a-torna. Med dvema protonoma v jedru deluje električna odbojna sila. Zaradi te sile bi se moralo jedro razleteti. Vendar je jedro pri večini atomov obstojno. Zato sklepamo, da deluje med protonoma v jedru še neka privlačna sila, ki je močnejša od električne odbojne sile. To je jedrska sila. Zanjo je značilno, da sega samo do zelo majhnih razdalj, a je do teh mnogo močnejša od električne sile. Jedrska sila deluje tudi med protonom in nevtronom ter med dvema nevtronoma. Glede jedrske sile torej med protonom in nevtronom ni razlike. Zato so nevtroni skupaj s protoni zbrani v jedru. Tako je v jedru nakopičena skoraj celotna masa atoma. Svet atomov ima tako rekoč tri nadstropja. V prvem so atomi, v drugem atomska jedra in v tretjem osnovni delci, h katerim prištevamo elektrone, protone, nevtrone in druge podobne delce. Cim višje je nadstropje, tem večje energije Je treba meriti, tem manjše so razsežnosti in časi.
Sedaj moramo odgovoriti še na vprašanje, zakaj negativni elektroni ne padejo v pozitivno jedro, ki jih privlači z električno sito. Spomnimo se na planete, ki tudi ne padejo v Sonce kljub gravitacijski privlačni sili. Atom je res nekako sličen osončju. Za naše razglabljanje je dovolj predstava, da se okoli jedra, ki ustreza Soncu, po elipsah gibljejo e-lektronl, ki ustrezajo planetom. Opazujmo jedro ln elektron, ki se giblje okoli njega! Približno vzamemo, da jedro zaradi svoje vellike mase miruje. Najpreprosteje je, če vzamemo, da elektron kroži z veliko hitrostjo okoli jedra in pri tem ustvarja nekakšno »elektronsko lupino«. Te lupine torej le delno izpolnjujejo vso atomovo prostornino, tako da je ta v glavnem votel. Zaradi velike oddaljenosti od atomovega oboda ostane jedro popolnoma neprizadeto pri navadnih trkih med atomi - trki so prožni. Do jedra lahko prodreo le delci, ki Imajo veliko energijo. To se dela v posebnih pripravah — posce-ševalnikth - kjer pospetoni delci dosezajo dovolj visoke hitrosti, da lahko prodrejo v jedro. Ker so pospešeni delci največkrat protoni, se tl pospetovalnlkl imenujejo tudi protonski sinhrotroni ali protosinhrotroni.
Pospeševatnlk raziskovalnega centra univerze Stamford (Pato Alto) Ima to posebnost, da ni sklenjene oblike Center, ki je nastal okrog tega linearnega po-speševalnika, se tudi po njem t-menuje SLAC (Stanford Linear Acoelerator Center). To originalno pripravo so zgradili po načrtih znanstvenika Wolfganga Pa-nofskyja ln drugih učenjakov lz njegove skupine. Linearni pospe-ščvalnik, ki deluje od leta 1966, je sestavljen lz ravne visokova-kuumske cevi dolge 3400 metrov, kjer osnovni delci — elektroni — dosežejo po zaporednih pospeševalnih sunkih hitrost, ki je samo za manj kot dve desetmilijardin-ki manjša od hitrosti svetlobe v vakuumu. V nobenem drugem la-
boratoriju se elektroni ne meti* pognati do višjih energij, k*1" jih doseza SLAC. ProtosinhrO** ni v Brookhavnu, v Šerpu!# blizu Moskve in CERN v Zet/ pospešujejo protone: tl so tel a počasnejši od SLAC ^ tranov. Razlika v uporabi eV delcev je precejšnja: elektrod izstrelki ne vplivajo bistveno 5 atomsko jedro, medtem ko protoni vdirajo vanj precej 1*1 SLAC Je torej tipičen labori rij, kjer proučujejo elektrod gnetne vplive in določujejo ’ ljavnostne meje kvantne elefct' dinamike. CERN, Serpuhov 1 drugi laboratoriji pa se ukv*® jo z zgradbo nukleonov in z W sebojnlmi jedrskimi vplivi. dar je razloček med t«ni prot1 ml v glavnem le stvar izrazo^ ja. V jedrskih reakcijah so p*#* no zanimivi neprožnd triki. & cd-proJektRi oddajo tedaj v dovolj energije, da se pri & sproščajo s precejšnjo lahkoto 1 vi kratkotrajni delci, predv# mezonl (delci, ki so po svoji sd nekje med elektronom in P tonom). Nekaj podobnega »e zgodilo tudi v Stanfordu, 1« 1 so MU eksperimentalni pod*1 precej nenavadni: mogoče bd > bilo pravilno tolmačiti le v P meru, da struktura protonov 1 bi bila homogena, temveč Špelama. Zdi se, da se protoni *P kažejo« izstrelkom-elektronom, Je le hitrost teh dovolj viso* ne kot toge kroglice, temveč F; telesa, ki jih sesavljajo ma*»
«zmca». To bi tedaj pomenilo,
so tl, do danes osnovni sest*1’ deli atomov, v resnici sestavi lz še osnovnejših dedcev.
Fizik Richard Fejmmann J* pošteval možnost obstoja ne J lje definiranih «delov» — a*#1 ško: partons, s popačenko p*,: nov — v glavnem, da bi ovrf nerealno sliko o sferičnl sin#1, ji togega protona, ker se je zala kot neprimerna za raži® procesov, ki so povezani z nOP* nimi trki. Njegova sugestl** domneva bi se torej sklada# rezultati, ki so jiih dosegi1. Stanfordu. Niti se ne zdi podf no, da bi rezultate kako drug* preverili, ker Je zelo malo vetf no, da bi bili tl eksperiment**1 nepravilni In ker so do podb#1; zaključkov prišli tudi v ham^ škem centru Desy (Deutsche*' lektronen Sjmchrotron).
S tem pa seveda še nl re#Jj da je obstoj partonov edina ^ na razlaga za utemeljitev P0^«. „fe>v„ ki so prišli na dan v SW v Zhahstvenik Murray Gell-Man®; neodvisno od teh rezultatov; pred leti domneval, da mo1® zaradi simetrije obstajati brije > sebnl delci — kvarki (quarks* na podlagi katerih se dajo * tožiti vsi poznani delci (teh, že kakih sto), ki si lastijo P vico, da so osnovni. Najzai# vejša značilnost kvarkov je r’ hov naboj, ki je manjši od snovnega naboja in sicer sta , kvarka nosilca negativnega n*. Ja, ki je enak eni tretjini os*1 nega naboja, tretji kvark p« nosilec pozitivnega naboja, ld enak dvema tretjinama osno*! ga naboja. Ta model, ki sloni ' teoriji kvarkov, prav zadovolji razlaga pojave v jedrskih re*" jah
So mogoče kvarki tn pa1'1*' Isto, alt vsaj dva različna n*^, za razlago iste stvari? Ce hi izkazalo, da so domneve & Manna in stanfordsklh znan*1 nikov pravilne in da struK*11 nukleonov torej ni homogena, J tem bi res odkrili osnovne d« ne da bi jih tudi videli. Um#: je sicer, da smo pri takih vah bolj oprezni, saj je m<w, da niti partoni niti kvarki ", še res najosnovnejši delci h1® rije Dovolj je, da se spomnlj koliko let, da ne rečemo s\ tlj, so bili ljudje prepričani, . je najosnovnejši delec, zidak ' materije — atom!
ING. ŽARKO URS11"
Je Veldmann nameraval izrabiti zase. 2e zjutraj so prešli mostič čez reko — zdaj je bil pod močnim strojničnim ognjem. Dobil je povelje, naj se vklimi v brigadno obrambo in prebije položaje, potem naj se s pomočjo domobranskih vodni kov privleče v	zaledje	obeh brigad in napade	odzad.	To Di
bil zavidljiv uspeh, za	katerega bi mu morda	podaljšali celo
dopust in dali železni križec. Z vsem svojim odredom se je pritajil na grobljastem, z gostim grmovjem poraslem zemljišču in čakal na ugodno priložnost, ki je bila prav tako nevarna kakor vabljiva. V listnici je imel objavo za dopust "in vozno karto, če ne poizkusi, mu lahko osorni major vzame objavo. Ce ne uspe, pa	ga bo	obdolžil, da je zakrivil neuspeh.	Ko je
tako tuhtal, se	Je ozrl	po svojih. Ležali so po	mrzlih	tleh, z
orožjem, namerjenim predse, in zadovoljni, da jim ni treba naprej Streljanje se je oglašalo na več straneh, zato se je odločil, da ne bo rinil naprej brez potrebe, ker ne ve, s kakšnimi silami se bo srečal v globini obrambe brigad. Prav nič mu ni bilo do tega, da bi staknil kakšno kroglo.
Mokra zemlja ga je ohladila, a je potrpel, čez nekaj dni bodo popravili progo in odpeljal se bo domov. Medtem pa se bo ozračje umirilo.
Med vojaki se je priplazil kurir komandanta napada m mu izročil pismo:
«Kaj čakate? Takoj poskusite vdor,« je bilo napisano.
Poročnik Veldmann je pomislil: «Povelje je povelje.« Na-ravnal si Je čelado, vtaknil v avtomat poln šaržer in dvignil roko. Poklical je vodje skupin in jim dal navodila. Z obronka so se spustili h kolenu reke, ki se je svetlikala v soncu. Od tod so krenili na porasel greben, ki se je stezal proti boku brigadnih položajev. Sredi poti jih je presenetil močan strojnični ogenj in jih prikoval k tlom. Sprejeli so borbo. Veld mann je Klečal za skalo, izdajal povelja in si mislil, da je bolje, če pokajo tu do noči, kot pa če bi vdrli v globino obramoe. Oziral se je na nasprotni greben, ki je bil šele v zgornjem delu zaseden s partizani, zelo skalovit in neprehoden. Tja je poslal vod svojih ljudi. Preden pa so zasedli predvideni položaj, je na pobočju silovito zaropotalo. Mraz
mu je za gomazel po hrbtju, ko je zaslišal vzklike «w4 treskanje bomb in svoje ljudi, ki so se znašli v križnem strojnic in so v neredu bežali navzdol. Potem ni več ut«# razmišljati. Pritisk je bil prehud, tolkla sta jih dva partizai*; bataljona. Vsa njegova četa je drla nazaj na izhodiščne f' zaje. Tedaj pa je tudi tam zaregljalo. Ucvrli so jo naravi* proti reki. Curki prsti in kamenja so jim brizgali v ob^ Poročnik Vniamann je skušal zaustaviti beg, a zamah skalo, ki se je k njej stisnil, se je zažrl rafal, ga ogluši* obsul z ostrimi drobci. Val bežečih ga je potegnil za set*" Pred njim; se je lesketala krotka reka, njeno obrežje bilo obraslo z grmovjem in vrbami. Ni bila preveč širok«,
,	-----—■ “ - *	v«
prava reč za vojaka, ki zna plavati! Za njo se je svet spu,, v razbrazdane Jarke, kjer bi se lahko zbrali in učink<
» ‘MUlMura jarae, Kjer bi se lahko zbrali in učinko* uprli. Nekaj njegovih se je v slepem strahu pognalo v v , videl jih je, da so jo bredli do podpazduhe, se izkobacft** \ drugi breg ir izginili v grmovje. Ta val srečnežev je potf( za seboj tudi druge, čeprav je voda visoko brizgala v **! točo izstrelkov, so se ko nori pognali vanjo. Tudi poro^, Veldmann«, jo nagon posnemanja pahnil za njimi — zf# je v vodo. Pred njim se Je penila in pordečila, noga je z^f o truplo... Sele na drugi polovici struge, že blizu obrežj*-' spoznal zavratnost leno tekoče vode.
--------------VUUC,
Poročniku so se škornji \vse globlje udirali v mastno t>*9 Mukoma je premikal noge. Nenadoma mu je voda segal« ' podpazduhe. Vojaki, ki so ga dohiteli, so se prav tako P0^
-	----■ — — o-	ou Jiiav LUKU y—•
zali, krogle pa so še naprej penile vodo. Podoficir ob nje*11; kriknil — oplazilo ga je po licu. Kri se mu ulila po vf«. Drug za drugim so se ugrezali in tonili. Kriki na pom^ turobno odmevali med bregovi, čeprav se je sam pog^-je poročnik stegnil roko in skušal rešiti podoficirja da &, zginil pod vodo. Njegove roke pa so se ga v smrtnem oklenile kakor kremplji grabežljive ptioe. Nekaj časa st*' vrtela in čofotala, poročnik je vse globlje lezel v blato J Tudi tisti, ki so se prebili malo dlje - nekateri že k ju so zaman grabili za močvirsko rastlinje Blato j**1 vleklo vase.
PfjMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
14. julija 1971
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE>
DANES VERJETNO ODLOČITEV OCANA ZAPUSTIL BOLNIŠNICO
V IS. etapi je zmagal Spanec Jose-Man uel Fuente
tt>CHON. 13. — Merckx je danes tekmoval brez rumene majice. Zaradi včerajšnje nezgode Ocane ni betel obleči tega simbola vodečega na skupni lestvici.
V današnji etapi, ki je bila zelo ltra^a, je uspel Merckx še dokaj uspešno braniti svoje prvo mesto. 7*. Van Impe mu je odščipnil ne-prednosti in se je uvrstil na ®ugo mesto skupne lestvice.
Toda najtežji del poti bo na vrsti ko bodo morali tekmovalci startati dvakrat. Najprej bodo prevozili 145 km dolgo poletapo do Gou-^tta, nato pa še 72 km do mesta *"au. Najtežji del vožnje bo pred-b^avijala prva poletapa. Tekmoval-Cl bodo morali premagati kar štiri Borske prehode, ki imajo v koledarskem športu že kar legendarna •mena: Peyresourde, Aspin, Tour-Jbale in Aubisque. Zadnji vzpon bo le štiri km pred ciljem.
. se bodo tekmovalci na tem baju proge močno utrudili, se bodo ‘anko v drugem precej bolj predali Počitku. Ta del proge bo vodil tekmovalce praktično ves čas navzdol.
Jutri bo torej padla odločitev. Če 1)0 Merckx uspel zdržati napade svojih nasprotnikov v vožnji v vzpo-nu. katere jutri ne bo manjkalo, Potem se mu do končnega cilja ni bati za svojo končno zmago. y ravninski vožnji ter v vožnji na kronometer mu ostali tekmovalci — kot kaže— ne bodo kos.
, Etapna lestvica današnje etape, ki 'e merila 19,600 km, je naslednja:
1.	Jose-Manuel Fuente (Šp.) 47’42" 2' Van Impe (Bel.) 48'08”
3' Thevenet (Fr.) 48'10”
4- Merckx (Bel.) 48,42”
Zoetemelk (Niz.)
6-	Galdos (Šp.) 4844”
7-	Van Schil (Bel.) 48'4fi”
«• Agostinho (Por.) 48’48”
9- Guimard (Fr.) 48’51”
J0- Delisle (Fr.)
J1' Genty (Fr.) 48’56”
J2- Huysmans (Bel.) 49’03”
J3' Uribezubia (Šp.) 49’19”
J4- Mortensen (Dan.) 49 34”
«• Letort (Fr.) 49’37”
SKUPNA LESTVICA E Merckx (Bel.) 71.37’52”
2-	Van Impe (Bel.) 71.40'09”
3-	Zoetemelk (Niz.) 71.40T3”
4-	Thevenet (Fr.) 71.42’06” Mortensen (Dan.) 71.50'08”
«• Agostinho (Por.) 71.52 59” l Guimard (Fr.) 71.53’22” Pettersson (Šve.) 71.54’34”
,9- Aimar (Fr.) 71.49 42” Labourdette (Fr.) 72.00'20"
JE Lopez-Carril (Šp.) 23’52” zaost. J2- Galdos (Šp.) 27’32”
13- Mori (It.) 33’07”
14.	Paolind (It.) 34’08”
15.	Martos (Šp.) 35'48” itd.
LESTVICA
ZA VELIKO GORSKO NAGRADO
1.	Van Impe
2.	Zoetemelk
3.	Merckx
4.	Fuente
5.	Guimard
6.	Agostinho
7.	Thevenet
8.	Letort
9.	Lopez-Carril
10.	Bruyere
164
152
93
73
68
58
48
33
29
27
Ocana je danes zapustil bolnišnico v Saint Gaudensu, kamor so ga prepeljali po nezgodi. Zdravniki so namreč danes zjutraj ugotovili, da tekmovalca lahko prepeljejo v domačo oskrbo. Čuti sicer še vedno hude bolečine, toda to so le posledice močnega udarca, ne pa drugih poškodb. Ob svojem odhodu iz bolnišnice je Ocana izjavil, da se bo začel čimprej pripravljati za nastop na svetovnem prvenstvu.
V ROVINJU
Zanimiv tečaj za šolnike
V dneh od 5. do 11. t. m. je bil v Rovinju prvi seminar za absolvente in diplomate visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane.. Prvega tečaja se je udeležilo 44 strokovnjakov za šolsko telesno vzgojo, dru-
ATLETIKA
gega, bi se je pričel 12. t. m. pa se udeležuje precej več.
V sedmih dneh se je zvrstilo 13 predavateljev, ki so imeli 30 ur izredno zanimivih predavanj. Navedli bomo samo imena predavateljev in obravnavano temo vsakega posameznika. Janez Tome: učenje atletike v šoli; Jože Šturm: vrednotenje telesnih zmogljivosti; Tine Rozman in Ivan Križnar: šolsko športno društvo in reformirani učni načrt; Bernard Urbančič: nove metode dela v šolski praksi; Rajko Šugman: srednjeročni program razvoja telesne kulture v Sloveniji; Miroslav Mižigoj: poškodbe in prva pomoč; Tone Svetina: narodna zavest kot posebna družbena kategorija; Viki Krevselj: struktura in karakteristika moderne igre. novosti v pravilih, način sojenja in vloga sodnika v odbojki; Franc Cesar; način merjenja učencev, ki opravljajo nalogo v skupinah (metoda krožne vadbe) po telesnovzgojnem kartonu; Miro Lužnik: vzgoja in izobraževanje v sodobni šoli; Drago Ulaga: šolska telesna vzgoja in šport v svetu; Branko Roblek: obdelava telesno-vzgojnega kartona.
G. F.
SABLJANJE
Na svetovnem sabljaškem prvenstvu na Dunaju je zmagal v meču Sovjet Kriss.
KOŠARKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU «KA0ET0V> V GORICI
Večina tekem se odvija pred praznimi tribunami
Več gledalcev je le ob nastopih Italije
Prizor s tekme Italija — Izrael
GORICA, 13. — Po včerajšnji tekmi med Jugoslavijo in Izraelom so jugoslovanski ckadeti* eden izmed gotovih finalistov evropskega mladinskega prvenstva v košarki. Včeraj zjutraj so Novoselovi igralci prepričljivo zmagali proti Izraelcem, ki so se v prejšnjih tekmah izkazali kot nevaren tekmec. Po prvih rezultatih sodeč so imeli Izraelci nekaj možnosti, da bi se uvrstili na vrh lestvice v drugi skupini. V tekmi proti Italijanom, v petek zvečer, so popustili šele v zadnjih trenutkih. V prvem polčasu tekme z Italijo so namreč Izraelci vodili in šele v drugi polovici tekme so morali popustiti, tako da so si Italijani, posebno v zadnjih trenutkih, ob podpori domačega občinstva, osvojili tekmo.
Gledalci so na tem evropskem prvenstvu nekaj čudnega. Ni jih! Na skoraj vseh tekmah smo opazili v glavnem «dolžnostne» gledalce, t.j. časnikarje, igralce drugih tekmovalnih ekip, nekaj stoodstotno «pečenih» prijateljev košarke, pa nekaj radovednežev. Vsega skupaj sto ljudi! Izjemo smo videli le v ponedeljek zvečer, ko je Italija igrala proti Izraelu. Ob tej priliki se je dvorana precej napolnila, a se je že kmalu po tekmi, ko so igralci Sovjetske zveze igrali proti Švedom, spet spraznila. Škoda, ker so nam Sovjeti pokazali zelo lepo igro, bi lahko mirno rekli, igro evropskega prvaka. Ne verjamemo, da
PO NOVEM REKORDU NA 800 M
Kdo je Hildegard Janze-Falck?
Atletinja se odlikuje z zelo dobro taktiko - Vidnejši rezultati šele v lanski sezoni - Odločilen napredek po poroki
Vest, ki je v nedeljo odjeknila med ljubitelji atletike, je marsikaterega presenetila dn tudi nekoliko razočarala. Po zaslugi zahodnonem-ške atletinje Hildegard Janze-Falck je Jugoslovanka Vera Nikolič zgubila svoj svetovni rekord v teku na 800 m, star 3 leta.
Nemka je Jugoslovanko dobesedno «vrgla* s prestola z več kot dvema sekundama boljšim časom: 2’00”5 proti 1’58”3.
Plavolasa atletinja iz Wolfsburga je šele lani postala vidnejše ime v Evropi, nikoli pa ni posebno blestela po doseženih časih. Njeni teki so bali taktično odlični in s
Hildegard Janze-Falck s svojim pravim «trenerjem» Rolfom. Nova ^korderka se je rodila 8. junija 1949, visoka je 173 cm, težka pa 57 kg. Po poklicu je učiteljica telovadbe
tem je dosegla v lanski sezoni celo vrsto zelo važnih uspehov. K atletiki se je približala komaj pri 18 letih, baje po zaslugi mladega atleta Rolfa Falcka, ki ie tudi sam tekač na 800 m. V prvih treh letih udejstvovanja je bila med najboljšimi mladinkami v Nemčiji, napredek v časih pa je hil malenkosten in leta 1969 je celo obtičala. Med zimo 1969/1970 je redno in brez prekinitve trenirala in takoj je bilo videti napredek. Zmagala je na nemškem prvenstvu v dvoranah in dosegla tudi finalni tek na evropskem prvenstvu v dvoranah na Dunaju. V prvih tekih na prostem je v samo dveh tednih dosegla čase 2’5”2, 2’6”1 in 2’5”8, med srečanjem z ZDA pa je zmagala z 2'4’”6. Izbrana je bila v nemško reprezentanco za polfinale evropskega pokala. Ta tek je bil zelo odgovoren. saj sta poleg nje tekli še svetovna rekorderka Nikolič in Ro munka Iteana Silai, druga _na o-limpdjskih igrah v Mehiki in tedaj najboljša v Evropi. Kljub temu, da je morala Falckova taktizirati je dosegla nov osebni rekord 2’4”1 in tudi pomembno zmago. Korak naprej je pomenilo tudi državno prvenstvo. Tekla je že kot favoritinja in dosegla nov nemški rekord 2’2”8. Zmagala je nato še v finalu evropskega pokala, odločilen uspeh pa je bil dosežen povsem neuradno in zasebno. Že pred prej omenjenimi uspehi se je Hildegard Janze poročila z Rolfom Falckom. Na nekem tekmovanju v Londonu je nastopila v štafeti 4x800 m in mož, ki jo je spremljal, ji je zasebno izmeril izreden čas 2’00”6, čeprav z malenkostnim pribitkom zaradi letečega starta. Ta dosežek je seveda privedel zakonca Falck do prepričanja. da svetovni rekord ni nemogoč.
Zimski trening ie bal tudi letaš naporen in načrten. Hildegard je zmagala na evropskem prvenstvu v dvoranah v Sofiji, v nedeljo pa je v Stuttgartu odločno skušala posta-
viti svetovni rekord.
Nova svetovna znamka torej ni bila nepričakovana, tako izdatnega napredka pa niti Hildegard sama ni pričakovala.
Za mednarodno atletsko zvezo je Hildegard Falok prva ženska s časom pod 2 minutama, pred nekaj leta pa je celo boljši čas 1’58” dosegla severna Korejka Sin Kirn Dan. Korejsko atletinjo so najprej skušali z dolarji privabiti v Južno Korejo, ko pa to ni uspelo so jo skušali odstraniti s trditvijo, da morda ne gre za žensko.
Vsekakor je nemška atletinja pridobila samo en mesec pred začetkom evropskega prvenstva v Helsinkih izreden adut v svoji že zelo močni vrsti.
Razvoj svetovnega rekorda: 2'01”2 Willds (Avstralija) 1962 2'01”1 Parker (Vel. Britanija) 1964 2’01”0 Pollock (Avstralija) 1967 2’00”5 Nikolič (Jugoslavija) 1968 1’58”3 Janze-Falck (Zah. Nemčija) 1971
— lin —
■mm,m
Jugoslovansko državno nogometno reprezentanco, ki bo v nedeljo igrala v Rio de Janeiru proti Braziliji, v poslovilni tekmi Peleja, bodo sestavljali naslednji igralci:
Ratomir Vukčevič (Hajduk), Radomir Dujkovič (Crvena zvezda), Dragoslav Stepanovič (Beograd), Miroslav Pavlovič (Crvena zvezda), Dragan Holcer (Hajduk), Zoran Antoni je vič (Crvena zvezda), Blagoje Paunovič (Partizan), Brane Oblak (Olimpija), Ilija Petkovič (Beograd), Josip Bukal (Željezničar), Zoran Filipovič (Crvena zvezda), Nenad Bje-kovič (Partizan), Jovan Ačimovič (Crvena zvezda), Jure Jerkovič (Hajduk), Mladen Ramljak (Dinamo), Dragan Džajič (Crvena zvezda).
NOVOSEL TRENER JUGOSLOVANSKE EKIPE
V Gorici se počutimo vsi zelo prijetno
GORICA, 13. — Jugoslovanska reprezentanca, ki nastopa na letošnjem evropskem prvenstvu «kade-tov» v Gorica, ima svoj «štab» v Dijaškem domu. Med onimi, ki nosijo jugoslovanske «plave» drese je ludi mož, ki je na prvi pogled mladenič, svetlolas, vedno z nasmehom na ustnicah, jeze ne pozna, toda želi disciplino. Ta vedri človek je trener jugoslovanske reprezentance, Mirko Novosel, s katerim smo se včeraj pogovarjali.	—-
V.: Najprej bi želel vedeti nekaj o vas, o vaši karieri.
O.: Preden sem pričel trenirati ekipe, sem petnajst let igral košarko. Igral sem z moštvom Lokomotiva v Zagrebu. V letih od 1961 do 1965 sem nastopal tudi v državni reprezentanci. To so bili časi, ko sem imel za tovariše Dane-va, Korača, Djerdjo. V držaivnem dresu sem nastopil trikrat.
V.: Kaj pa kot trener?
O.: V letu 1965 sem opustil igro ter sem prešel na trenersko področje. Najprej sem treniral drugo ekipo Lokomotive, nato pa prvo (z Lokomotivo igra brkati Plečaš). Nato sem postal drugi trener državne reprezentance. Po univerziadi, ki je bila v Turinu, sem se moral odločiti: ald bo trener Lokomotive ali državne reprezentance. Izbral sem si drugo in sem s košarkarsko federacijo podpisal pogodbo do olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto v Muenchnu.
V.: Imate morda kaike osebne načrte?
O.: Morda bom celo prišel v I-talijo, če bodo tla dobra za uspešno delo. Točnega ni še nič.
V.: Sedaj pa nekaj o tem prvenstvu. Kaj menite o njem?
O.: Trda bo. Naš namen je bdi priti v finale. Potem pa bo kar bo. Toda tiha želja vsakega med nami je zmaga. Toda .. .
V.: Favoriti za končno zmago in za kvalifikacijo v finale?
O.: V prvi skupini je glavni fa-forit Sovjetska zveza, dobri sta Španija in Grčija. V naši skupini
pa so dobri Italija, Izrael in Jugoslavija. Za naslov prvaka pa se bodo borile Sovjetska zveza, Italija in Jugoslavija.
V.: Kaj menite o vaši ekipi?
O.: Igralci so samo 15 dni skupaj in so zelo mlaidi. Stebri ekipe so Miličevič, Delibasič in Kicano-vič. Če gledamo v bodočnost pa ima mnogo možnosti pivot Žičič, ki ima 15 let in je visok 2,06 m. Tudi Slovenec Lukovac bi moral lepo uspevati. Reči pa moram, da so vsi igralci mladi in da imamo zaradi tega mnogo samozaupanja.
V.: Kar se pa tiče Slovencev?
O.: Tu sta dva: Lukovac in Za-loker. Oba sta dobra igralca. Doma pa smo pustili tretjega Slovenca, Volja.
V.: Mnenje o tem evropskem prvenstvu v Gorici?
O.: Kot sami vidite so izidi nizki, ker igrajo skoraj vse ekipe na cono in tudi ker so žoge preveč trde. V ostalem pa je organizacija dobra in tudi vse drugo je v redu.
V.: Kaj pa bodoče delovanje te mlade reprezentance?
O.: Po tem prvenstvu bomo šli v Porto San Giorgio, kjer bo mednarodni turnir, nato pa v Izmir, t. j. v Turčijo, na balkanske igre. Igralci se bodo vrnili domov 10. avgusta. Nekateri med temi pa bodo sodelovali na evropskem članskem prvenstvu, ki bo v Essenu v Nemčiji.
V.: Kalko se počutite v Gorici?
O.: Dobro, zelo dobro! Tudi v Dijaškem domu se imamo odlično. Nič nam ne manjka in smo zelo zadovoljni. Kar se pa mesta tiče je Gorica lepa, čista in mirna, kar gotovo pozitivno vpliva na razpoloženje igralcev in tudi vodstva, zdi se mi, vseh ekip.
Zahvalili smo se Mirku Novoselu za razgovor. Zahvalili smo se človeku, ki je skupno z Žeravico pripomogel k zmagi Jugoslavije lani v Ljubljani. Zato želimo, da bi se lanski uspeh jugoslovanske reprezentance ponovil letos v našem mestu.	I. K.
Veldmann je začel vpiti na pomoč. Nihče ga ni slišal, nihče ( Priskočil, pomoči so bili vsi potrebni. Zagrgral je in izpljuni umazano brozgo. Navdala ga je smrtna groza. Voda mu ! segala že do ust, podoficir, ki je tonil, pa se ga je neusmi-®no oklepal. Zaman je skušal izvleči nogo, blato jo je okle* kaikor past. Če bi mu bilo to uspelo, bi bil utapljajočega * sunil v treouli, tako pa ga je zgrabil z roko za rob čelade 1 ga skušal odriniti od sebe. Ko tudi to ni pomagalo, ga je ■E>vito sunil v obraz. Nesrečnež pa je spet prikukal na postno In srečala sta se z očmi. Potem je tudi Veldmanna “tegnilo pod gladino. V grlu mu je zaklokotaia voda, zalila lu je oči... Zaman je nekajkrat zamahnil z roko, kalno dno a je vleklo vase. Še nekajkrat se je v smrtnem boju pokala glava, roke so se stegnile in prsi so se razkrečili nad ledino, potem pa ga je zmanjkalo. Voda je vztrepetala v toazanih kolobarjih, ko da bi se bila pognala iz nje veli* a riba.
V mraku je bojni hrup zamrl. Nemci so se umaknili a izhodiščne položaje, brigade pa so se namestile na vznožju ozdov. Kljub temu so se Orlov, Vojko in del Primoževega 3da spustili k reki. V varstvu mraka so nameravali med rrnovjem in na obrežju reke poiskati padle, šlo jim je za r°žje in strelivo; ker je bila vojska strgana in slabo obuta, 3 se zanimali tudi za čevlje.
Nad Javornikom je vzšel bled mesec, pod njimi so se 'tetlikale globočine tihe, lene reke. 2e pred obrežjem so našii ekaj trupel in orožja. Orlov in še nekateri z njim so jih takoj r°iskali, sezuli in pričeli slačiti okrvavljeno obleko. To so °6eli z neko nerazumljivo zvedavostjo, pomešano s studom.
Vojko in Primož sta se spustila k reki. Po obrežju je °Č®rna sapa prav narahloma majala suho trsje, da je skriv-°stno šelestelo v mrak. Prerinila sta se skozi grmovje k °dd, kjer je bila nemško četa panično zbežala v reko. Neda-^ spodaj, na prvem ovinku, kjer je bil teman tolmun, sta agledala prve mrliče. Med rečnim rastlinjem je uzrl Vojko 'tod obraz, ki je strmel s široko razprtimi očmi v soj prižigalih se zvezd. Potem sta zagledala sprevod utopljencev, ki
se je premikal počasi, komaj opazno. Kot bi živi plavali skozi zgoščen zrak. Zabuhli obrazi, napihnjeni, z razširjenimi rokami in nogami, podobni pobitim žabam, so se nalkazno motovilili po globočavi.
«Ti se ne bodo nikoli vrnili, pogoltnilo jih bo podzemlje. Tamlje, kjer se reka neha. Ne matere ne sinovi ne očetje ne bodo vedeli za njihove grobove,» je dejal Vojko.
«Kaj moremo! Nismo Jih klicali sem, sami so prišli,« je suho odvrnil Primož.
«Vsi najbrž ne. Mnogo jih je prišlo samo zato, ker so jih poslali. Precej sem jih poznal, ki se jim grozodejstva nemške vojske upirajo tako kot nama. Nimajo izbire. Pokoriti se morajo ali pa pasti od lastnih krogel.«
«Kljub temu so svinje... Prav nič se mi ne smilijo... Sicer pa je vse skupaj špirala zla, ki ji ne prideva do konca... Bolezen v krvi ljudi... Tisočletja se ponavljajo neumnosti...«
«Hudič naj vzame vse, ki ženejo ljudi v smrt! Na dno oceana bi jih potopil. Le zakaj se ne trudijo, da bi ljudem pomagali živeti? Kdo podi ljudi v smrt in zakaj? Kdo? Tisti, ki mu ob smrti drugih rastejo delnice in dobički. Tisti, ki mislijo, naj bi bil ves svet siv, rdeč ali rumen, takšen, kot je njihov. Tisti, ki bi spravili s sveta vsakogar, ki ne misli kot oni. Večina takih sedi doma, posluša poročilo in ukazuje...«
«Kakšna traparija!«
Mesec se je skril za temen oblak in podobe v vodi so se zlile z blatnim dnom. Samo obrisi senc so se pomikali z lenivim tokom.
Orlov je bil s svojimi že gotov, prilomastil je za njima skozi grmovje in ju nahrulil:
«Kaj pa zijata, orkamadona!«
Vojko mu je z gibom glave pokazal v tolmun. Tudi on je obstal in onemel, spreletel ga je mrzel srh. Navajen je bil mrličev na suhem, ne pa v vodi. Obrnil se je k tistim, ki so bili z njim, in jim naročil:
«Pomečite vse v vodo!«
S travnika so privlekli gole vojake, ene za noge, druge za roke, in jih zmetali v vodo. Tu so se trupla pomešala s
bi se lahko Rusom postavili po robu Jugoslovani, Italijani ali Španci, ki bodo verjetno z njimi igrali v finalu.
Včeraj zjutraj so torej Jugoslovani odpravili Izraelce. V prvem polčasu so «plavi», ki so oblekli za to priliko bele drese, igrali nekoliko umerjeno. Videti je bilo, da «otipavajo» nasprotnika. Rezultat prvega polčasa je bil 33:25 za Jugoslavijo.
V	drugem polčasu pa se je igra Jugoslovanov spremenila. Pričeli so forsirati in to je bilo videti tudi v rezultatu. Po petih minutah igre je bila razlika že 17 točk (49:32), po desetih 21 točk (61:39), po petnajstih 26 točk (69:43), ob zaključku igre pa je razlika narasla na 31 točk (78:47).
Jugaslovani so igrali zelo hitro igro, bili so vedno in povsod prisotni, medtem ko so morali vrsto izraelskih igralcev, in to najboljše, izključiti, ker so napravili preveč napak. Včeraj smo tudi razumeli, zakaj so prejšnji dan Jugoslovani, v tekmi s Švicarji, igrali tako mirno, ne da bi se pretegnili. Hoteli so biti sveži za tekmo proti nevarnejšim Izraelcem.
Rezultat tekme Jugoslavija — Izrael je bil torej 78:47 (33:25).
JUGOSLAVIJA:	Todorovič (4),
Trpkovič, Zaloker (12), Kicanovič (12), Martinovič, Miličevič (16), Bio-rac (1), Zizič (2), Belibasič (19), Morelj (10), Lukovac (2), Grgin.
IZRAEL: Zaks (3), Schwartz (3), Lupo (4), Bercovich (11), Rosen-berg (2), Talbor (11), Aroesti, Nach-mias (8), Tschurz (8), Schabi, Po-
SODNIKA: Kiralen (Romunija) in Holmin (Švedska).
* * »
V	drugi jutranji tekmi je ekipa Sovjetske zveze gladko odpravila Avstrijo z rezultatom 85:38 (47:19). Sovjeti niso poslali na igrišče naj-
boljših igralcev.
Še nekaj sinočnjih izidov:
Turčija — Švedska	56:45 (37:20)
Nemčija - Švica	86:57 (41:27)
Italija - Frainoija 63:54 ( 26:28) Španija - Grčija 59:37 (30:21)
m.w.
Italija-Jugoslavija na radiu Trst A
Radio Trst A že od vsega začetka sledi evropskemu košarkarskemu prvenstvu «kadetov», ki se je začelo v soboto v Gorici. Časnikarski odsek je za jutri, v četrtek zvečer, pripravil neposredni prenos tekme med Italijo in Jugoslavijo, ki se bo začela ob 21. uri v dvorani UGG.
Prvi neposredni prenos, med katerim bo predstavitev tekme in nastopajočih peterk, bo na sporedu ob 20. uri, med rednimi športnimi vestmi.
Ob 21.30, ob koncu četrtkovega dramskega sporeda, pa bo postaja Trst A neposredno prenašala drugi del tekme.
Reporter bo Sergij Kocijančič.
Ob koncu zadnjih poročil, ob 23.15 pa bo na sporedu kratek povzetek in komentar tekme.
NOGOMET
Za predsednika znanega italijanskega nogometnega kluba Juventus iz Turina so imenovali bivšega nogometaša tega društva Bonipertija. Izvolil ga je upravni svet na današnjem sestanku.
GOLF
V Benetkah se je danes začelo evropsko žensko prvenstvo v golfu. Nastopajo tekmovalke iz devetih držav.
Pod švedskim košem med tekmo Sovjetska zveza — Švedska
tistimi, ki jih Je napravila voda.
Orlov se je zagledal v odurne spake. Noge, roke In telesa so se pozibavala v podvodnem plesu z giba, kakršnih ni videl na zemlji.
Na varljivo lesketajoči se gladini so plavali mehurčki ln se razblinjali drug za drugim v nesmiselnem redu, kot ugašajo življenja ljudi na prostrani zemeljski krogli.
((Pojdimo!« Orlov je pljunil v vodo in se obrnil.
Za njim so krenili vsak s svojimi mislimi proti gozdu, od koder so bili napadli Nemce.
V Vojkovih očeh se je svet spreminjal v sluzast ocean nesmiselne smrti, To je bila obratna predstava pekla ali nebes. Zrastel je bil ob vodi in z vodo. Ujel je mnogo rib, videi Jih je tudi omamljene, zevajoče v presahlih strugah, mrtve v jezeru, razpadajoče, obdane od plesni, ogabno napihnjene in zaudarjajoče. Srečal se je z mnogimi utopljenci. Tisti, ki so umrli nasilne smrti in biii vrženi v vodo, so stali pokonci z razširjenimi rokami. Nabrekle samomorilce pa je jezero naplavljalo, obdane s sluzom in zelenimi algami. Vse, kar Je bilo s tem v zvezi, je bila gnusoba razpadanja. Čutimo, da ni nobena predstava posmrtnega življenja povezana z vodo. Ne pekel ne nebesa si ne lastita tega, za življenje bistvenega elementa. Voda, iz katere je življenje vzklilo, ostaja zvesta življenju. Gibanje Je večno pretakanje, brez miru in konca, brez oblik, grozno In privlačno hkrati.
Sklenil je, da bo to misel povedal Primožu — zapisal naj bi jo v svoj dnevnik. Tudi on je zapisoval, kar je doživel posebnega. Zdaj je bil funkcionar partije, zato pri pisanju ni bdil več tako sumljiv.
Očaran od svetle tišine in omamljen od tuje smrti, se Je s hribčka, od koder je bil streljal po bežečih, še enkrat ozrl na reko. Skrivnostno se je lesketala in se vila po krajini, kjer je presahnila v suhih kraških tleh kakor njegova misel.
Poročnik Duh, ki se je bil udeležil napada, je v kasarni poiskal Valjhuna. Pljunil je v kot in mu kislo dejal:
«Nič nismo opravili. Precej žrtev imamo. Nekaj so jih
pripeljali s kamioni in jih zlagajo v garažo. Jih greva d<
gledat?«
«Prav nič mi ni do tega,« je dejal Valjhun. «Zanima ir sanio, kje je poročnik Veldmann.«
«Ta revež je šel na dopust v vodno kraljestvo. Ne vest kako se je veselil snidenja z domačimi... Jutri pojdemo uto] ljemce reševat, če jih že ne bo požrla ponikalnica.»
((Pustiva mrtve. Naj počivajo v miru.«
šla sta v kantino in si naročila vsak dva ded ruma, d bi izprala iz grta grenkobo sedanjosti in strah pred bodoi nostjo. Valjhun je kalno pogledal poročnika in dejal:
«Ne obupujmo. Vera je v upanju, v upanju je tudi zmag Zvedel sem, da bo prišlo iz Trsta mnogo vojske. Da bi vsi še malo počakali! Stisnili jih bomo v klešče, iz katerih r bo rešitve.«
11
V Trstu je bilo mnogo vojakov. Po pristanišču in mestni ulicah so vrveli pripadniki vseh zvrsti vojske: mornarji, obali topničarji, pehota, pripadniki protiletalske obrambe, policij enote SS... Med to množico uniform so se dvilni prebivali kar izgubljali, bili so v manjšini. Med njimi se je v uniforn nemškega oficirja sprehajal tudi Rus Mihajlo s prijateljei Seidovom. Ravnodušno sta hodila po ulicah in po pristanišči ogledovala in se pripravljala na nov podvig, ki si ga je b zamislil Perne.
Stanovala sta v podstrešni sobici, pri družini ladjedeln škega delavca, Slovenca, člana OF. Tu so večkrat spali dive zanhi ali preganjani ilegalci. Oskrbovala jih je domača hčerk Mirjan, ki sta jo večkrat vzela s seboj na oglede, da je bil za predhodnico — opozorila naj bi ju na nemško vojno pol cijo, ki je večkrat legitimirala vse od kraja.
Po enem izmed uspešnih pohodov sta se vrnila v svoj skrivališče. Medtem ko se je Seddov trudil s prvovrstnim its lijanskim čistilnim priborom, da bi dobili njuni škornji prai nemški sijaj, je Mihajlo zamišljeno strmel skozi okno.
(Nadaljevanje sledi)
Uradnlitvo TRST	Ul Montacchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnica	GORICA	Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6 100 lir celnletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi 15.500 lir.	•j SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poitni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
14. julija 1971
La SFRJ	Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3 270/1
«ADIT» • DZS, Ljublians Gradišče 10/H nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enegr stolpce 'rgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400 osmrtr ice *r so?ahe 200 lir	«Mali oglasi*
50 lir beseda Oglas' za tržaške m gortškc pokrapno se naročaio ph upravi Iž vseh drugih pokrajin Ital • te pri «Societ^ Pubbliciti lteliand»*
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala m tiska ZTT • Trd
ŠE VEDNO NAPETO OZRAČJE V ULSTRU
«Provisionals» grozijo s hudimi represalijami
IRA si je tudi prevzela odgovornost za umor britanskega vojaka • Brian Faulkner je pikro obsodil «teroriste>
BELFAST, 13. — V Ulstru se vrstijo bombni atentati in streljanje, medtem ko skušajo preštevilni policijski in vojaški odredi onemogočiti spopade, večkrat pa -e zgodi, da povzroča nerede prav njihova navzočnost.
V Belfastu je v bližini neke katoliške četrti nenadoma počila bomba. Vojaki so seveda začeli takoj streljati in so ranili nekaj civilistov. Podoben dogodek se je pripetil tudi v Londonderryju, kjer so agenti začeli streljati, da bi razpršili množico. Pri tem je bilo ranjenih več oseb, čeprav se je samo ena zatekla v bolnišnico. Točnega števila ranjencev ni mogoče določiti prav zaradi tega, ker se od ranjencev samo nekateri zatečejo v bolnišnico, kakor se običajno dogaja pri demonstracijah.
Poročali smo že, da se bombni atentati beležijo že ves teden, vsak dan brez izjeme. Največ atentatov so zabeležili v bližini katoliških četrti, vendar niso redki tudi v središču mest. V belfaški katoliški četrti Lower Falls Road je včeraj umrl vojak odreda «Royal Green Jackets* (zelenih jopičev). Vojaški glasnik je takoj sporočil, da so na vojaka streljali teroristi, ko je stražil na vogalu med dvema ulicama.
Oglasili so se tudi «provisionals», pripadniki najbolj delavne in najbolje vojaško organizirane skupine, ki deluje v okviru organizacije IRA. »Provisionals* so v Dublinu izdali poročilo, v katerem si prevzemajo odgovornost za umor britanskega vojaka v Falls Road. Izjava se gla si točneje: »Enota organizacije IRA je izvršila smrtno obsodbo vojaka britanske okupacijske vojske v Falls Road». Poročilo poudarja dalje, da je organizacija nameravala na ta način maščevati nedolžne občane, ki so izgubili življenje pretekli teden v Derryju. »cimprej bomo izvedli še vrsto takih dejanj,» se zaključuje izjava.
Republikanski poslanec Gerry Fitt se je podal k notranjemu ministru Reginaldu Maudlingu, od katerega je zahteval, naj se takoj izvede uradna preiskava v zvezi z umorom dveh oseb v Derryju. Vojaški kro gi so namreč sporočili, da sta bili obe osebi člana organizacije IRA (Irish Republican Army) ter da sta bili oboroženi. Republikanci pa trdijo, da nista bili oboroženi in da sta bili umorjeni brez posebnega vzroka.
Predsednik severnoirske vlade Brian Faulkner je seveda obsodil umor britanskega vojaka in v svoji izjavi ostro napadel pristaše organizacije IRA, ki jih je imenoval »strahopetce* in »hinavce* ter ugo tavljal, da so teroristi napadli vo jaka, ki je »stražil daleč od neredov in s tem samo vršil svojo dolžnost*.
Pri kraju Lecgoole (blizu Ennis-killena) sta dve osebi napadli bri tansko vojaško opazovalno postojanko. Vojaki so seveda odgovorili s streljanjem, zdi se pa, da ni bilo ranjenih.
V Belfastu se po ulicah poznajo sledovi »nemirnih noči*. Oblasti sicer ugotavljajo, da je napetost nekoliko popustila, v katoliških krogih pa se še niso pomirili zaradi ponedeljkovih oranžističnih manifestacij, Id so jih označili kot »hude provokacije*.
državnemu pravdniku, o dokončnih ukrepih prod italijanskemu delavcu pa bo morala odločati švicarska vlada.
Obsojeni na smrt
sovjetski
kolaboracionisti
MOSKVA, 13. — Sodišče sovjetskega mesta Elisa je obsodilo danes na smrt tri moške, ki so bili priznani za krive številnih pokolov v zasedenih pokrajinah Sovjetske zveze. Sodniki so spoznali za krive N. Nuharajeva, G. Inžijejeva in V. Cerenkjejeva. Neki četrti obtoženec je bil obsojen na 13 let težkega zapora.
Sovjetska agencija TASS je sporočila, da so trije obtoženci sodelovali skupaj z nertiško vojsko ter so
Sindikati obsojajo policijske posege
BOLOGNA, 13. — Danes zjutraj je prišlo do hudlih tacddemtov pred tovarno Vtro blizu Bologne. Kakih 150 delavcev, ki so se hoteli vrniti na delo po dolgi stavki, se je spopadlo s tistimi, ki so hoteli nadaljevati z agitacijo. Posegla je policija, ki je z nekaj napadi razpršila delavce. Ko so državna tajništva FIOM, FIM lin UILM zvedela za Incidente, so Izdala komunike, v katerem obsojajo poseg policije, ki Je pretepla delavce ln sindikalne predstavnike. Poleg tega poudarja jo, da je prišlo do tega stanja po petmesečnem boju delavcev, ki zahtevajo da uprava tovarne sprejme znova 50 odpuščenih delavcev. Pro. ttslndikalni namen teh odpustov je očiten, saj Je uprava tovarne odpustila ves tovarniški svet.
^SLOVENSKO JAVNO MNENJE 1971>
Zamejski Slovenci v zavesti matičnega naroda v Sloveniji
Anketa je opozorila na precejšnje pomanjkanje narodne osveščenosti
lz včerajšnjega ljubljanskega *Dela» objavljamo prispevek Petra Breščaka o anketi tSlovenskega javnega mnenja 1970» na vprašanja v zvezi s problemi zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Juan Corona formalno obtožen
YUBA CYTY, 13. — Okrajni sodnik je formalno obtožil Juana Co-romo, katerega dolžijo umora številnih poljskih delavcev, točneje petindvajsetih umorov prve stopnje.
Corono so aretirali 26. maja letos, potem ko je policija odkrila v »sadovnjaku smrti* blizu Yube Cityja devet trupel. V nadaljevanju pre-
zagrešili' številne zločine v Ukrajini i iskave je policija odkrila še drugih in v Poljski	116 trupel.
V amiketi »Slovensko javno mnenje 1970», ki jo je Izvedel center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani, so anketiranci odgovarjali tudi na vprašanja v zvezi s problemi zamejskih Slovencev.
Odgovori slovenskega Javnega mnenja na ta vprašanja so posebej zanimivi zato, ker je bila preteklo leto vrsta dogodkov, kulturnih ln političnih, ki so tudi v matični deželi vzvalovili interes za dogajanja v slovenskih skupnostih onstran madžarske, avstrijske in Italijanske meje. Odgovori na zastavljena vprašanja kažejo tudi stopnjo informiranosti in zanimanja za vprašanja narodnega obstajanja v
zamejstvu.
luiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiifiiitiiimiiiimiiiiiiiiiii
Francoski komunisti kritizirajo Kitajsko
PARIZ, 13. — Francosko glasilo komunistične partije »Humanite* je v teh dneh naperilo ostro kritiko proti francoski vladi, ker je ta baje vključila v delegacijo, ki bo v teh dneh obiskala Sovjetsko zvezo, parlamentarce najrazličnejših skupin, med katerimi pa ni niti enega komunista.
Francoski parlamentarci so že odpotovali v Peking. Francoski komunisti se čudijo posebno dejstvu, da so bili izvzeti iz splošnega protiimpe-rialističnega boja. »Humanitč* nadalje obtožuje francosko vlado, ker je dopustila, da je prišlo do diskriminacije do francoskih komunistov. Komunistični list kritizira na koncu tudi kitajsko vlado, ki po njegovem mnenju s svojo oolitiko cepi proti-imperialistične sile.
tlmstja* o evropski varnosti
MOSKVA, 13. — Sovjetski list »Iz-vestja* je danes obširno pisal o vprašanju sklicanja konference o evropski varnosti. Sovjetski časopis je povezal to vprašanje z obiskom italijanskega zunanjega ministra Al-da Mora v Moskvi.
Po mnenju sovjetskega časopisa se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je treba priti čimprej do splošne mirovne konference, ki naj bi obravnavala pereča vprašanja miru na svetu. »Prišel je čas — je rečeno v komentarju sovjetske tiskovne agencije, da se preide na praktično izvajanje že prej sklenjenih sporazumov.
ZAGONETNI UMOR TREH FRANCOSKIH MLADINCEV
je
Dvajset strelov iz puške pokosilo mlada življenja
Policisti tipajo v temi, ker je za morilci izginila vsakršna sled
LONDON, 13. — Policijski organi so ugotovili osebno istovetnost treh mladih ljudi, ki jih je neki neznanec (ali neznanci) umoril v gozdiču Delamere v Cheshlreju. Kot smo že poročali, so nekateri delavci odkrili trupla umorjenih ljudi že včeraj zjutraj. Zdi se, da je prišlo do te nenavadne krvave tragedije nekoliko potem, ko so dve dekleti in en fant postavili šotor na jasi v bližini omenjenega gozda.
2rtve ( strahotnega zločina so: Chrištlrie ih Manlque Liebert, stari 20 oziroma 22 let, ter 21-letni Daniel Berland. Mladenič je bil zaročenec ene od sester. Ljudje Id so prišli na kraj zločina, so našli Christino ln Berlonda že mrtva. V bolnišnico so pripeljali Momique, tol je bila hudo ranjena, in ki Je umrla že po poti. Zdravniki ki so pregledali trupla umorjenih so Izjavili, da so bile žrtve ubite z vsaj dvajsetimi streli lz nekega strelnega orožja kal 22.
Vsa angleška policija na tem področju Je v alarmnem stanju. Policisti pregledujejo vso okolico, kjer Je prišlo do zločina, toda do sedaj niso baje izsledili nobenega dokaza oziroma podatka o morebitni krivdi določenih ljudi, oziroma krogov. Danes je skupina polf-
Giadovna stavka sovjetskih Judov
MOSKVA, 13. — V sovjetski prestolnici se je danes nadaljevala gladovna stavka 27 georgijskih Judov, ki zahtevajo, naj jim sovjetske oblasti izdajo dovoljenje da zapustijo ZSSR ter se preselijo v Izrael. Število judovskih oporečnikov je danes naraslo na okoli 33 ljudi.
Judovski oporečniki so vložili prošnje za izselitev krajevnim organom v jugozahodnem delu SZ. Na svoje zahteve niso prejeli do sedaj še nobenega odgovora.
Skupina 27 Judov je začela protestno manifestacijo že pred časom. V Moskvo je prišla, da bi po zgledu nekaterih drugih judovskih skupin dosegla od sovjetske vlade potrebne vizume za izselitev. Spočetka so prizadeti Judje zasedli čakalnico vrhovnega sovjeta, toda ker je obstajala nevarnost, da jih v nočnih urah izženejo iz poslopja, »o se premaknili v poslopje brzojavnega urada, ki je odprto po dnevi in ponoči. Kolikor je znano niso policijski organi sprejeli nobenega ukrepa glede prisotnosti judovske skupine v Moskvi.
Italijanski sindikalist izgnan iz Švice?
ŽENEVA, 13. - Položaj Italijanskega delavca Severina Maurut-ta, kateremu je policija za tujce za-grožila, da ga bo izgnala, je še vedno negotov. Preiskava, o kateri ni bilo mogoče izvedeti ničesar, je skoraj zaključena.
Ženevski sindikati kovinarjev, ki so maja zagrozili, da bodo sprejeli hude ukrepe, če bo policija nadaljevala s svojo namero, trdijo, da hočejo izgnati Maurutta zaradi njegovih prepričanj in povezave z italijansko komunistično partijo.
Preiskavo so zaupali zveznemu
cijiskih oddelkov šla v Rhyl v Ga lesu, ki se nahaja kakih 50 km od kraja zločina. Agenti baje iščejo v tistem kraju neko avtomatsko puško kal. 22.
Kdo Jih je napotil na to sled? V nekaterih krogih pravijo, da so agenti našli v bližini dveh trupel Francozov tulec, ki pripada puški kal. 22.
Starši deklet so sporočili, da bodo v kratkem prišli v Anglijo. Vest o strahotni tragediji, ki je prizadela njihovo družino, so zvedeli iz neke krajevne oddaje tamkajšnje televizijske postaje. Poleg dveh nesrečnih žrtev, imajo starši še dve hčerki.
Po zadnjih vesteh je Monlque poučevala telovadbo v neki katoliški šoli v Fonteinayu.
Policijski organi so našli pri Mont que nekak dnevnik, v katerega je dekle opisovala potovanje lz Francije v Anglijo ter še posebej prihod v taborišče, kjer so jo neznanci umorili. Iz njenega opisovanja ni razvidno, da bi jo kdor koli nadlegoval ali ji grozil. Policijski organi menijo, da je strašni umor zakrivil spolno nenormalen človek.
Pri vprašanju, kaj po njihovem mnenju otežkoča narodnostni obstoj Slovencev v zamejstvu, se je največ anketirancev (61,4 odstotka), odločilo za formulacijo »zatiranje slovenskega jezika in majhne možnosti za šolanje v materinem Jeziku«. Temu sledi mnenje, da otežko. ča narodnostni obstoj obnašanje državnih oblasti ter politično itn go spodarstoo zapostavljanje, matomne nje, da živijo pod pritiskom ne strpnih ln skrajnih nacionalistov takoj za to opredelitvijo pa prepri čanje, da njihov narodnostni obstoj otežkoča dejstvo, da jih Jugoslavija premalo podpira pri uve-Ijavljanju njihovih pravic. Postavka jezika kot narodnega osvešče-valca je bila torej v »klopu možnih ovir narodnostnemu obstoju Slovencev v zamejstvu postavljena nfi prvo mesto.
Na vprašanje, ali imajo Slovenci, ki živijo v sosednih državah — v Avstriji, Italiji ln na Madžarskem — možnost za svoj narodnostni obstoj, so anketiranci odgovarjali v negativnem smislu takole: za Madžarsko 14,2 odstotka, za Avstrijo | 13,9 in za Italijo 13,3 odstotka. Ob tem velja vendarle upoštevati, da največ anketirancev (5,5 odstotka) razmer na Madžarskem ne pozna. Da Imajo Slovenci v zamejstvu le nekaj ali malo možnosti za svoj narodnostni obstoj, je za Italijo izjavilo 58,4 odstotka anketirancev, za Avstrijo 56,4 ln za Madžarsko 27.
Zanimiv je podatek, da kar 74 odstotkov vprašanih nima stikov s Slovenci, ki stalno žive v zamejstvu,oziroma da ima redne stike le 7 odstotkov vprašanih. Za informiranost Slovencev v zvezi s plebiscitnimi dogodki na Koroškem lani je zelo značilen podatek, da je na vprašanje o tem, kaj naj bi pomenile proslave ob 50-letnlci koroškega plebiscita v Celovcu za naše odnose z Avstrijo, 31,7 odstotka vprašanih odgovorilo, da ne vedo nič o plebiscitu, oziroma se Je 17,1 odstotka opredelilo za formulacijo »odnosom koristijo«.
Naj sklenem: anketa »Slovensko javno mnenje 70» je na vprašanja o problematiki zamejskih Slovencev vsaj v slednjem vendarle pokazala, da so ta vprašanja v zavesti lludl, ki žive v matični deželi, vendarle premalo prisotna, ozlro-ma še zdaleč ne tako, kot bi to terjala nacionalna osveščenost.
PETER BREŠČAK
Praznik borca v Srbiji
(Z ljubljanskega «Dela»)
MllllllflllllllllllllllllllllMKtllllimillllllllllllUlimnitillllllllllllllMMIIIMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIimilllltlHIII
c NAIVNA » LISIČKA
Imenujejo Jo »zadnjo Cristlno*. Neizpodbitno Je, da 22-letni Sevemo-Md ChrlsMnl Holmce ne primanfleuje seksualne privlačnosti
Pri Turinu je izginilo skoraj 50 litrov strupa
TURIN, 13. — V neki tovarni pri Robossomeru (približno 20 kilometrov od Turina) je izginila posoda, v kateri je bilo približno 50 litrov močnega strup«, točneje kalijevega cijanida. Posoda je izginila včeraj, podjetje pa je sporočilo tatvino šele danes, ker so morali uradniki pregledati vrsto potrdil o prodaji. Da so lahko ukradli nevarno tekočino, so tatovi podrli kar dvoje vrat. Policija sklepa, da so tatovi vdrli v tovarno samo zaradi strupa, saj se niso dotaknili drugih predmetov. Očitno zlikovci tudi ne poznajo izredno nizke komercialne vrednosti kemijskega izdelka. Karabinjerji so przvali neznane tatove, naj tekočine ne izlijejo v kako reko in naj na kak način sporočijo, kje nameravajo zapustiti posodo.
»Bolje bi bilo za Bolgare, če bi Bolgari prišli s taksijem in ne z letali...*
(Karikatura: D. Savič)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiammiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiimmiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif
TEL AVIV, 13. — Romunski namestnik zunanjega ministra Georghi Macovescu je dospel včeraj v Izrael, kjer se bo zadržal pet dni na uradnem obisku. Predvidoma se bo srečal s predsednico telavivske vlade Goldo Meir in z zunanjim ministrom Ebanom.
Priprave za polet «Apolla 15»
NEW YORK, 13. - Danes se je na Cape Kennedyju zaključilo zadnje simulirano vzvratno štetje, ki zadeva polet vesoljske ladje Apollo 15. Kot je znano, bodo ameriški vesoljci David Scott, Alfred Worden in James Irvin poleteli na Luno 26. t. m.
Najzahtevnejša operacjja včerajšnjega vzvratnega štetja je zadevala polnenje velikih rezervoarjev tristopenjske rakete «Saturn 5» z gorilnim oljem, vodikom in kisikom. Prav ta faza priprave na polet je ena izmed najbolj kočljivih. Kot je znano, je prišlo pred leti do vesoljske tragedije na zemlji, ko so trije ameriški kozmonavti zgoreli živi v vesoljski kabini. Tragedija se je pripetila prav v času polnjenja re zervoarjev.
Že po svoji naravi so te kemijske sestavine, ali prvine zelo nevarne. Toliko bolj p« postanejo nevarne, ker je < treba vbrizgati v rezervoarje «Satuma 5» okoli 5 milijonov litrov goriva.
Včerajšnje simulirano vzvratno štetje se je popolnoma obneslo. Celotna operacija je potekala ne da bi se postavili kaki novi problemi.
Pravo vzvratno štetje za potovanje na Luno se bo začelo prihodnji teden. Trije kozmonavti so v tem trenutku že praktično izolirani od ostalega sveta, ker se voditelji odprave bojijo, da ne bi prišlo do kakih okužb, ki bi čeprav po svoji naravi praktično brezpomembne, vendar le utegnile prisiliti vodstvo odprave, da se odpove svojemu cilju. Po dosedanjih načrtih se bosta dva ameriška vesoljca izkrcala na področju, kii je zelo blizu hribovja kateremu so nadeli ime »Lunini Apenini*.
POD POKROVITELJSTVOM MINISTRSTVA ZA JAVNA DELA
Vrsta poletnih pobud za varnost na cestah
Knjiga o prometnih nesrečah in psihologiji voznikov
RIM, 13. — Kakor vsako leto ob poletnih počitnicah — oziroma ko se ria cestah poveča promet in se tako pomnožijo nevarnosti prometnih nesreč — je ministrstvo za javna dela tudi letos izdalo vrsto ukrepov in dalo pobudo za kampanjo proti neprevidni vožnji.
Del te kampanje je že potekal pozimi, poleti pa ga namerava ministrstvo izpolniti z oddajami po televiziji in radiu, s članki in reklamo na dnevnem in periodičnem časopisju, z razobešanjem plakatov ob straneh avtobusov in najbolj vidnih točkah po mestnih ulicah, s kratkometražnimi filmi, ki jih bodo vrteli v italijanslph kino dvoranah pred začetkom predstave in s podobnimi pobudami.
Najbolj intenzivno bo kampanja potekala od 25. julija do 15. avgusta. 5. julija je ministrstvo izdalo tudi okrožnico s praktičnimi na sveti voznikom: naj ne vozijo več ur brez odmora, naj ne vozijo v opoldanskih urah, naj se vzdržijo vožnje takoj po jedi, naj vozijo po možnosti na pokrajinskih cestah, kjer je pokrajina bolj »razgibana*, predvsem pa naj ne vozijo prehitro.
Izbrano osebje prometnega inšpektorata bo v omenjeni dobi od 25. julija do 15. avgusta izvedlo vrsto pregledov, med katerimi bo skušalo s pomočjo kamufliranih vozil kontrolirati, da vozniki ne bodo kršili
varnostnih predpisov ter da bodo spoštovali hitrostne omejitve. Pr* kontrolah bo seveda sodelovala prometna policija, ki bo na najnevarnejših ovinkih ali točkah pazila, da bodo vozniki spoštovali predpise-Prav v teh dneh je založba «Rii' zoli* izdala izredno zanimivo knjigo o prometnih nesrečah, o najpogostejših poškodbah, ki jih utrpijo vozniki, ter o psihologiji voznikov. Podrobno se opisujejo razne poškodbe, ki jih lahko utrpijo vozniki ali njihovi sopotniki, ter posledice poškodb in načini zdravljenja'.- Psihologiji voznikov je posvečeno posebno poglavje, ki so ga sestavili izvedenci na osnovi statistik o vzrokih prometnih nesreč. V teti* poglavju je dalje govor o okoliščinah in duševnem stanju posameznih voznikov, ki lahko privedejo do prometnih nesreč.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiin,,,n,,,,,,,!,,,,,,,,, ............................................................111111111111111 miniti  ...........nuni.........
V Reki aretirali štiri Italijane
ZAGREB, 13. - V Reki so aretirali štiri italijanske državljane, ker so prodajali predmete iz rumene kovine za zlato. Zlikovce je prijavila policiji neka nemška turistka, ki je od goljufov nakupila zapestnico, za katero je plačala 120 mark. Ko je ugotovila, da predmet ni zlat, je stopila do agentov in posredovala precej točen opis goljufov. Istočasno se je zglasila na policiji tudi prostitutka. kateri so goljufi kot plačilo izročili nezlate predmete namesto denarja.
Policija ni imela prevelikih težav in je goljufe zasačila v hotelu, kjer so imeli celo zalogo »rumenozlatih* predmetov in še kovček denarja v raznih tujih valutah. Zlikovce so seveda aretirali. Dva sta iz Pozzuoli ja — 32-letni Gaetano Lucigniano in 37-letni Luigi Colombo, dva pa iz Neaplja — 37-letni Paolo Laterio in 1 P-letni Vincenzo Riso.
PRAGA, 13. — Agencija CTK poroča, da so se včeraj zaključili skupni sovjetsko-poljsko-češkoslova-ški vojaški manevri na ozemlju ČSJ3R. Pri manevrih, ki jih je vodil češkoslovaški obrambni minister Martin Dzur, so sodelovale letalske in protiletalske enote treh držav.
7.15,
TRST A
8.15,	11.30, 13.15,
14.15,
17.15,	20.15, 23.15 Poročila; 7.30
Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Pri orglah Čarnimi 12.10 Vse o Parizu; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški man-dolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komcertistl naše dežele; 18.50 Ritmični orkester; 19.10 Higiena in zdravje ;	19.20 Jazzovski ansambli;
19.40 Tržaške pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45Tretja »bran; 15.10 Glasbena fantazija; 16.00 Giordano:	«Andrea	Chenier«;
16.30	Klavirski diuo Albenese-Pa-rovel.
KOPER
7.30,	8.00,	12.30,	14.00, 15.30,
20.15,	23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro Jutro; 9.30 Glasbena matineja; 10.15 Plošče; 11.00 Včerajšnje ln današnje pesmi; 11.15 Poslušajmo Jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Zbor CAI lz Padove; 15.00 Pour-cetov orkester; 15.40 Zabavna glasba; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.15 Melodije za vsakogar; 18.10 Jazz panorama 1971;
18.30	Radijska enodejanka; 19.15 Operne strani; 20.00 Orkester Les Reed; 20.30 Prenos RL; 23/20 Južni ritmi z orkestrom Dan Bacheco; 23.35 Komorna glasba; 24.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 ln 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi ln jaz; 11.20 Radijska igra: «Knock»; 12,10 Lahka glasba; 13.15 Spored z R. Rasce-lom; 14.00 Veselo p>opoldne; 16.20
SREDA, 14. JULIJA 1971
Za vas mlade; 18.15 Lahka glasba; 18.45 «Belo, rdeče, rumano»;
19.00	Primerjava izvajalcev; 19.30 Zabavna glasba; 20.20 Radijska trodejanka; 21.55 Igra pianist Hors®owski; 22.36 Glasbeni spored.
II.	PROGRAM
7.30, 7.30, 10.30,	13.30, 18.30,
19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra: «Goya»; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 «Alto gradimen-to»; 14.00 ta 18.05 Kako ta zakaj ; 14.05 Glasbeni spored; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Izbrani motivi; 15.40 Medigra; 16.05 Odprti studio; 18.35 Znani harmonikarji;	19.15 Plašča za
poletje; 20.10 Plošče; 21.30 Operni svet; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Koncert Bele Bartoka; 11.40 Sodobna Italijanska glasba; 12.20 Vzporedne skladbe; 13.05 Medigra; 14.00 Klasična glasba; 14.30 Glasbena komedija; 15.30 Corel-lijeve skladbe; 16.15 Popoldne z Mozartom; 17.20 Strani albuma; 17.35 Glasba izven sheme; 18.20 Lahka glasba; 18.45 Aleksander Borodin; 19.15 Vsakovečeml koncert; 20.45 Antonio Vivaldi; 21.30 Aleksander Skrjabta.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Italijanska sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.10 L. Van Beethoven; 10.20 Operne poti
11.00	Medigra; 12.20 W. A. Mb za/rt; 12.30 Plošča v Izložbi 13.30 Simfonični koncert; 15.30 Komorna glasba-stereo.
SLOVENIJA
7.00, 9.00,	10.00,	13.00, 18.00,
19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila;
9.10	Operna matineja; 10.05 Kaj vam pripoveduje glasba; 10.20 Z ansambloma «Dellal» ta «Bele vrane«; 10.40 Slovenske narodne;
11.15	Pri vas doma; 13.10 Igra violinist Rok Klopčič; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 «Od vasi do vasi«; 14.15 Zabavna glasba;
15.10	Ob lahki glasbi; 15.35 Naši
poslušalci čestitajo; 16.30 Glasbeni tatermezzo;	16.40 Stevan
Hristlč: 4. suita iz baleta »Ohridska legenda«; 17.40 Z orkestrom David Rose; 18.10 Romeo ta Julija v glasbi; 19.15 Iščemo popevko poletja; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu;
21.15	Melodije in ritmi; 23.15 Koncert Mtinohenskega jazz-or-kestra Duška Gojkoviča; 0.05 Literarni nokturno. F. Forstnerič: Pesmi!; 0.15 Popevke se vrstijo.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15	TV za otroke; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dogodki in komentarji; 22.00 Športna sreda;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
18.25 Evrovlzija: »Tour de France«; 21.00 Dnevnik; 21.15 Češkoslovaški film: »Pikov as«; 22.45 15 minut s Patrickom Samso nam.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.10 TV film;
21.00	Dnevnik; 21.10 Prenos te lovadnega prvenstva; 22.00 Slo venski ritmi,
JUG. TELEVIZIJA
19.15	Obzornik; 19.30 Pika No gavička; 20.05 Risanke; 20 30 Na sedmi stezi; 21.00 TV dnevnik; 21.35 I. štivičič: Kam gredo divje svinje; 22.35 Naša srečanja na tujem; 23.05 Poročila.
Po oboroženem poskusu ropa
Umrl je četrti bančni uradnik iz Polistene
MESSINA, 13. — V messinski bolnišnici je danes umrl funkcionar banke v Polistani Salvatore Garcea. ki je dobil zelo hude poškodbe, ko so pred nekaj dnevi štirje zakin-kani zlikovci skušali oropati banko in ob nenadnem uporu bančnih uradnikov začeli streljati.
Garceo je strel zadel v četrto vretence. Zaradi izredno hude poškod; be so ga s helikopterjem odpeljali v mesinsko bolnišnico. Zdravnik* so izvedli izredno težko operacijo, ki je trajala kar sedem ur. Po operaciji je Garcea živel še štiri dni v jeklenih pljučih, davi pa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo.
* * *
RIM, 13. — Predsednik republike je podelil na predlog mli5str» za notranje zadeve Rest Iva zlato medaljo za civilno hrabrost v spomin ravnatelja ljudske banke v Polistani Pasqualeju Valenziseju, srebrni medalji pa Francescu SracanU ta Francescu Jernml. Kot je znano, so se Valenzise, Scarano ta Jarmna uprli banditom, ki so vdrli v banko tar jo skušali oropati. Eden od roparjev je streljal na uslužbence tar ubil Imenovane tri uradnike.
Konkretni podatki
(Nadaljevanje s 4. strani)
\ da je jugoslovansko razmerje med ; razkošnimi in manj razkošnimi ho-| teli ter gostišči daleč od tovrstne-I ga razmerja v drugih turističnih I deželah. Povsod do svetu ie bolj ! malo visoko kakovostnih, oziroma i visokokategorijskih gostišč, nekoliko več je srednjekakovostnih, ve-: liko na oziroma naivec je manj kakovostnih kategorij. Upoštevati • je namreč treba, da imamo danes opravka z množičnim turizmom in ne s turizmom elite. Današnji človek si v poprečju sicer želj dostojne oskrbe, ne zmore pa vedno vi-šokih cen. In tudi gostje iz držav r višjo ali močnejšo valuto ne morejo prenesti določenih skokov cen.
Za konec na še nekaj besed o jugoslovanskih turistih v tujini. Teh je zadnja leta vedno več' Najbolj zgovorna bosta glede tega naslednja dva Dodatka: leta 1960 so jugoslovanske banke izdale jugoslovanskim državljanom, ki so Dotova-h v tujino kot turisti. 7 milijonov v lanskem letu na že nad 100 mili ionov dolar jev, kar je po nekaterih računih ena tretjina tega, kar dobi Jugoslavija od tujega turizma.
Prispevajte za
DIJAŠKO MAIKO!