PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
MT	dnevni)*
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIH. št. 277 (12.909)
Trst, torek, 24. novembra 198
Deset ur razgovora med Shultzom in Sevardnadzejem
V Ženevi še zadnje priprave na bližnji vvashingtonski vrh
Na dnevnem redu INF, Afganistan, človekove pravice in nadzorstvo
ŽENEVA — Ameriški predsednik Ronald Reagan bi rad sklenil svojo drugo predsedniško mandatno dobo z uspehom — s podpisom ameriško-sov-jetskega dokumenta o odpravi evrora-ket. Prav zaradi tega se mora vsa Amerika dokaj vestno pripraviti na skorajšnje srečanje med Reaganom in Gorbačovom, ki bo v prvem tednu decembra v Washingtonu.
Neuspeh v Reykjaviku je pustil globoko sled v ameriški zavesti, zato res ne kaže, da bi pogajanja med obema velesilama ponovno zašla na slepi tir. V tem pogledu je razumljiva tudi poteza ameriškega državnega tajnika Georgea Shultza, ki je svojega sovjetskega sogovornika Ševardnadzeja prosil še za poslednji (četrti v dveh mesecih) dvodnevni sestanek pred decembrskim vrhom v Washingtonu.
Shultz in Ševardnadze sta se tako srečala včeraj v Ženevi. Sedež strogo osebnega sestanka so bili prostori sovjetskega veleposlaništva v ženevskem Poslopju OZN, kjer sta Shultz in Ševardnadze še enkrat pregledala vse točke sporazumnega dokumenta, ki bi
ga morala podpisati voditelja obeh velesil. Shultz bi se rad izognil vsem mogočim neznankam, ki lahko tičijo v tako zapletenem dokumentu, skartka, rad bi preprečil reprizo reykjaviškega poloma.
Kot vedno so se tudi v Ženevi mučili predvsem izvedenci ameriške in sovjetske delegacije, ki so morali fizično sestaviti, izpisati ali dopolniti tekst, o katerem se bosta Reagan in Gorba; čov razgovarjala decembra v Was-hingtonu. »Tehniki« so morali ponovno predelati tekst sporazuma o »INF«, ki je uradna kratica za rakete srednjega in kratkega dometa.
Shultz in Ševardnadze sta svoje deseturne razgovore raje posvetila ostalim točkam bližnjega washingtonske-ga vrha. Na dnevnem redu srečanja med ameriškim predsednikom Reaganom in Gorbačovom so namreč še pereča vprašanja Afganistana in spoštovanja človekovih pravic. Obe državi bi se morali tudi dokončno domeniti o sestavi komisij, ki bodo občasno nadzorovale delo »kolegov« v vojaških arzenalih ZDA in SZ.
Umik sovjetske vojske iz Afganistana je predsedniku Reaganu še posebno pri srcu, prav tako pa ga zanima tudi vpršanje o spoštovanju človekovih pravic. Res je, da ga je Mihail Gorbačov večkrat presenetil prav glede omenjene postavke, saj je z glasnostjo, besedo, ki je povsem udomačena tudi v ameriškem žargonu, odstranil marsikatero zgodovinsko pregrado. Prav včeraj je glasnik ameriškega televizijskega omrežja NBC izjavil, da je Mihail Gorbačov pristal na daljši intervju z novinarjem Tomom Broka-wom. Newjorški medij je sporočil, da bodo izredni intervju registrirali 29. novembra, teden pred odhodom sovjetskega voditelja v ZDA, predvajali pa ga bodo tako v Ameriki kot v SZ in to na radiu in na televiziji. Gorbačov je vsekakor že izročil svojo prvo neformalno zahtevo šefu protokola pri Beli hiši: za slavnostno večerjo ne bo oblekel smokinga. Gre za premišljen odgovor na ameriške protokolarne zahteve? Morda bi veljalo ob tem razmisliti.
Začasni podatki ISTAT o gibanju
(V.	p ~ S V % o tn ci o __ £ S	559 lije)
in 5? +. •č "	723
c S ^	
v	X- *~r n c >	O <;
o	? V-n	:—	S>
f	H. rn	- -j-.	H* o Tl	T?	3-
T-	
S*	O _>•
vi ro	O O TO O O
- —-
Trst najdražje mesto
RIM Ta meseč se je rast življenjskih stroškov upočasnila: v Milanu, Turinu, Genovi, Bologni in Trstu so poskočile cene na drobno za 0,4 odstotka nasproti oktobru, a če bo vsedržavni trend to potrdil, bo dosegla stopnja letne inflacije - razlika' med letošnjim in lanskim novembrom -plus 5,3 odstotka, kolikor je znašala že oktobra. Ko bi se ta težnja nadaljevala še v decembru, pa bi bili konec leta življenjski stroški za 4,6 odstotka večji kot ob koncu lanskega decembra. Letošnja inflacija bi bila tedaj za 0,6 odstotka višja, kot jo je predvidela vlada (4 odstotke), čeprav je Confcommercio mnenja, da bo mogoče vladino napoved uresničiti prihodnje leto. Začasni podatki ISTAT o novembrskih cenah so torej spodbudni, saj se je povečala draginja oktobra za 0,9 odstotka nasproti septembru in septembra za 0,7 odstotka v primerjavi z avgustom. To je bilo treba pripisati v dobršni meri uvedbi dodatka k davku IVA na nekatere potrošne dobrine in drugim poletnim davčnim ukrepom.
V tem mesecu je bilo v primeri z oktobrom najcenejše -mesto Genova s pičlim porastom cen za 0,1 odstotka, najdražje pa Trst s povišanjem za 0,8 odstotka, medtem ko je znašal povišek v Bologni 0,3 odstotka, a v Milanu in Turinu 0,4 odstotka. V primeri z lanskim novembrom so narasli življenjski stroški najbolj v Bologni - za 6,2 odstotka - in najmanj v Genovi - za 5 odstotka - medtem ko so se zvečali v
Trstu za 5,2 odstotka, v Milanu za 5,3 odstotka in v Turinu za 5,5 odstotka.
V prvi vrsti so se podražila oblačila (v enem mesecu za 0,9 odstotka v Turinu, za 0,7 odstotka v Bologni in za 0,5 odstotka v Milanu), skromnejši pa je bil porast energetskih proizvodov (0,5 odstotka v Milanu, Turinu in Genovi, a le 0,3 odstotka v Bologni in 0,1 odstotka v Trstu). Cene živil se v splošnem prav tako niso posebno dvignile, vendar z izjemo Trsta, kjer so se povzpele kar za 1,4 odstotka, in Genove, kjer so se celo znižale za 0,3 odstotka. Stanovanjski stroški so se povečali najbolj v Trstu in Bologni (0,6 odstotka), a Trst prvači tudi na področju raznih izdatkov ( + 0,7 odstotka), kjer je Genova najcenejša ( + 0,1 odstotka).
(dg)
Med splošno stavko ne bo časopisov
Kako na Tržaškem in na Goriškem
NA 5. IN 8. STRANI
Z nedeljskega občnega zbora SDGZ
Odločno za uveljavljanje slovenskega gospodarstva
V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je bil preteklo nedeljo 16. redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so se ga poleg številnih članov udeležili tudi vidni gospodarski in politični predstavniki iz naše dežele in iz Slovenije. O uspešnem delovnem obračunu in o načrtih organizacije slovenskih gospodarstvenikov posebej poročamo na 3. strani.
Radovedno pričakovanje pojutrišnje seje CK KPI
Poslanska zbornica razpravlja o zaupnici drugi Goriovi vladi
SANDOR TENCE
RIM — V skoraj prazni dvorani poslanske zbornice (med debato je bilo navzočih največ dvajset parlamentarcev) se je včeraj popoldne pričela razprava o politični zaupnici vladi, ki ji predseduje demokristjan Giovanni Goria. Ministrski predsednik sploh ni prebral svojega programa ter je poslancem izročil poročilo, ki ga je v petek prebral v senatu in ki kot znano napoveduje nekatere nebistvene spremembe finančnega zakona in državnega proračuna, Liberalna stranka se je zadovoljila s temi obljubami in umaknila grožnjo, da iz protesta zapusti petstrankarsko koalicijo. V vzdušju precejšnje brezbrižnosti so včeraj spregovorili predstavniki vseh strank, ki so dejansko samo dolgočasno ponovili stališča, ki smo jih že slišali konec prejšnjega tedna v senatu. Razprava, ki bo danes trajala ves dan, se bo zaključila jutri z repliko predsednika vlade ter z izglasovanjem zaupnice.
Takoj zatem bodo senatorji nadaljevali z oceno finančnega zakona, najprej v pristojni proračunski komisiji, nato na plenarnem zasedanju skupščine, kjer računajo, da bodo proračunske dokumente dokončno odobrili prvi teden v decembru. Nato je na vrsti poslanska zbornica, ki pa skoraj gotovo ne bo utegnila odobriti finančnih dokumentov v zakonskem roku 31. decembra, kar pomeni, da bo moral parlament, vsaj za nekaj tednov, ubrati pot izrednega finančnega poslovanja. Ocena finančnega zakona predstavlja po-
memben preizkusni kamen za vlado in priložnost za večinsko koalicijo, da konkretno preveri svojo enotnost, tako pred napadi opozicije, kot pred običajnimi zasedami tako imenovanih »prostih strelcev«, ki se ponavadi vedno pojavljajo med delikatnimi parlamentarnimi razpravami.
Pomembno preizkušnjo za vlado predstavljata tudi bližnji razpravi o civilni odgovornosti sodnikov ter problemih jedrske energije, ki še burijo duhove, posebno med socialisti in republikanci. Minister za pravosodje, socialist Vassalli, je v osnovnih obrisih že izdelal zakonski predlog o novih predpisih za ugotavljanje civilne odgovornosti sodnikov in ga bo v kratkem baje predložil ministrskemu svetu. Parlament ima namreč štiri mesece časa, da zapolni zakonsko praznino, ki so jo povzročili ljudski referendumi ter da odobri nove zakone. Vlada bi vsekakor formalno zahtevala, da se ta rok šteje od uradne proglasitve volilnih izidov in ne od datuma ljudskega glasovanja. Za formalno proglasitev rezultatov referendumov je pristojno kasacijsko sodišče, ki se bo v ta namen sestalo pred koncem meseca.
V rimskih političnih krogih vlada medtem veliko pričakovanje za četrtkovo zasedanje centralnega komiteja KPI, ki ima na dnevnem redu oceno političnega položaja in predvsem razpravo o smernicah partijske strategije. Uvodnega poročila ne bo prebral tajnik Natta, ampak njegov namestnik Occhetto. Zasedanje najvišjega strankinega telesa spremljajo precej ostre notranje polemike o perspektivah levičarske alternative in predvsem o odnosih med komunisti in socialisti.
Ob Castiglionejevi zahtevi po hitri razpravi o zaščitnem zakonu
Claudio Martelli v Gorici nakazal smernice PSI za deželne volitve 1988
MARKO WALTRITSCH
m
GORICA — Socialisti Furlanije-Julijske krajine so v soboto in nedeljo razpravljali ter izdelali programski dokument, s katerim se bodo predstavili volivcem prihodnjo pomlad, ko bodo' pri nas volitve v deželni svet. Dokument je zajeten in zajema vprašanja, ki so v tem trenutku pri nas najbolj aktualna, in sicer nadaljnji ustroj dežele, gospodarski in kulturni razvoj, a tudi zaščito okolja in urbanistične ureditve.
Dokumente, ki so jih štiri komisije izdelale v soboto na Espomegu, so predstavili v nedeljo zjutraj v Verdijevem gledališču, ki je bilo do kraja polno. V Gorico so za to priložnost prišli najvidnejši zastopniki PSI iz vse dežele. Ker je bil napovedan sklepni govor podtajnika PSI Martel-lija, je prišlo tudi precej drugih poslušalcev.
Najprej so bila podana poročila o programu. Če izpustimo podrobnosti, iz povedanega izstopa vprašanje enotnosti F-JK. Kot je znano, so zlasti v Furlaniji precej močne težnje za razdelitev dežele v dva dela. Socialisti se zavzemajo za
enotnost, vendar v novih pogojih, ter dopuščajo možnost ustanavljanja konzorcijev med pokrajinami, upoštevajoč najnovejšo deželno zakonodajo o decentralizaciji. Videmski pokrajinski odbornik za kulturo Giacomo Cum je govoril tudi o mestu slovenske kulture v deželni stvarnosti.
Sklepna govora o programu sta imela član osrednjega vodstva stranke posl. Gabriele Renzulli in podtajnik v pravosodnem ministrstvu sen. Franco Castiglione.
V svojem govoru je Castiglione podrobno razčlenil tudi slovensko problematiko. Dejal je, da politiki v deželi ne smejo pozabiti na slovensko vprašanje in da je napočil čas, da se to čimprej reši. Izdelati je treba zakonski osnutek, kibo pravičen v državni optiki, dejansko nov in zaokrožen zakon, ne pa le skupek norm, kot menijo nekateri krogi v Trstu, med temi tudi poslanec Camber. V tem zakonu morajo biti vsebovani socialno-filozofski pogledi na manjšine, ti pogledi pa morajo odražati pravno državo, kakršna je Italija. Zakonski osnutek pa mora izdelati rimska vlada. Tak mora biti, da bo zadovoljil vse. Socialistična stranka NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Več kot samo dirka
Nedeljska avtomobilska dirka »1. slalom odprte meje« v Dolini (na sliki vidimo trenutek na startu) je daleč presegla zgolj športni pomen.
NA 5. STRANI
Po kompromisu Reagan-Kongres
Dolar in borze že spet navzdol
VVASHINGTON — Načelni kompromis med Belo hišo in Kongresom o skrčenju proračunskega primanjkljaja za 76 milijard dolarjev v dveh letih (30 v finančnem letu 1988 in 46 v letu 1989) ni zadovoljil nikogar, zlasti pa ne Japonske in ZR Nemčije ter drugih držav Zahoda. Te menijo, da je oklestenje zdaleč premajhno, takšno mišljenje pa se odraža tudi v včerajšnjem razvoju na delniških in deviznih borzah. Dolar je zdrknil skoraj do najnižje ravni zadnjih 10 let in kotiral 1.228,225 lire (v petek 1.234,345), 1,6667 marke (1,6747), 1,37 švicarskega in 5,7 francoskega franka, 135 jenov itd., a borzni indeksi so padli povsod, razen v Parizu, Londonu, Amsterdamu in Milanu. Tedaj se postavlja vprašanje, ali bo kmalu spet zasedala skupina sedmih najbolj industrializiranih držav, da se domeni z Washingtonom za stabilizacijo dolarja in vskladitev finan-čno-gospodarske politike. Tokio in Bonn sta za čimprešnji posvet, Američanom pa se ne mudi, ker je čas na njihovi strani. Tako vsaj trdijo, (dg)
Medtem ko je Teheran sprožil novo kopensko ofenzivo
Iransko topništvo zadelo v Hormuški ožini panamsko trgovsko ladjo in romunski tanker
TEHERAN — Že več kot sedem let trajajoči iraško-iranski vojni spopad je tudi včeraj prispeval svoje. Po dolgi ofenzivi iraških letalskih sil nad ladjami, ki so prevažale iransko nafto, so že nekaj dni na vrsti Iranci.
Iranska tiskovna agencija Irna sporoča, da so v nedeljskih prvih jutranjih urah na severovzhodu Iraka sprožili novo ofenzivo, ki so jo imenovali Nasr-9. V ofenzivi sodeluje tudi 500 tisoč mož vseh starosti, ki so jih mobilizirali v zadnjih tednih.
Pomorske agencije iz Perzijskega zaliva so sporočile, da so Iranci včeraj v Hormuški ožini napadli dve ladji.
Zjutraj so s topovi streljali na panamsko kontejnersko ladjo Uni-Master z nosilnostjo 16 tisoč ton. Trgovska ladja je bila namenjena v Dubai, Bahrein in v saudsko pristanišče Ad-Daman.
Kasneje so Iranci streljali tudi na romunski tanker Fundulea z nosilnostjo
8 tisoč ton. Tanker je bil namenjen v Kuvajt. V obeh primerih je bila gmotna škoda precejšnja, na romunski ladji pa so bili trije mornarji ranjeni.
Na bagdadskem predstavništvu organizacije iranskih mudžahedinov, ki se borijo proti Homeinijevemu režimu, pa so včeraj sporočili, da je »brigada iranske osvobodilne armade« v soboto in nedeljo napadla iranska vojna oporišča v mestih Mehrana in Nanela. V napadu so mudžahedini ubili 180 iranskih vojakov, 170 jih je bilo ranjenih, 60 pa so ujeli. Uničili naj bi tudi 12 skladišč streliva in 250 zaklonišč.
V Tokio je včeraj odpotoval iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati, na poti pa se je ustavil v Abu Dabiju. Z domačim zunanjim ministrom Raši-dom Abdulahom se je pogovarjal o položaju v Perzijskem zalivu v luči dosedanjega neuspeha mirovne pobude članic Varnostnega sveta.
Požar na romunskem tankerju Fundulea so gasili celih pet ur (Telefoto AP)
S splošno stavko zahtevali odstop bangladeške vlade
V Bangladešu so ponovno oklicali dvodnevno stavko. Prebivalstvo zahteva odstop vlade in odstranitev predsednika Eršada. V spopadih s policijo je bilo več oseb ranjenih	(Telefoto AP)
Razprava v predsedstvu SZDL o interventnih ukrepih ZIS
BEOGRAD — O prvih izkušnjah v uresničevanju protiinflacijskega programa in interventnih ukrepov zvezne vlade ni veliko povedati, zato pa je treba toliko več narediti. Ta končni stavek iz uvodnega poročila predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Zvonimirja Hrabarja na najboljši način odseva razpravo o ukrepih gospodarske politike na včerajšnjem zasedanju predsedstva zvezne konference SZDL.
Po oceni večine udeležencev v razpravi je od sprejetja programa preteklo premalo časa za kakršnekoli zanesljive ugotovitve. Od gospodinjstev do kolektivov, od republik do pokrajin, povsod računajo, koliko so dobili in koliko so izgubili. Kljub temu je treba priznati, da so v posameznih okoljih reakcije na ukrepe zelo burne, na primer v Makedoniji.
Val nezadovoljstev pa niso povzročili le interventni ukrepi - o tem najbolje priča dejstvo, da je do največjih protestov in ustavitev dela prišlo v organizacijah, ki jih zamrzovanje osebnih dohodkov ne zadeva.
Stavke so vse pogostejše, je opozoril in navedel, da je bilo v zadnjih desetih mesecih 1996 stavk, v katerih je sodelovalo 196.000 delavcev. To dejstvo mora skrbeti vse politične sile, saj te ustavitve dela dobivajo tudi novo kakovost. Ljudje ne reagirajo več le na težave iz lastnega okolja,
ampak vse bolj opozarjajo tudi na številne družbene slabos-.ti.
Po oceni Velizara Škeroviča so lahko z veliko gotovostjo pričakovali takšne reakcije, saj so najbolj prizadeti tisti, ki bi jim bilo to najmanj potrebno. Vprašal je, zakaj niso z interventnimi ukrepi zamrznili izdatkov za nepotrebna potovanja po svetu in po državi, za svečane večerje, za uporabo družbenih avtomobilov in tako naprej.
Član ZIS in zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nenad Krekič je opozoril, da stagnacija proizvodnje ne predstavlja dobrega temelja za obvladovanje omejitev večine interventnih ukrepov. Ne glede na vse težave je treba najti način, s katerim bi tržišču zagotovili zadostno količino blaga široke potrošnje in se tako izognili pomanjkanju. Krekič je pripomnil, da so se pred nekaj leti opredelili za vračanje tujih dolgov, saj so se vse do leta 1983 hudo zadolževali. Takrat so to prakso prenehali in doživeli pomanjkanje in bone. Nato so začeli dolgove vračati. Razumljivo je, da se je to poznalo tudi na višini dohodkov.
ZIS je odgovoren za vse, kar je predlagal, vendar Jugoslavija nima vlade, ampak ZIS, kar pomeni, da obstajajo še druge ravni odgovornosti za sprejete ukrepe, je dejal Krekič. (dd)
Zaradi izredno težkega gospodarskega položaja
Družbena kriza zajela Romunijo?
BUKAREŠTA — Ali so res bile 15. novembra v Brasovu (Romunija) množične manifestacije, ki so terjale tudi nekaj mrtvih? Včeraj je bilo stanje v glavnem romunskem mestu popolnoma normalno. To so potrdili tudi vsi diplomatski viri. Predsednik Nicolae Ceausescu je včeraj odpotoval na uradni obisk v Egipt. Ta njegov odhod, ki je bil sicer že predčasno napovedan, naj bi potrdil ne-osnovanost vesti o petkovih nemirih.
Iz Brasova pa zahodne agencije poročajo, da je na tisoče manifestan-tov javno protestiralo proti sedanjemu vodstvu romunske države. Zdi se, da je nekaj oseb tudi umrlo, več pa je bilo ranjenih. Manifestanti naj bi napadli ter zažgali več uradov. Nekatere tiskovne agencije so sporočile, da niso ti petkovi nemiri nobena novost, češ da je bilo podob-
nih negodovanj s strani prebivalstva v Romuniji že več.
V Romuniji je življenje postalo res težko. Huda gospodarska kriza in zlasti pomanjkanje električne energije ter tekočih goriv že več let pesti Romune, da je varčevanje postalo nuja in obveznost. Nizke obvezne temperature v stanovanjih in na delovnih mestih ter skoraj vojaško zatemnjena mesta so najbolj očiten dokaz romunskih težav. Policija je vseskozi v izredni pripravljenosti. Po uradnih vesteh se lahko nemoteno potuje v Barzov.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so državno konferenco romunske komunistične partije, ki je bila napovedana za prve dni tega meseca, najprej odložili na 7. november, nato pa na 14. november. Romunska agencija Agerpres je sporočila, da so jo preložili iz tehničnih razlogov, in sicer
zato, da bi se nanjo vsi politiki bolje pripravili. Dobro odveščeni krogi pa trdijo, da so temu botrovali nekateri nesporazumi znotraj same partije.
Težki življenjski pogoji seveda odražajo nezavidljivo gospodarsko stanje v državi. V zadnjih petih letih je državi sicer že uspelo delno odplačati številna tuja posojila — od 11 milijard dolarjev jih je sedaj le pet — vse te sanacijske ukrepe pa je najbolj občutilo prav prebivalstvo. Največji sovražnik romunske ekonomije pa je birokracija, ki odjema denar prepotrebnim investicijam.
Včeraj je skupina stotih Romunov manifestirala pred romunsko ambasado v Parizu. Med drugim so manifestanti zahtevali, naj romunske oblasti takoj osvobodijo vse osebe, ki so jih priprle med petkovo manifestacijo v Brasovu.
Sporazum TV Koper z Berlusconijem
• Claudio Martelli
NADALJEVANJE S 1. STRANI sama pa bo, je še dejal Castiglione, še nadalje dajala široko podporo Slovencem ter zagovarjala njihova prizadevanja za razvoj jezika, kulture ter šolstva.
Osrednji podtajnik PSI poslanec Claudio Martelli, ki ga je predstavil deželni tajnik Ferruccio Saro, se je dotaknil splošnih državnih ter deželnih vprašanj. O rimski vladi je povedal, da bo lahko nadaljevala delo le, če bo znala upoštevati zahteve prebivalstva, še zlasti po izidu referendumov. Svoji stranki je pripisal dva uspeha na letošnjih političnih volitvah ter referendumih. Oster je bil do republikancev, še zlasti v zvezi z njihovimi stališči do sodstva:
V zvezi s položajem v Furlaniji-Julijski krajini je Martelli dejal, da je tu PSI letos dosegla najboljši uspeh v državi. V tej deželi pa je KD še vedno v premoči. Zaradi tega bo PSI zbrala okrog sebe laične ter socialistične sile, upoštevajoč tudi krajevne posebnosti, ter bo šla v tekmo s krščansko demokracijo. Ne gre za to, da bi KD spravili v opozicijo, kajti številke ne govore temu v prid. Vendar socialisti pričakujejo, da jim bodo volivci izrazili zaupanje tako, kot so naredili na parlamentarnih volitvah v letošnjem juniju, pa čeprav je že sedaj treba vedeti, da vseh takrat pridobljenih glasov ne bo mogoče dobiti spet na pomlad leta 1988, je še dejal Martelli in s tem namignil na poseben položaj v Trstu.
MILAN — Pred nekaj dnevi je družba Ponteco, ki skrbi za pretvorniško mrežo in del programov koprske televizijske postaje TV Koper-Capodistria, podpisala dogovor za sodelovanje z družbo Publitalia, ki v okviru grupe Berlusconi skrbi za zbiranje ekonomske propagande. Doslej je Ponteco imela podobno pogodbo z družbo Publicitas, ki sodi v sklop RAL
Pogodba med Ponteco in Publitalia ne sodi v okvir tra-sakcij, ki so v zadnjem času označevale dogajanje na področju televizijskega medija v Italiji. TV Koper ohranja svojo identiteto in samostojnost v italijanskem televizijskem prostoru, predvsem pa ohranja samostojnost na področju informiranja. Dogovor s Publitalia bo koprski postaji omogočil, da se v kratkem času lahko razvije v eno izmed devetih največjih televizij v Italiji s solidno gmotno osnovo, večjim ugledom in vplivom.
Sodelovanje pa omogoča TV KP, da v obmejnem prostoru ob podpori in doprinosu obeh manjšin prispeva k uveljavljanju politike Osima ter regionalnega meddržavnega sodelovanja v sklopu skupnosti Alpe-Jadran.
Dogovor med družbama Ponteco in Publitalia je imel med italijanskimi mediji znaten odmev, saj so nekateri časopisi o njem že poročali, drugi pa so se obrnili na Ponteco za popolnejše informacije.
Upor kubanskih zapornikov
Kubanski zaporniki se upirajo ameriškim zapornim oblastem, ker nočejo, da bi jih Američani izročili matični domovini. V Luisiani so porušili zapor, nekatere upornike pa je policija že onesposobila (na sliki), v Teksasu so uresničili množični beg, v Atlanti pa so se zabarikadirali v zaporu
Potrdilo z nedeljskega 16. rednega občnega zbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
Viden prispevek h gospodarskemu razvoju v deželi
Gostje
podčrtali vlogo slovenskih gospodarstvenikov
TRST — Občnega zbora, ki je bil v bedeljo v tržaškem Kulturnem domu, se je udeležilo veliko število Rostov, ki so v svojih pozdravnih besedah podčrtali pomen združenja slovenskih gospodarstvenikov ne samo za našo narodnostno skupnost, temveč za deželno gospodarstvo nasploh ter še posebej za gospodarske odnose čez mejo.
Podpredsednik deželnega odbora PJK in odbornik za industrijo Gian-iranco Carbone je poudaril sposobnost združenja, da se s problemi spoprijema na globalen način. Dežela Pa potrebuje prav takih sogovornikov, če hoče rešiti krizo, ki je še ni v celoti premagala. Lotiti se bo morata predvsem razvoja sodobnega terciarnega sektorja, ki ga v naši deželi kljub vsem trditvam ni, pač pa imamo le parazitski terciarni sektor. Velika priložnost za razvoj v tej smeri bo zakon za obmejna območja, ki naj bi končno omogočil uresničiti prednosti geografskega položaja Purlanije-Julijske krajine. V takem okviru pa bo potrebno še posebej upoštevati in uresničevati specifične in narodnostne interese v deželi.
Občinski svetovalec SSk Aleš Lokar je poudaril potrebo po spremembi miselnosti, če resnično hočemo razvoj Trsta. Urejena narodnostna razmerja so namreč neobhodni pogoj za optimalen ekonomski razvoj, kar nam najlepše dokazuje švicarski primer.
Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi je dejal, da zbornica deli zaskrbljenost slovenskih gospodarstvenikov ob vrsti nerešenih problemov. Blagovna menjava po avtonomnih računih, avtocestne povezave in razvoj gospodarskega sodelovanja ob meji ter v skupnosti Alpe-Jadran so vprašanja, ki jih je potrebno skupno reševati. Pri tem je predsednik z zadovoljstvom poudaril, da sta tržaška Trgovinska zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije prvi predlagali ustanovitev mešane družbe za dokončanje avtocestnih povezav.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc je poudaril, da se združenje resno pripravlja na prihodnost, kar je v tem času nedvomno pogumna in edino veljavna usmeritev. V Jugoslaviji je v tem trenutku položaj tako zelo težak, da ne dopušča nobene druge izbire, kot dosleden prehod k tržnemu gospodarstvu in usmeritev v izvozno družbo. V takih pogojih pa so možnosti in perspektive za gospodarsko sodelovanje še veliko večje. Predsednik slovenske zbornice je še posebej opozoril na sadove dveh let skupnih Prizadevanj za gospodarsko sodelovanje ob meji, ki jih danes žanjemo kljub skrajno neugodnim razmeram v jugoslovanskem gospodarstvu.
V imenu Zveze slovenskih zadrug na Koroškem je občni zbor SDGZ Pozdravil njen poslovodja Andrej Bilovnik, ki je govoril o možnostih sodelovanja s slovenskim gospodarstvom v Italiji.
Senator Stojan Spetič, ki je zbrane Pozdravil tudi v imenu navzočega poslanca VVillerja Bordona, je opozoril, da je materialna osnova nujen Pogoj za neodvisnost manjšine. V teh dneh se v parlamentu oblikuje ožji odbor, ki naj bi na osnovi vloženih predlogov sestavil skupno besedilo zakonskega predloga o gospodarskem razvoju obmejnih območij. Zelo pomembno bo, da se tudi SDGZ izreče o tem zakonu, ki od drobnega sodelovanja ob meji prehaja v široko integracijo, v kateri bo nedvomno ogromno prostora tudi za manjšino.
Predsednik SKGZ Boris Race je dejal, da sadovi dela slovenskih gospodarstvenikov bogatijo vso narodnostno skupnost in da gredo njihova Prizadevanja daleč onstran ozkih osebnih interesov. Prav zato bo moral globalni zaščitni zakon vsebovati bistveno zahtevo, po kateri brez sodelovanja manjšine ne bo moč odločati o gospodarskem razvoju v nobeni od treh pokrajin, v katerih živijo Slovenci.
Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin je podčrtal, da so angažiranost, enotnost in strokovnost bistveni pogoji, s katerimi mora manjšinsko gospodarstvo odgovarjati na probleme današnjega dne. Kar pa zadeva poseganja na teritorij, pa moramo doseči, da le-ti ne bodo po-vzročali samo škode, temveč da bodo zagotavljali in omogočali razvoj naše skupnosti.
Vito Svetina: Gospodarska osnova pogoj za narodnostno enakopravnost
Vojko Kocjančič:
Potrebne so nove storitve
Poročilo predsednika SDGZ Svetine je izhajalo iz orisa mednarodnih in italijanskih gospodarskih in finančnih razmer in o njihovem odsevu na davčni in socialni položaj v državi. Posebej je razčlenilo razvoj v Furlaniji-Julijski krajini in se ustavilo pri izraziti krizi javnega industrijskega sektorja tako na Tržaškem kot na Goriškem, kjer odlašanje korenitega rešavanja problemov zaostruje socialne odnose in veča razvojne razlike z ostalimi industrijsko razvitimi območji v državi. Posebno poglavje pa so zakonski inštrumenti za spodbujanje gospodarskega razvoja v deželi, kjer ima SDGZ hude pomisleke tako glede izvajanja določil iz paketa za Trst in Gorico kot glede najnovejšega deželnega zakona o razvoju goratih območij.
Obmejno deželno gospodarstvo seveda ni neobčutljivo za hude težave jugoslovanskega gospodarstva; če bo uresničen načrt o usmerjanju v razvoj majhnih obratov in drobnega gospodarstva, se bodo članom SDGZ odprle nove možnosti sodelovanja, na katere se je potrebno strokovno pripraviti. V tem smislu je združenje že imelo srečanja s predstavniki republiških in zvezne gospodarske zbornice, na katerih je prišlo do konkretnih dogovorov, posebej tesno pa je sodelovanje z vsemi predstavništvi jugoslovanskega gospodarstva v Trstu. Razvoj mednarodne usmeritve deželnega gospodarstva, vezanega na prostor Alpe-Jadran, na Jugoslavijo in na vzhodnevropske države, ne more mimo ovrednotenja mednarodnih sporazumov in okrepitve gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo, kar pomeni tudi posodobitev in razširitev blagovne menjave po obeh avtonomnih računih in predvsem uresničitev gospodarskega dela osimskih sporazumov.
Posebej se je poročilo ustavilo pri problematiki uveljavljanja slovenskega gospodarstva in njegove zastopanosti na vseh ravneh, ki odločajo o gospodarskem razvoju v pokrajinah in v deželi. Gospodarska neenakopravnost je naravna posledica politične in kulturne diskriminacije naše skupnosti, ki se ji postavljamo po robu z lastno gos-
Nov
glavni odbor SDGZ
Nov glavni odbor SDGZ sestavljajo:
Livio Antoni, Silva Bogateč, Atti-lio Brisco, Michele Carlig, Hadrijan Corsi, Graziano Crucil, VValter Dre-sig, Radimir Fajt, Paolo Furlani,
Carlo Grgič, Branko Guštin, Josip Guštin, Karlo Guštin, Silvano Klab-jan, Darko Kobal, Stanislav Kosič,
Anton Koršič, Egon Kraus, Luciano Lavrencig, Luciano Malalan, Paolo Milič, Mara Mužina, Anton Nanut,
Dušan Pangerc, Marino Pečenik,
Rudi Petejan, Miroslav Radinja,
VValter Ressi, Adriano Rustja, Boris Siega, Vito Svetina, Borivoj Švagelj,
Ivan Tavčar, Edi Vodopivec, Orlando Žbogar.
ČLANI GLAVNEGA ODBORA SO TUDI VSI PREDSEDNIKI SEKCIJ:
Corrado Andolšek, Bogdan Butko-vič, Egon Meden, Levin Rossi, Avguštin Devetak, Lino Doljak, Igor Černič, Marino Košuta, Fabio Boni-ni.
NOV NADZORNI ODBOR: Stanislav Bole (predsednik), Štefan Buka-vec, Silvij Tavčar (člana), Franko Miklus, Renato Ouaglia (namestnika).
podarsko organizacijo. Potrebno bo zato uveljaviti potrebe naše skupnosti tudi v novem zakonu o obmejnih območjih, kjer bomo zahtevali poseben sklad, namenjen našemu družbeno-ekonomskemu razvoju. Sicer pa slovenski gospodarstveniki ostajajo pri svoji odločni zahtevi po dokončni in pravični rešitvi te problematike z globalnim zaščitnim zakonom.
Zelo vidni so uspehi pred letom ustanovljenega pokrajinskega združenja za Videmsko, s čimer je SDGZ tudi formalno uveljavilo svojo prisotnost na vsem območju, kjer živimo Slovenci, in napravilo pomemben korak ob upoštevanju dejanske gospodarske navzočnosti in razvojnih potreb v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Sicer pa je organizacija notranje še naprej razvijala delovanje po sekcijah, ki so operativna jedra in neposredni vezni členi s članos-tvom. Iz kratke analize njihovega dela v poročilu izhaja osnovna ugotovitev, da se naše gospodarstvo kljub težavam in oviram razvija in da ima nadaljnje objektivne možnosti na vseh področjih. Pri tem pa bo potrebno še več skrbi nameniti oblikovanju specializiranih in visoko usposobljenih kadrov, izkoriščanju znanja in tehnoloških možnosti ter izpopolnjevanju že sicer visoko kakovostne servisne službe.
Začrtana razvojna pot zahteva učinkovito gospodarsko organizacijo, ki bo znala prisluhniti zahtevam časa, posebnostim posameznih panog in potrebam po komplementarnosti pri gospodarskem načrtovanju in pri novih združevalnih pobudah. Združenje se torej mora prilagajati in upoštevati specifičnost posameznih območij; potrebna je zato odprta razprava o avtonomiji gospodarskega združevanja po pokrajinah in predvsem o krepitvi samostojnega delovanja posameznih sekcij kot izraza interesov na posameznih področjih dela. To pa hkrati pomeni tudi okrepitev organizacijske vezi med glavnim odborom oziroma deželnim predsedstvom združenja ter njegovimi organizacijskimi, storitvenimi in podjetniškimi strukturami.
Iz poročila tajnika Oda Kalana
Uspešno organizacijsko delo
SDGZ je v italijanskem okviru nekoliko svojstvena organizacija, ki zastopa vse bistvene gospodarske panoge. Če to pomeni bogastvo njegovega delovanja, pa nedvomno predstavlja tudi veliko organizacijsko breme in zahteva mnogo prizadevanj za povezovanje upravičenih specifičnih interesov v organsko celoto.
V obračunu dveletnega dela zavzema vidno mesto lanska proslava 40-letni-ce združenja, ki je bila izrazito delovnega značaja. Velik je bil prispevek članov SDGZ na deželni konferenci o obrtništvu, kjer so želi upravičeno priznanje zanj, vendar kljub temu še danes niso bili vključeni v vodstvo deželne ustanove za razvoj obrti ESA. Krepilo se je tudi sodelovanje s sorodnimi organizacijami, predvsem na področju obrtništva. Tudi ostale sekcije so uresničile vrsto zastavljenih nalog, katerih obračune so podale na svojih občnih zborih in katerih glavno vodilo je bila skrb za razvoj našega gospodarstva, ki bo omogočil večje zaposlovanje mladih in utrditev položaja naše skupnosti v deželi. Posebej spodbudno je bilo delo enotne sekcije v videmski pokrajini, katerega rezultati so presegli pričakovanja.
Člani SDGZ so opravili vrsto nalog v najrazličnejših komisijah in odborih, kot na primer pri Trgovinski zbornici in njenih telesih ter v mešani zbornici Italjug. Pač pa so še vedno diskriminirani v občinskih organih mestnih središč, za kar bo združenje še naprej vztrajalo pri dosedanjih zahtevah. Predsedstvo je nadaljevalo svoje stike z vidnimi gospodarskimi predstavniki dežele ter SR Slovenije in Jugoslavije, uradi pa so svojo dejavnost razširili tudi na pripravo in pošiljanje raznih prošenj za finansiranja in za pridobivanje olajšanih kreditov.
Sedanja organizacijska struktura združenja je sicer bila kos danim nalogam, toda želje in potrebe članov po poglabljanju sodelovanja narekujejo združenju in njegovim uradom nove naloge, pri čemer bo šla posebna pozornost obmejnim predlogom videmske pokrajine. Stalno skrb pa bo potrebno posvetiti tudi večanju števila članov, strokovnemu izpopolnjevanju in sodelovanju s šolo ter za povezovanje članov v konzorcijske oblike sodelovanja. Veljavna ostaja tudi pripravljenost združenja za sodelovanje s sorodnimi organizacijami pri reševanju konkretnih problemov.
Usluge in storitve, ki jih organizacija nudi svojim članom so nastale ob realnih potrebah članov v različnih razdobjih preteklih let, ko je nastala nova zakonska reforma — je uvodoma v svojem poročilu dejal direktor SDGZ Vojko Kocjančič. Med drugim je smatral, da je napočil trenutek, da Združenje najprej prouči z marketinško raziskavo na trgu, katere dejavnosti so potrebne članom; opaža se namreč, da je servis Združenja prišel do stopnje, ko se je treba odločiti: ali vztrajati na brezosebnem servisu, ali pa je bolje, da ga poosebljamo. Odločiti se je treba tudi, ali je bolje, ceneje in primerneje, da je celoten servis koncentriran, ali pa decentraliziran; ali je bolje, da se ga nudi samo na sedežu organizacije, ali na sedežu podružnic, ali pa na sedežih posameznih podjetij. Pri članih se trenutno opaža naj večje
Poročilo
nadzornega odbora
Nadzorni odbor SDGZ je v skladu s statutom stalno sledil delovanju Združenja s prisotnostjo odbornikov na sejah vodilnih organov, kakor tudi preko svojih članov v sekcijskih organizacijah. Med drugim je smatral, da so nujno potrebne statutarne prilagoditve za pravilno zajetje deželne stvarnosti, oziroma organizacijske celovitosti Združenja, ki je nenadomestljiva. Nujna je opredelitev maksimalno možnih pokrajinskih avtonomij, za kar bo seveda potrebno čimprejšnje sklicanje izrednega občnega zbora. Nadzorni odbor je tudi ugotovil, da je SDGZ od zadnjega občnega zbora doseglo vidne uspehe in da so vodilni odbori dosegli vidne rezultate v korist celotnega deželnega združenja. Zato je nadzorni odbor predlagal raz-rešnico upravnemu odboru.
povpraševanej po uslugah na področju informatike, kjer vlada splošna neinformiranost. Veliko povpraševanej je tudi glede problemov s področja upravljanja lastnih finančnih sredstev. Veliko razpršenost sredstev povzroča zelo neracionalno (glede na celotno Združenje) zatekanje članov k raznim zasebnim življenjskim zavarovanjem, da bi si zagotovili alternativno pokojnino.
Direktor SDGZ je tudi ugotavljal, da je vse več povpraševanja po konzu-lenci o upravljanju in vodenju ter tehnični organizaciji podjetij samih. Pogoj za vse nove storitve — je še ugotavljal — pa je dobro pripravljeno, strokovno podkovano in motivirano osebje, ki mora delovati v takih pogojih, ki ga vzpodbujajo k nadaljnjemu ustvarjanju.
Ugotovitve in predlogi iz stvarne razprave
V splošnem lahko rečemo, da je bila razprava članov na občnem zboru SDGZ izredno konkretna in učinkovita. Prvi je posegel vanjo predsednik goričkega pokrajinskega odbora Anton Nanut, ki je govoril o tamkajšnji gospodarski problematiki s posebnim ozirom na goriško prosto cono. Predsednik pokrajinskega odbora za videmsko pokrajino Fabio Bonini je podal pregled enoletnega dela od odprtja uradov v Čedadu ter opozoril na pomen in sadove sodelovanja z videmsko Trgovinsko zbornico. Ogovor-ni za Patronat INAC Boris Simoneta je ugotavljal popolno neustreznost italijanskega pokojninsko-varstvenega sistema, še posebno za samostojne delavce, in predlagal, da bi z občnega zbora izšla zahteva po njegovi reformi in po odpravi davka na zdravje. Predsednik tržaške obrtne sekcije Rado Andolšek je govoril o vprašanjih vaje-ništva in delovnih mest, o finančni kontroli in marketingu ter opozoril na možnosti, ki jih za razvoj obrti ponuja razvoj znanstvenih dejavnosti in turizma v Sesljanskem zalivu. Predlagal je akcije za pridobivanje novih članov in se zavzel za interesno sodelovanje med pokrajinskimi odbori. Predsednik goriške obrtne sekcije Bogdan Butko-vič je opozoril na hudo konkurenco, s katero se morajo spoprijemati slovenski obrtniki in predlagal ustanovitev slovenske finančne družbe in zavarovalnice za pomoč obrtnikom. Izrazil je tudi kritično misel o premajhnem vlaganju sredstev manjšine v malo gospodarstvo. Tajnica tržaške obrtne sekcije Silva Bogateč je govorila o problemih umetnostne obrti in skupine
slovenskih umetnostnih obrtnikov, ki skozi svojo dejavnost ohranjajo našo kulturno dediščino. Član odbora tržaške obrtne sekcije Darko Kobal je opozoril na veliko potrebo po gradbenem konzorciju, saj bodo slovenski gradbeniki le s sodelovanjem lahko kljubovali krizi tega sektorja in se izognili nepotrebni medsebojni konkurenci. Predsednik tržaške zunanjetrgovinske sekcije Marino Košuta je opozoril na potrebo oblikovanja podsekcij, ki bi se specifično ukvarjale s posameznimi vejami, kot na primer z inudstrijo. Zaposlitvena raven v zunanji trgovini se vztrajno veča, slovenski operaterji pa se uspešno uveljavljajo v širšem pro-
storu, saj gre skozi njihove roke kar tretjina tržaške mednarodne trgovine. Predsednik gorjške sekcije za zunanjo trgovino Igor Černič pa je izrazil potrebo po prilagoditvi našega šolstva oziroma trgovskih zavodov potrebam zunanje trgovine, po večjem pretoku informacij in po prirejanju strokovnih posvetovanj, hkrati pa je opozoril na bližnje zasedanje mešanih italijansko-jugoslovanskih zbornic v Gorici. Zelo pronicljiv je bil poseg člana tržaške zunanjetrgovinske sekcije Silvija Tavčarja, ki je govoril o nujnosti aktivnega spremljanja razvoja in sprememb z izkoriščanjem novih priložnosti in na osnovi sodobnih načinov združevanja. Poudaril je potrebo po
vključevanju svežih energij v strukture združenja in se ustavil pri pomenu industrijske dejavnosti, s katero smo že uspeli zavreti strokovno in intelektualno emigracijo in ki jo bo potrebno razvijati naprej, z novimi iniciativami in z združevanjem obrtnikov v majhne industrijske obrate ob pomoči slovenskih bank. Prav o taki pripravljenosti denarnih zavodov je govoril predsednik bančne sekcije Andrej Gergolet, ki je dejal, da zavodi lahko finansirajo pobude, ne morejo in ne smejo pa nadomestiti podjetnika. Član goriške sekcije za zunanjo trgovino Štefan Bu-kavec je govoril o nujnosti statutarnih sprememb, ki bi zagotovile pravno avtonomijo pokrajinskih enot SDGZ, kakršno že imajo sekcije, in ki bi izražale tudi njihovo finančno samostojnost. Član tržaške obrtne sekcije Dušan Pangerc je opozoril na potrebo po okrepitvi organizacijskega dela pri združenju, saj so člani sposobni večjih pobud od dosedanjih. Dobro organizirana struktura in operativna baza sta nujni za spodbujanje novih gospodarskih inciativ, za uresničevanje obstoječih, za uvajanje marketinga in informacije, visoka vlaganja vanju pa se bodo zagotovo obrestovala. Član odbora tržaške gostinske sekcije Karlo Guštin je opozoril na velike težave gostinskega sektorja, kjer cena delovne sile nenehno narašča, nujno potrebna vlaganja v obnovo obratov pa se vedno ne obrestujejo. Treba bo več storiti na področju reklame, zato imajo gostinci v mislih izdajo skupne brošure, ki bi zajela obrate od Trbiža do Milj.
Sindikat in delavci Aquile začeli z ostrejšo obliko boja
Na skupščini tudi parlamentarci Danes o rafineriji v deželnem svetu
Negativne posledice tudi za tržaško stvarnost
Novi finančni zakon zmanjšuje možnosti gospodarskega razvoja
Sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je včeraj priredila odprto skupščino z delavci žaveljske rafinerije Aqui-la in tržaškimi parlamentarci. Prisotni so bili vsi zastopniki Trsta pri osrednji vladi ter predstavniki nekaterih krajevnih uprav, solidarnostno pa se je skupščine udeležil tudi tržaški škof Bellomi.
Tudi tokrat žal ni mogoče poročati o pozitivnih zaključkih, zanimivo je morda dejstvo, da so bili delavci večkrat polemični do raznih izjav parlamentarcev. Slišati je bilo, na primer, da se bodo vsi zavzeli, da bi do srečanja na ministrstvu za industrijo prišlo čimprej, vendar da bo to srečanje spet le pripravnega značaja. (Ta značilnost traja že celih 25 mesecev.) Prav tako je bilo slišati nekaj predlogov za izredne posege, ki se jih senatorji in poslanci lahko poslužijo v zbornicah, vendar so taki predlogi, resnici na ljubo, izzvali prej zaprepaščenost kot navdušenje. Nerazumljivo je namreč, da se jih niso poslužili že prej. Omenimo lahko še nekaj primerov pobud čisto zasebnega značaja ("Z ministrom Battaglio se poznava že mnogo let in vem, da je poštenjak," je zaupal Agnelli), ki so na obraze prisotnih izvabile le grenak nasmešek. Celotna zadeva je namreč več kot jasna, zato je vsako potegovanje za prva mesta na lestvici priljubljenosti nepotrebno. Delavci in sindikat dobro vedo, da žaveljske rafinerije ne bodo novi lastniki nikoli več uspo-
sobili za rafiniranje, prav tako dobro vedo, da je edino še uporabno orožje v dolgotrajnih in neplodnih pogajanjih skrb, da se žaveljske obalno skladišče ne spremeni v strateško točko v korist družbe Monteshell in v škodo zaposlitvene ravni Aguile. Kaj več pa parlamentarci tudi niso povedali. Morda pa le; včeraj zjutraj so bili delavci deležni vesti "iz prve roke" in sicer, da medministrska komisija CIPI sploh še ni dobila vse potrebne dokumentacije za podaljšanje dopolnilne blagajne. Od začetka meseca je namreč shranjena v predalih ministrstva za industrijo. O zadevi se je pozanimal senator Spetič, ko pa je posegel tržaški podžupan Seghene, je prisotnim zelo samozavestno povedal, da je o tej zamudi že dalj časa seznanjen. Zaprepaščenost torej, tudi zato, ker je Seghene le nekaj stavkov prej prepričeval delavce in sindikat, da je za rešitev žaveljske afere potrebno zlasti sodelovanje med političnimi silami in pristojnimi krajevnimi upravami.
Tudi Camber je bil v svojem posegu oster in ponekod kar ciničen. Dejal je, da je neumestno zvračati odgovornost za zamude na vladno krizo, saj se zadeva Aguila vleče že več kot dve leti, zadnja vladna kriza pa je "stara" le nekaj tednov. Prav tako nekorektno je po njegovem mnenju izkoriščanje volilne kampanje (prihodnjo pomlad bodo deželne volitve) saj je znano, da volilnim obljubam običajno sledi po-
volilna pozabljivost. "Ukrepati je treba takoj, prošnje morajo postati kategorične zahteve, sicer nam bodo pobrali ne samo žaveljsko rafinerijo, temveč tudi železarno, ladjedelnice in še marsikaj. Demagogija ne rešuje problemov," je dejal Camber.
Skupščine se je udeležil tudi škof Bellomi, ki je bil v svojem posegu zelo neposreden. Povedal je, da je bil še pred letom dni, ko se je prvič srečal z delavci Aguile, poln upanja, da se bodo stvari le dobro rešile. "Tokrat žal ne morem biti istega mnenja in priznam, da mi po besedah, ki sem jih doslej slišal, upanje peša. Položaj delavcev je danes že dramatičen," je nadaljeval Bellomi, "očitne so socialne krivice, ki se lahko slej ko prej odražajo tudi v družinah samih, očitno je tudi nespoštovanje pravice človeka do dela in poštenega zaslužka. Želim vam, da bi prav za uveljavitev te pravice naprej ohranjali trdno voljo do poštenega boja," je zaključil Bellomi.
Danes bo o zadevi Aguila razpravljal tudi deželni svet na izredni seji, ob zaključku skupščine pa je sindikat izrazil zahtevo, da svet sklepe in vprašanja uradno naslovi na pristojne vladne kroge in zahteva seveda tudi čimjasnejše odgovore. Gre torej za novo obliko boja z jasno zahtevo po enotnosti v nastopih, o kateri vsi upravitelji govorijo in ki jo je sindikat zahteval že ob prvih znakih pomanjkanja ustrezne politične volje, (mi)
Novi državni finančni zakon, katerega vsebina je posredno sprožila pobudo za jutrišnjo vsedržavno splošno stavko, bo še posebej kvarno vplival na tržaško gospodarsko in splošno razvojno raven. O njegovih posledicah je včeraj govoril sindikalist CGIL Roberto Treu na tiskovnni konferenci, ki jo je sindikalna federacija sklicala takoj po skupščini delavcev naftne čistilnice Aguila.
Čeprav so bili nekateri finančni prispevki za Tržaško že predvideni v prejšnjem finančnem zakonu, jih sedanji ne vsebuje, oziroma jih vključuje v zelo okrnjeni obliki. Zlasti oškodovano bo ladjedelništvo in ves pomorski sektor, za katerega so leta 1986 predvideli 770 milijard lir. Tržaška pomorska družba Lloyd je namreč že računala na izredne naložbe za izgradnjo 4 ladij, od katerih bi morali vsaj dve zgraditi v tržiški ladjedelnici. Posledično bo brez naročila ostala tudi Tovarna velikih motorjev. Nadalje državni finančni zakon ne predvideva naložb za raziskovalno področje tako v ladej delniškem kot dizelskem sektorju. Trst, ki ima vse možnosti in strokovno podkovano delovno silo, bi moral po nekaterih zelo daljnovidnih napovedih postati eden izmed pomembnejših industrijsih raziskovalnih področij, kaže pa, da se bo moral tudi tej vlogi odreči. Tudi bolj "otipljiv" predlog o uvedbi kabotaže, to je obalne plovbe med pristanišči, katere končna postaja bi bil prav Trst zaradi svoje ugodne povezave z zaledjem, bo zaradi finančnega zakona propadel. Kabo-
taža bi lahko krepko razbremenila cestni tovorni promet, vsaj dokler bo še v gradnji hitra cesta. Za uresničitev ; te oblike blagovne izmenjave je bilo i predvidenih lani 220 milijard lir.
Neuresničeni bodo ostali tudi pred- j logi za razvoj obmejnih področij, kate- | rim je namenjenih komaj 200 milijard : lir. Odprto bo ostalo tudi vprašanje energetske politike. Vlada namreč ni izdelala ustreznega načrta, z izidom ljudskega raferenduma, ki je črtal možnost uporabe jedrske energije pa ostaja vprašljivo, kako bo z energetskim oskrbovanjem Severne Italije. Odločilno vlogo bi v tem primeru lahko imela žavlejska rafinerija katere usoda je itak znana. Tudi možnosti industrijske poživitve, ki bi jih nudila državna soudeležba, se bodo postopoma izničile. Njena prisotnost na Tržaškem je namreč še močno vprašljiva, ; kot je še vedno nerešen problem pro- | izvodne preusmeritve tistih podjetij, i ki so doslej izdelovale vojaško opre- I mo. Med te spada tudi tovarna IRET. '
Klestenje finančnega zakona negativno vpliva tudi na druga področja, prizadeta pa je zlasti slovenska manjšina. Čeprav sindikat pozitivno ocenjuje dejstvo, da ne bo italijanska manjšina v Jugoslaviji prikrajšana, ne more pa sprejeti dejstva, da so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini še enkrat postavljeni ob stran. Finančni zakon bo negativno vplival tudi na javne storitve in skrbstvo, žal pa bo bremenil vse nižje sloje prebivalstva, zlasti upokojence in odvisne delavce.
Alpski kvintet navdušil v Zgoniku
Športno-kulturno središče v Zgoniku je bilo konec tedna naravnano na valovni dolžini valčkov in polk. Na uspelem sobotnem zabavnem večeru, ki ga je v dobrodelne namene priredil Sklad Mitja Čuk, so številni plesalci ob poskočnih motivih vneto brusili pete ob zvokih domačega ansambla Lojzeta Furlana. V nedeljo pa je bil na vrsti toliko pričakovani koncert Alpskega kvinteta, ki sta ga priredila glasbena zadruga Arsnova in KD Rdeča zvezda. Tako odlični glasbeno-instrumentalni izvajalci, kot žametna glasova Ivanke Kraševec in Ota Pestnerja so povsem upravičili pričakovanja s svojim mojstrskim, melodičnim in temperamentnim nastopom. Prav gotovo ni slučaj, da je ta odlični narodnozabavni ansambel v dvajsetih letih svojega obstoja in umetniškega ustvarjanja prejel že šest zlatih in celo diamantno ploščo. Izredno posrečen je bil tudi povezovalec programa in animator večera Boris Kopitar, ki je s svojimi prikupnimi šaljivimi skeči in prispodobami še dodatno razgibal vedro razpoloženje. V nabito polni dvorani je vladalo enkratno vzdušje: stari in mladi ljubitelji narodnozabavne glasbe so na začetku kot začarani zrli proti odru, nato pa so dali duška svojemu navdušenju z burnim ploskanjem, in refrene nekaterih pesmi je moral ansambel na splošno željo tudi ponoviti.
V okviru prireditve »Festival Revolucija in glasba«
Kakovosten koncert MPZ Maribor v Boljuncu
Večdnevna kulturna manifestacija z naslovom »Festival Revolucija in glasba«, ki doživlja letos že petnajsto izvedbo, se je na svoji pestri poti po slovenskih krajih ustavila tudi v zamejstvu. V nedeljo popoldan je bil namreč v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu koncert Mladinskega pevskega zbora Maribor. Pod vodstvom dirigenta Branka Rajštra je zbranemu občinstvu predstavil bogat in raznolik spored umetnih pesmi in priredb raznih skladateljev.
Nedeljski koncert, ki ga je priredil Tržaški partizanski pevski zbor, so mladi pevci kot po navadi otvorili s pesmijo »Naše geslo« Marjana Kozine. Pesem je res pravo geslo, s katerim se zbor predstavlja od svojega nastanka in stopa z njim letos v štiriindvajseto leto svojega delovanja. Uvodni del koncerta je bil posvečen spominom na težka leta. Zbor je zapel nekaj partizanskih pesmi, kot so Kuharjeva »Jutri gremo v napad«, Pirnikova »Smrt v Brdih«, Cvetkova »Pomladna«, Lavrinov »Teloh« in Simonitijev »Kurir«. Na vrsti so bile nato domoljubna pesem Stanka Premrla »V Korotan«, praizvedba Gabrijelčičeve skladbe na anonimni tekst »Dor-mi fili«, s katero se je zbor pred kratkim predstavil na mednarodnem tekmovanju na Nizozemskem, »Preludio« češkega skladatelja Ebna, ki je zboru posvetil šest svojih skladb, in pa »Pueri concinite« slovenskega renesančnega skladatelja Gallusa.
Drugi del koncerta je mladinski pevski zbor Maribor začel z »Venčkom« Zdenka Lukaša, slovaškega glasbenika in zbiratelja ljudskih pesmi. Sledili sta dve znani priredbi največjega predstavnika srbske glasbene umetnosti, Steva-na Mokranjca, in sicer ljudski motiv na tekst Jovana Zmaja »Bolno čedo« in pa pravoslavni napev s starim nabožnim •tekstom »Tebe pojem«. Po Gotovčevi »Jadovanki za teletom« je zbor predstavil dve pesmi Pavleta Merkuja, »Sonce ljubo« in »Čarni kus«. Sledile so še »Rezijanska« slovenskega skladatelja Alojza Srebotnjaka in »Pjesme dodolske«, splet slavonskih ljudskih motivov, ki jih je za zbor priredil Marko Tajčevič. Zbor je svoj nastop zaključil s tremi božič-
nimi skladbami v stari angleščini iz ciklusa »Ceremony of Carols« Benjamina Brittna, ki so jih mladi pevci zapeli ob klavirski spremljavi Nevenke Hohnjec.
Mladinski pevski zbor Maribor je z nedeljskim koncertom ponovno potrdil svojo visoko kakovost. Mladi pevci so z brezhibnim izvajanjem dokazali veliko mero pripravljenosti, požrtvovalnosti in glasovne izpiljenosti. Ne nazadnje gre velik del zasluge zborovodji Branku Rajštru, ki vodi skupino že več kot dvajset let in s katerim je zbor dosegel tako imenitna priznanja, kot sta med drugim nagrada Prešernovega sklada in Gallusova plaketa. Kljub mogoče preveč raznolikemu sporedu, ki ni bil tematsko zasnovan, so poslušalci odšli s koncerta z vtisom, da so slišali ubrano, dovršeno in kakovostno petje, (dam)
Karst Brothers ponujajo Mačko v Žaklju
Navadno kupimo mačko v Žaklju, ne da bi vedeli, kaj kupimo. Oni nam pa prodajajo mačko v Žaklju in dobro vedo, kaj nam prodajajo, vprašanje je le, če mi vemo, kaj kupujemo. Skratka: Mačka v Žaklju je tokrat nova kaseta kabaretne skupine Karst Brothers, za katero velja podnapis, da "Ta naslov ni v nikakršni zvezi z vsebino kasete, kar je logično".
Pravzaprav je logično samo to, da res ne vemo, kaj kupujemo. Konfekcija je nadvse privlačna: žakljiček z rdečim trakcem in napisom. Noter pa Mačka, ki ni mačka, temveč naslov kasete, v kaseti še zgibanka z besedili vseh posnetih pesmi in fotografijami vseh članov skupine: z gangsterskim Ščenom, zamišljeno Marinko, dobrodušnim Markom, gusarskim Borisom, mladostno-nedolžnim Igorjem in temačnim Miranom. Z ovitka preži na nas črna mačka, ki je pripravljena praskati,"fucati" in ogrebsti, iz kasete bodo skočili glasovi kabaretovcev s pesmimi, ki bodo popraskale po naših zarjavelih dušah, s pregovori, ki bodo skušali zarezati v naša prepričanja, vse dvome nam bodo razrešili natiskani teksti. Skratka, Karst Brothers, za katere nikoli točno ne veš, kaj naklepajo in kaj skrivajo za hrbtom, so nas še enkrat presenetili s svojimi domislicami in končno razblinili našo nestrpnost, ki je rastla ob pričakovanju na kaseto: snemali so jo namreč od zgodnje spomladi, kar ni kratek čas, pa tudi trud seveda ni bil majhen, saj so nam v kaseti postregli s popolnoma novimi aranžmaji in celo z nepoznano pesmijo.
Zato da ne bi bilo vse po ustaljenih navadah, Karst Brothers ne nameravajo predstaviti kasete s posebnim nastopom ali kaj podobnega. Daljša predstavitev bo na sporedu Radia Opčine jutri ob 17. uri v okviru oddaje Glasbeni informator. Kabaretna skupina pa obljublja tudi nastope z novim programom, od Trsta do Ljubljane in seveda po vsej Primorski, od konca decembra, še najbolj verjetno januarja, torej nov program z novim letom. V pričakovanju nastopov se lahko tolažimo s kaseto, ki je res ni težko najti, saj je na razpolago v Tržaški knjigarni, v baru KD Tabor na
Opčinah, v trgovini. Lara v Nabrežini, v gostilni Pri občini v Dolini, in še v Gorici in Čedadu, seveda pa tudi pri vseh prijateljih Karst Brothersov, ki jih ni malo, kot ni malo fansov, ki si bodo prav gotovo zaželeli kasete, čeprav - in morda prav zato,w ker -bodo vedeli, da kupujejo MAČKO V ŽAKLJU.
(nak)
Solidarnost s čilskim ljudstvom
Univerzitetni odbor za mir, ki ga sestavljajo napredni študenti iz različnih 'kulturnih sredin, prireja jutri, 25. novembra, ob 20.30, v prostorih Krožka Che Guevara (Ulica Madonnina št.19), informativni večer v znamenje solidarnosti s čilskimi delavci. Govorili bodo Vittorio Carta, predstavnik Gibanja laikov iz Latinske Amerike, in Marcia Mendez, predstavnica Odbora čilskih beguncev v Italiji. Sledilo bo predvajanje filma "Actas de Marusia" režiserja Miguela Littina.
Vstop bo prost, proste prispevke pa bodo namenili gradnji tiskarne za čilske delavce.
■ Rajonski svet za Vzhodni Kras se
bo sestal jutri, 25. t.m., ob 19. uri na redni seji na svojem sedežu na Opčinah. Na dnevnem redu so sporočila predsednice in razprava o openskem pokopališču na osnovi rezultatov srečanja z občinskim odbornikom za javna dela Jagodicem, do katerega je prišlo 12. t.m.
V Bazovici so v nedeljo odprli prenovljeno župnijsko dvorano
V Bazovici je bila v nedeljo kratka, a pomenljiva prireditev. Po daljšem času so spet odprli javnosti župnijsko dvorano. Dvorano so namreč temeljito predelali ter jo prilagodili novim protipožarnim predpisom. Ob tej priložnosti se je župnik Zivic zahvalil vsem bančnim zavodom, ki so z denarnimi prispevki pripomogli, da so dvorano lahko popravili. Znated prispevek je zagotovila tudi deželna uprava, katere predstavnik - odbornik Rinaldi - se je udeležil nedeljske otvoritvene slovesnosti. Številnemu občinstvu so na kratko spregovorili o pomembnosti takšnih struktur, ki so nenadomestljiv pogoj za razvoj družbenokulturnih dejavnosti, pokrajinski odbornik Zorko Harej, predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Anamarija Kalc in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta.
Slavnostno vzdušje je obogatil in popestril pevski natop vaškega otroškega pevskega zbora »A. M. Slomšek« pod vodstvom Andreja Pegana (na sliki), domačega pevskega zbora »Lipa«, ki ga vodi Evgen Prinčič in gropajskega mešanega pevskega zbora »Skala« pod vodstvom Anastazije Purič. .
Proti vladnemu finančnemu zakonu
Jutri 4-urna stavka tudi v naši pokrajini
Zanimiva okrogla miza krožka Miani
Primera Tortora in Rapotez dokazujeta da je pravica včasih tudi krivična
Kot v vsej državi bodo jutri tudi pri nas delovni ljudje vseh kategorij prekrižali roke v znak protesta proti gospodarski politiki vlade in v podporo sindikatom, ki zahtevajo pravičnejšo delitev narodnega bogastva, pa tudi bremen za vzdrževanje državnega aparata in še zlasti za okrepitev proizvajalnega sistema in ustvarjanje novih delovnih mest.
Štiriurno protestno stavko so oklicale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, da mobilizirajo delavstvo proti finančnemu zakonu, ki ga je pripravila Goriova vlada za leto 1988 in ki nikakor ne ustreza pričakovanjem delovnih ljudi. Zato zahtevajo sindikati njegovo korenito spremembo, ki naj upošteva njihove zahteve v zvezi z novo politiko zaposlovanja, z ukrepi za italijanski Jug, z davčno pravičnostjo in bojem proti davčnim utajam ter z reformo pokojnin.
V naši pokrajini bo stavka potekala v glavnem v dopoldanskih urah, razen pri kategorijah, ki delajo v izmenah. Po posameznih kategorijah bo stavka potekala po naslednjem razporedu:
Avtobusi ne bodo vozili med 9.30 in 11.30 ter med 17. in 19. uro, trgovine in javni lokali bodo zaprti vse jutro, vlaki bodo ustavljeni od 9. do 13. ure (uradi železnice bodo zaprti od 11. do 14. ure, medtem ko bodo delavci v mehaničnih delavnicah in skladiščih stavkali od 7.30 do 11.30). Osebje dr-
žavnih in javnih ustanov bo stavkalo za 6 ur, tako da jutri sploh ne bo delalo, v bolnišnicah bodo uslužbenci zapustili delo 4 ure pred koncem izmene, prav tako tudi osebje bank in zavarovalnic.
Kako bo s stavko v šolah, je precej odprto vprašanje. K pobudi CGIL, CISL in UIL se namreč ni priudružil avtonomni sindikat SNALS, tržaški Sindikat slovenske šole pa prepušča svojim članom odločite!! o stavkanju.
V	vseh industrijskih obratih bo
stavka v jutranjih urah (z manjšimi razlikami v urnikih glede na navadni delovni čas), gradbinci bodo stavkali ves dan, pristaniščniki bodo prekrižali roke od 9.30 do 13.30, posadke vlačilcev pa bodo stavkale od 8. do 12. ure. Osebje telefonske službe bo prekinilo delo od 8. do 12.30.
Jutri tudi ne bo nobenih časopisov, ker stavka tiskarsko in novinarsko osebje že danes.
V	preteklih dneh so sindikalne organizacije priredile vrsto pripravljalnih skupščin na delovnih mestih, jutri pa bodo stavkajoči podprli sindikalne zahteve s sprevodi in javnimi manifestacijami. V našem mestu bo delavski sprevod krenil ob 9.30 s Trga Garibaldi, ob 10.30 pa bo na Trgu Goldoni sindikalni shod, na katerem je napovedan nastop zastopnika vsedržavnega vodstva CGIL, CISL in UIL.
Civilna odgovornost sodnikov je bila nedvomno vprašanje, ki je bilo v ospredju nedavne kampanje o referendumih. Ob tem problemu so se stranke razdelile, ob tem vprašanju se je razdelilo tudi javno mnenje predvsem ob dilemi, ali bi ukrepanje s tem v zvezi omejilo neodvistnost sodnika. Čeprav je referendum mimo, je razprava o tem vprašanju še živahna, saj ni malo primerov ljudi, ki so jih sodniki priznali za popolnoma nedolžne, vendar so med preiskavo utrpeli veliko gmotno in moralno škodo.
Dva taka primera sta v nedeljo odjeknila v tržaškem novinarskem krožku, kjer sta bila gosta krožka Miani predsednik radikalne stranke Enzo Tortora in Luciario Rapotec, Tržačan, ki je bil obtožen sodelovanja pri umoru štirih oseb pri Koroščih, leta 1962 pa dokončno oproščen. Okrogla miza, na kateri je imel Rapotec s svojo zgovornostjo in iskrenostjo glavno vlogo, sicer ne more več vplivati na izbire volivcev, ki so se na referendumu odločali o vprašanju odgovornosti sodni-
kov, je pa kljub temu koristna, saj je dramatično osvetlila, kakšne so lahko posledice zgrešenega sodnega postopka. Rapotčeva družina se je razblinila v težkih dneh sodne preiskave, izgubil je službo, huda izkušnja ga je tudi drugače močno prizadela.
Kljub temu je Rapotec, ko govori o svojih problemih, miren, dasi odločen: »Dejstvo, da zakon ne predvideva odškodnine za nepravičen zapor je v nasprotju z Ustavo.« Dodal je, da se obtoženec znajde pred aparatom, ki skuša streti njegovo osebnost, da se prvi, čeravno neformalni proces odvija že v policijskih uradih, kjer je človek brez obrambe.
Od leta 1962, ko ga je kasacijsko sodišče povsem oprostilo, se Luciano Rapotec bori z državo, da bi mu priznala odškodnino. A doslej zaman.
Na primer Rapotec se je v svojem posegu skliceval tudi Enzo Tortora, ki je poudaril, da je ravno to dokaz, kako je stanje sodstva in pravice v Italiji porazno, vsekakor pa nič boljše od stanja v zdravstvu. V nadaljevanju je predsednik radikalne stranke ostro polemiziral z namestnikom javnega pravdnika Olivaresom, ki je v nekem intervjuju spet pojasnil, da so konfe-ransjeja aretirali in ga obtožili sodelovanja z razpečevalci mamil, ker je bilo njegovo ime zabeleženo v neki agendi. Tortora je to označil kot nedopustno blatenje njegove časti in dejal, da bo že naslednji dan vložil na milanskem sodišču tožbo zoper tožilca.
Nedeljski 1. avtomobilski slalom odprte meje v Dolini
Tekmovanje je preseglo športni pomen
Uspešen nastop v družbi pobratenih pevskih zborov
Openski moški zbor Tabor na srečanju v Prevaljah
Pomen nedeljskega avtomobilskega tekmovanja, ki so mu dali naziv »1. slalom odprte meje«, je daleč presegal zgolj športni moment, čeprav je tekmovanje tudi s tega vidika povsem uspelo, bodisi zaradi kvalitete dirke same kot zaradi izvrstne proge, odličnih vremenskih pogojev in števila gledalcev in konkurentov, ki so prišli tudi daleč iz notranjosti Italije. »Prevozil sem 400 km samo zato, da nastopim na dirki, na kateri je bila proga speljana čez državno mejo,« je med nagrajevanjem, ki je bilo v Domu Anton Ukmar pri Domju, povedal eden izmed pilotov.
Podobno kot pešpot v Botaču, so tokrat odprli mejo pri Prebenegu, tako da se je proga vila iz Doline do Socerba. Piloti so jo prevozili dvakrat, posejana pa je bila s kiji, katerim so se morali tekmovalci izogibati (za vsak podrt kij so bili penalizirani). Zmagal je Faustino Zandona (850 prot. 2.000: 143,07 točke) pred Leonardom Massolo (2.000 Y.9 prot.; 144,27) in Claudiom Baldinijem (fiat X 1/9 Vol.; 147,99). Poleg tega so sestavili še posamezne lestvice glede na skupine in razrede. Vpisanih je bilo 38 tekmovalcev, startalo jih je 32, a uvrstilo se jih je 29.
Kako je sploh prišlo do te pobude, ki jo je organiziral ACI iz Trsta pod pokroviteljstvom dolinske občine in ob sodelovanju občine Koper?
»Zamisel ni naša,« je povedal dolinski župan Edvin Švab. »Avtomobilski klub je imel namen izpeljati to pobudo v naši občini. V skladu z našim načinom mišljenja in dela smo takoj predlagali, naj bi po vzoru odprte meje v Dolini Glinščice, kjer hodimo peš, to naredili na cesti Dolina - Socerb. Takoj smo se povezali s koprsko občino in župan Kosmina je kot vedno pokazal zelo veliko pripravljenost in naklonjenost in potem je šlo, rekel bi, kot po olju. Oblasti na obeh straneh meje so se zelo potrudile, da se je zamisel dobro iztekla in lahko tudi rečem, da so organizatorji izredno, izredno zadovoljni, kajti vse je šlo gladko, brez incidentov, v veliko zadoščenje vseh prisotnih, ki jih je bilo za prvo tako tekmovanje res neobičajno veliko.«
»Seveda je namen prireditve tudi športni. Njena vrednost pa je tudi v tem sporočilu prijateljstva in preizkušnji možnega sodelovanja ob meji. Mi vidimo, da danes lahko nemoteno in kadarkoli čez državne meje prehajajo razni radioaktivni oblaki, rakete itd. Vse to ni odvisno od malega človeka, ta pobuda pa je, če lahko poudarim, dejansko odvisna prav od vsakega izmed nas, od tistih, ki pripravljajo tekmovanja, od tistih, ki tekmujejo, od tistih ki sodelujejo in vseh tistih, ki morajo zagotoviti tehnično in drugačno varnost. Mislim, da je to vrednost te prireditve.«
S čim bi tako sodelovanje ob meji lahko še bolj obogatili in popestrili?
»Predvsem moram povedati, da je bila ta pobuda improvizirana in v kolikor naj bi se še razvila, bosta glavna organizatorja italijanski avtomobilski klub in njegov sogovornik na jugoslovanski strani, ki ga sedaj ni bilo. To bi morala biti tista veriga, tisti člen, h kateremu bi potem pristopili vsi ostali, od občin, ki bi dale pokroviteljstvo in nudile vse olajšave, do vseh drugih organiziranih oblik na obeh straneh meje. Tu mislim na kulturo, na ostali šport, na šole, na vse tradicionalne dejavnosti, ki se lahko z velikim zadoščenjem vseh in tudi koristno vključijo v to pobudo, ki lahko dobi manifestativni značaj na obeh straneh meje. Udeleženci, ki prihajajo od drugod, tako tekmovalci kot gledalci, bi lahko odnesli s sabo vtis, da so tu ljudje, ki hočejo živeti v miru, ki želijo medsebojno sodelovanje in spoštovanje in se zavzemajo za svet prijateljstva in sporazumevanja.«
Za kratko oceno o tekmovanju samem smo zaprosili Um-berta Biasuttija, inšpektorja športne komisije.
»Uspeh je bil velik in sodim, da ga gre v veliki meri pripisati prav formuli prehoda meje brez dokumentov, kar je bila novost, ki je vzbudila zanimanje. Tehnični nivo je bil dober, karpotrjuje udeležba italijanskega podprvaka v tej zvrsti. Vsi pa so hvalili progo, ki odgovarja z vseh vidikov, tako s tehničnega kot varnostnega, poleg tega pa je zelo razgledna. Upam, da bo prihodnje leto, če jo bomo priredili, veljala za italijansko prvenstvo.« (db)
Preteklo soboto je bilo v Prevaljah na Koroškem šesto srečanje petih pobratenih moških pevskih zborov, na katerem je sodeloval tudi moški zbor Tabor z Opčin. Poleg njega so sodelovali na tem srečanju še zbor Vres iz Prevalj, ki je bil gostitelj, zbor Zarja iz Trbovelj, F. Zgonik iz Branika in F. Hartman iz Pliberka na avstrijskem Koroškem.
Prireditev je bila v Kulturnem domu, kjer se je zbralo veliko občinstva. Zbori so se najprej predstavili vsak z dvema pesmima - openski zbor z Vrabčevo »Moj rojstni kraj« in Pregljevo »Bori šumijo«. Sledil je nato nastop pevcev vseh petih zborov, ki so zapeli kar dvanajst pesmi. 170 pevcev je začelo skupni koncert z Venturini-jevo »Postali smo tujci« in zaključilo, ob velikem navdušenju vseh udeležencev srečanje, z Vrabčevo »Zdravico«.
Kot sta nam v pogovoru povedala član zbora Milko Čebulec in pevovodja prof. Svetko Grgič, je bilo gostovanje v Prevaljah izredno doživetje. Lepo zato, ker so se srečali pevci od »Pece do Jadrana« in ker so se med seboj še bolj spoznali in utrdili prijateljske vezi. Predsednik Kulturne skupnosti občine Ravne, ki je vse udeležence tudi pozdravil, je v svojem govoru poudaril pomen takšnih srečanj in dejal, da bi morali z njimi v bodoče še nadaljevati. Zaradi uspeha prireditve se je že porodila zamisel, da bi jo v
Vse težji položaj Ekvadorcev obtoženih tihotapljenja mamil
Trije Ekvadorci, ki so jih karabinjerji in finačni stražniki z mejnega prehoda pri Škofijah aretirali v petek zvečer pod obtožbo, da so skušali pretihotapiti v Italijo en kilogram in 700 gramov kokaina, sedijo že od sobote v zaporu. Gre za 40-letnega Romera Joseja Orellana, 48-letnega Posterja Lui-sa Eloya Authemana in 33-letnega Gallarda Jorgeja Onofreja Salazarja, ki pa zavračajo vsako obtožbo. Preiskovalcu, to je namestniku državnega pravdnika Driganiju so povedali le, da so bili namenjeni v Trst na zabavo, kjer naj bi jih v pristanišču čakali neki sonarodnjaki. Njihov položaj pa bremeni pričevanje šoferja linijskega avtobusa, s katerim so se pripeljali do meje. Šofer, 28-letni Roberto Fontanot iz Ul. D'Alviano 67, je že med vožnjo opazil, da so se trije moški obnašali nekam čudno. Večkrat so se presedli, najprej na zadnje sedeže, nato pa so se ustavili na prednjih sedežih. Ko so potniki stopili z avtobusa, da bi opravili normale carinske preglede, je Fontanot takoj opozoril finančne stražnike, ki so temeljito pregledali vozilo. Pod sedeži in v špranji pri ceveh za ogrevanje so našli tri manjše zavoje, v katerih so odkrili beli prah, ki ni bil nič drugega kot prvovrstni kokain.
Trije Ekvadorci so pripluli v Izolo z ladjo Islas Galapagos, ki je bila potrebna popravil. Tako so verjetno izkoristili primoran odmor, da so poskušali prodati v Italiji svoje dragoceno blago. Oddelki jugoslovanske obmej-
ne milice so preiskali ladjo, vendar niso na njej našli drugih mamil. Finančni stražniki so mnenja, da so trije. Ekvadorci že v prejšnjih dneh skušali prestopiti mejo, a da so se vsakič odpovedali, ker je bilo nadzorstvo prestrogo. V petek pa so se le odločili, da poskusijo srečo. Očitno so računali, da jih bosta mrak in javno prevozno sredstvo zadostno obvarovala.
Pet ranjenih blizu Štanjela
V prometni nesreči na cesti iz Sežane proti Štanjelu se je v nedeljo ranilo pet Tržačanov. Med temi je bil 23-let-ni Edoardo Cibic s Proseka 279, ki je okrog 18.50 s svojo giulietto vozil proti Štanjelu. Z njim so se peljali 23-letni Adriano Gruden iz Naselja sv. Nazari-ja 188, njegova 24-letna žena Morena in 39-letna Vesna Bizjak iz Repna 168. V blagem ovinku je Cibica zaneslo na nasprotno stran ceste, kjer je čelno trčil v fiat 131, ki ga je nasprotni smeri vozil 48-letni Sergio Fabian iz Ul. Gat-teri 46. V zadnji del Fabianovega vozila pa je trčil še 33-letni David Jeranče iz Sežane. Tržaške ranjence so prepeljali v katinarsko bolnišnico. Najhuje se je poškodoval Sergio Fabian, ki se bo zaradi zloma stegnenice in kolena zdravil 60 dni.
Zdaj že 33 v zaporu zaradi heroina
Včeraj je preteklo štirideset dni, odkar je leteči oddelek tržaške kvesture uvedel preiskavo o razpečevanju mamil, ki je privedla policijo na sled veliki kriminalni mreži, ki se razteza vse do Veneta in, kot kažejo nekatere aretacije, celo do Sicilije. Namestnik državnega pravdnika Roberto Staffa je včeraj nadaljeval zzasliševanjem aretirancev, ki sedijo v koronejskem zaporu. V skladu s pravilnikom kazenskega postopka pa bo danes oddal uradu preiskovalnega sodnika vse podatke, ki jih je nabral v preteklem mesecu. Urad bo formaliziral preiskavo in jo zaupal preiskovalnima sodnikoma Filippu Gulotti in Guidu Pat-riarchiju.
V soboto pozno večer so v Jesolu aretirali še dvaintrideseto osebo, ki očitno ni sumila, da ji je policija za petami. Gre za 25-letnega Stefana Štefanija iz Jesola, ki se je pridružil svojim pajdašem v tržaškem zaporu. V Trst pa mora prispeti še Salvatore Venutelli iz Palerma, ki so ga aretirali prejšnji teden in ki je ravno tako vpleten v razpečevanje mamil. Prodal naj bi 50 gramov heroina enemu od aretiranih karabinjerjev. Karabinjerje in policista bodo čim prej premestili v vojaški zapor pri Peschieri del Garda.
Zadeva pa ima še druge žalostne plati. Aretacije so globoko odjeknile še zlasti med družinami karabinjerjev. Večina teh fantov prihaja iz bolj konservativnih družin, odločili so se za ta poklic, ker njihovi očetje služijo v tem vojaškem rodu in ker biti karabinjer predstavlja zanje poseben ponos. Medtem ko bodo sami karabinjerji opravili čistke v svojih vrstah, pa bodo nekatere družine, kot kaže, tožile preiskovalce, ki so aretirali njihove sinove.
Agent vpleten v nočni pretep v pivarni
Ko je v ponedeljek ob 2. uri po polnoči 21-letni agent Claudio Franceschin vstopil v pivarno Giordano v Ul. Rossetti 51, se je nekaj fantov glasno prerekalo in prerivalo pri šanku. Agent je pokazal izkaznico in jih pozval, naj se pomirijo. Kaže pa, da so fantje že precej popili in agenta zavrnili, češ da mu izkaznica ne bo veliko pomagala. Še več, zdi se, da so mu hoteli pokazati s pestmi, česar mu niso znali dopovedati z besedami. A Franceschin se jih je otresel in poklical 113. Medtem pa so okajeni fantje »na rahlo« obdelali drugega gosta, 24-letnega Paola Graziadeia. Ko so odšli iz lokala, so razbili šipo parkiranega avta. Agenti letečega oddelka, ki so prispeli v pivarno, niso več našli prenapetežev, prisotni pa so jim povedali vsak svojo resnico. 25-letni Paolo Sancin iz Doline je soglašal z agentom. Po mnenju lastnika lokala, 45-letnega Giordana Tatarella, pa je pretep povzročilo arogantno agentovo vedenje.
bližnji prihodnosti ponovili v Cankarjevem domu v Ljubijani.
Pogovor o gostovanju v Prevaljah je bil priložnost, da smo se s Čebulcem in Grgičem pogovorili tudi o zboru Tabor samem. Zbor je začel ž vajami v drugi polovici septembra in se takoj začel pripravljati prav za to srečanje v Prevaljah. Pevcev je toliko kot lani -to je 25. »Ko smo se lansko sezono razšli,« nam je povedal Grgič, »smo si zaželeli, da bi z novo sezono pridobili vsaj po dva pevca za vsako skupino. To se na žalost ni zgodilo. Če smo na nastopu prisotni vsi, potem lahko dobro in uspešno zapojemo tudi zahtevne pesmi. Če pa nekdo od pevcev manjka, se pri takšnem številu to že močno pozna.« Moški zbor bo, kot vsako leto, nastopil na reviji Primorska poje, začel pa se bo dogovarjati tudi za nov program.
Ko smo zaključili ta razgovor, se nam je v openskem Prosvetnem domu pridružila še prof. Kostanca Filipovič, ki poje v ženskem pevskem zboru Tabor. »Tudi naš zbor je v tej sezoni že nastopil, in sicer 28. oktobra na Dnevu krvodajalcev, ki je bil v občini Sežana. Nastop smo imele ob 14. uri popoldne; torej v precej neprimernem času za mnoge od nas, ki smo v službi. Vendar smo se vse rade udeležile prireditve in organizatorji ter občinstvo so bili z našim nastopom zelo zadovoljni.«
Tudi ženski pevski zbor Tabor šteje 25 pevk. Manjka predvsem srednja generacija pevk, ki bi se morale, tako je menila Kostanca Filipovič, pridružiti zboru. »Mislim,« je dejala, »da bi morale čutiti potrebo, da se združujejo in da je zborovska pesem za vsako društvo in za vsako vas zelo potreben in koristen dejavnik. Kdo bo nastopal na naših proslavah, na naših svečanostih, če ne bo tu domačega zbora, ki bo gojil narodno in umetno pesem?«
Zenski zbor se prav tako redno sestaja dvakrat tedensko ter ima v načrtu nastop na vsakoletni reviji »Primor-
ska poje«, udeležil pa se bo tudi srečanja ženskih zborov s Proseka-Kontove-la, iz Škednja in Saleža-Zgonika.
»Lepo je,« je še dejala Kostanca Filipovič, »da imamo dobre in da imamo tudi mlade zbore. Prav pa je, da prenašamo vsi s svojim petjem na bodoče rodove našo lepo slovensko ljudsko pesem.«
Pevke bodo seveda pri svojem delu vztrajale, vendar so nam priporočale, da le pristavimo poziv na vse tiste, ki se jim še niso pridružile, da pristopijo k zboru.
Zaključno misel pa je našemu pogovoru dodal dirigent Svetko Grgič. »Naš koncert Vrabčevih pesmi in pa lanski nastop na deželnem tekmovanju pevskih zborov »Coro vivo« sta pokazala, da se lahko s pravilno disciplino, stalno prisotnostjo na vajah in z resnostjo študija, dosežejo lepi rezultati in uspehi.«
NEVA LUKEŠ
POPRAVEK
V sožalju ob izgubi IVA TENCE-JA, objavljenem v nedeljo, 22. novembra, je bilo pomotoma izpuščeno ime strica Dušana.
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
II
vabita v četrtek, 26. t. m., ob 18. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev
pesniške zbirke Irene Žerjal
Let morske lastovice
Uvodno besedo bo podala prof. Marija Cenda-Klinc. Glasbena točka Marko Feri.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
bo nastopil v Kopru na festivalu Revolucija in glasba in obenem proslavil
Avnojski dan nove Jugoslavije
Koncert bo v gledališču v Kopru v četrtek, 26. t. m., ob 19.30.
Ves ansambel naj se zbere na odru pol ure pred pričetkom.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88. V petek, 27. t. m., ob 20. uri sedma predstava opere P. Mascagnija PRIJATELJ FRITZ. Dirigent Evelino Pido, režija Mario Zanotto.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo Goldonijevo delo LA, PUTTA ONORATA. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je še v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
vazna obvestila
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE v Zgornjih Gorjah pri Bledu od 26. decembra 1987 do 2. januarja 1988 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
Športna šola Trst vabi v četrtek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na svoj redni občni zbor, ki bo potekal z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava o poročilih, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora in razno: Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, UL sv. Frančiška 20.
Odbor KD Primorsko vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
izleti
Sekcija KPI občine Dolina obvešča, da je še nekaj prostih mest za 5-dnevno potovanje na Madžarsko za silvestrovanje v Budimpešti od 30. 12. do 3. 1. 88. Cena 430.000 lir. Vpisovanje do sobote, 28. t. m., od 19. do 20. ure na sedežu KPI v Dolini št. 75/a, tel. 232223.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 24. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano člane, prijatelje in sopotnike,
PRED PRAGOM OBČNEGA ZBORA
na prost pomenek o delovanju kluba in slovenske kulturne prisotnosti v mestnem središču.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Intervista, kom., It., 1987; r. Federico Fellini; i. Federico Fellini, Marcello Mastroianni, Anita Ekberg.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Le balene d'agosto, dram., ZDA 1987, 90'; r. Lind-say Anderson; .i. Bette Davis, Lillian Gish.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Le Streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher, □
PENICE - 16.00, 22.15 I miei primi qua-ranfanni, i. Carol Alt, Elliot Gould; r. Carlo Vanzina, □
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Cher.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 II peccato di Lola, por., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Slamdance - II delitto di mezzanotte, groz., ZDA 1987; r. W. Wang; i. T. Hulce, M, E. Mastrantonio.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Full metal jacket, vojni, ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthevv Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio.
EDEN - 15.30, 22.00 L'altro vizio della bocca, porn., □ □
NAZIONALE II - 15.15, 22.00 Roba da ricchi, kom., It. 1987, 110', r, Sergio Corbucci; i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Nadine, un’amore a prova di proiettile, dram., ZDA 1987, 105'; r. R. Benton; L Kim Ba-singer, Jeff Bridges.
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 007 -Zona pericolo, akc., VB 1987, 13T; r. John Glen; i. Thimoty Dalton, Maryam D'Abo.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di ladri 2, kom., It. 1987; i. Paolo Villaggio, Massimo Boldi; r. Neri Parenti.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 L'ultimo tango a Parigi, dram., Fr./It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci, i. Marlon Bran-do, Maria Schneider.
RADIO - 15.30, 21.30 Mia moglie .... e gli altri, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
včeraj - danes		razne prireditve		mali oglasi
Danes, TOREK, 24. novembra
KLEMEN
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob 11.06 in zatone ob 19.09
Jutri, SREDA, 25. novembra
KATARINA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.30 najnižja -6 cm, ob 10.14 najvišja 44 cm, ob 17.28 najnižja -59 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1003,9 mb pada, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 55-od-stotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Claudio Varesano, Gi-ovanni Dolcetti, Maria Letizia Zena, Ef-rem Dires, Nicol Medved, Jessica Cenes, Margherita Pravisan, Veronika Bogateč, Luca Slavec, Sara Carciotti.
UMRLI SO: 82-letna Giovanna Lesjak vd. Corenica, 80-letni Antonio Zanini, 55-letni Francesco Vlach, 66-letni Fulvio Zuccheri, 73-letni Guerrino Camardese, 90-letna Antonia Novaro, 76-letni Gugli-elmo Pipan, 74-letni Giacomo Zett, 75-letna Pia Maddaleni vd. Novak, 77-letni Mario Radovaz, 71-letna Anna Olivo por. Cozzolini, 80-letni Bortolo Codiglia, 79-letni Tulio Ugo Passon, 84-letna Maria Erlach, 93-letni Claudio Motta, 84-letna Isabella Rossi vd. Vaccaro, 79-letna Libe-ra Snaler, 79-letni Emilio De Privitelio, 74-letna Gabriella Todeschini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka,
23., do sobote, 28. novembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Čampo San Giacomo 1.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giacomo
1.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SKD Slavec - Ricmanje obvešča vse vinogradnike, da bo družabni večer v petek, 27. t. m., ob 20. uri v Babni hiši.
UNIFAX obvešča, da bo letošnji UNI-FEST - kulturno-zabavni večer akademskih študentov - v soboto, 28. t., m., v goriškem- Kulturnem domu. Vstop izključno z vabili, ki jih lahko dobite pri slovenskih univerzitetnih študentih na tržaškem faksu.
KD Lipa vabi v soboto, 28. t. m., ob 20.30 v Bazoviški dom na predavanje prof. Sama Pahorja: Bitka za Bazovico.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi na uro zabave z dramsko skupino SKD Tabor z Opčin v soboto, 28. t. m., ob 20. uri. Gostje se predstavijo s kabaretom "Beseda-Opereta". Spisal in režiral Drago Gorup.
RMV - Taborniki družine Strmega brega vabijo v nedeljo, 29. t. m., na prireditev ob 15-letnici družine Strmega brega. Ob 16.30 zbirališče pred dolinskim županstvom, nato polaganje venca ob občinskem spomeniku padlim v NOB in ob 17.30 otvoritev razstave DSB in "Tihi ogenj" v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
TPK Sirena priredi v soboto, 28. t. m., ob 18. uri v klubskih prostorih večer z diapozitivi o potovanju po Afriki. Predaval bo Franko Regent. Vabljeni člani in nečlani.
V SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, bo v nedeljo, 29. t. m., gostovala seniorska dramska skupina društva Tabor z "Bese-do-Opereto". Režija Drago Gorup. Začetek ob 17. uri.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoje grafike Zora Koren-. Skerk.
V	restavraciji XX SECOLO v Vižov-Ijah pri Sesljanu bodo do 29. t. m. razstavljali svoja dela obiskovalci ATELIE-RA. Razstava je odprta vsak dan od 11. do 15. ure in od 17. do 24. ure.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	umetnostni galeriji MINERVA bo
do 27. t. m. razstavljal slikar MARIO LUPO.
V	galeriji Cartesius bo do 8. decembra razstavljal svoja dela slikar DOME-NICO CANTATORE.
V	Studiu PHI je odprta fotografska razstava »ARHITEKTURA J. PLEČNI-
Ameriški dolar............ 1215.—
Nemška marka ............. 733.—
Francoski frank........... 214.—
Holandski florint ........ 650.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2177.—
Irski šterling............ 1932.—
Danska krona................ 187,50
Grška drahma ................. 8,20
Kanadski dolar ............... 920.—
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci št. 21. Vabljeni!
JAMAHO tenere 600, letnik 1985, v odličnem stanju prodam. Tel. 418315 (urnik trgovine).
VESPO 125 TS, letnik 1978, prodam po ugodni ceni. Tel. 418315 (urnik trgovine).
KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo -osebo za upravljanje društvenih prostorov - bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo do 31. 12. 1987 pri hišniku doma.
TRI SOBE, kuhinjo, kopalnico, teraso, podstrešje in vrt v dvostanovanjski hiši v Rocolu dajem približno štiri leta v najem zanesljivim odraslim osebam. Ponudbe, z navedbo cene, poslati na Fermo Posta Centrale Trieste - št. 7539.
ŠTUDENTA iščeta majhno stanovanje ali sobo v Bologni. Kdor lahko nudi informacije, naj telefonira na št. 271862.
V MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
KUPIM majhno hišo na Opčinah ali v bližnji okolici. Tel. 827094 ob uri obedov.
PRODAM dovoljenje za prodajo gradbenega materiala in železnine ali pa dajem v najem 120 kv. m skladišča z velikim dvoriščem na Krasu. Tel. na št. 226138 v večernih urah.
PRODAM avto audi 80, turbo, dizel, letnik 1985 v odličnem stanju. Tel. 761819 v jutranjih urah.
GOSTILNA Veto na Opčinah nujno išče usposobljeno natakarico za delo v popoldanskem času. Tel. 211629.
USLUŽBENEC Fiata prodaja Uno 45 SL, letnik 1987, prevoženih 16.000 km. Tel. 413337.
_________prispevki_____________
V	spomin na pok. Marijo Kočevar vd. Jercog daruje družina Lavriha 20.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na Boruta Kralja darujeta Miloš in Ani 50.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Zofijo Stepančič vd. Škerlavaj darujejo Vana, Meri in Lučka 80.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Franja Coljo in Boruta Kralja daruje Viktor Milič 30.000 lir za ŠK Kras.
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 892.—
Avstrijski šiling.......... 104.—
Norveška krona .............. 189,70
Švedska krona................ 200,30
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 800.—
Debeli dinar................... 0,75
Drobni dinar................... 0,75
RfllSD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet Sedež 040 67001 Dl.ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
KA«.
menjalnica
23.11.1987
It(šla je I. knjiga
ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE
Dobite jo v TIC TRŽAŠKI KNJIGARNI
Zimski vozni red vlakov
Velja od 27. septembra 1987 do 28. maja 1988
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.10	K Benetke §
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Tu-rin □
6.22	K San Donri di Piave § (1) (4)
6.50	E Benetke-Rim; spalni vagon Moskva-Rim (2)
8.00	H Benetke
8.52	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke §
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim ’
12.40	H Benetke
13.42	K Portogruaro §
14.10	H Benetke
16.10	E Benetke - Milan
17.00	H Benetke
17.25	K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce)
18.53	K Benetke §
19.30	K Portogruaro §
19.45	E (Simplon express) Mestre— Rim-Milan-Domodossola-Pariz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
20.24 H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (pogradi 2. raz. Trst-Turin, spalniki in pogradi
2.	raz. Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke §
1.50	H Benetke
6.55	K Portogruaro
7.32	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ventimiglia-Trst, pogradi 2. raz. Turin-Trst)
7.50	K Portogruaro §
8.13 E Rim-Bologna-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Pariz-Do-modossola-Milan-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
9.33	H Benetke §
10.15	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.14	H Benetke 13.06 K Portogruaro §
13.30	E Milan-Benetke
14.25	H Benetke 15.28 H Benetke
16.20	H Benetke §
17.52 H Benetke
19.10	H (Benetke express) Benetke
19.55	K Portogruaro §
20.14	H Benetke
21.05	B (Marčo Polo) Rim-Mestre *
21.45	B (Tergeste) Turin-Mestre □
23.10	K Benetke
23.49 E Rim-Benetke (spalniki Rim-Moskva) (3)
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
- samo 1. razred z obvezno rezervacijo
§ - samo 2. razred
(1)	- samo do Portogruara od 21. 12.
1987 do 9. 1. 1988 in od 31. 3. do 6. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob petkih in sredah
(3)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(4)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-MOSKVA-ATENE-SOFIJA Odhodi iz Trsta
0.22 H Opčine-Zagreb-Budimpešta-Moskva (spalniki Rim-Moskva) (2)
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zag-reb)
13.35	K Opčine-Ljubljana § (1)
18.28 H Opčine-Ljubljana § (1)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Atene-Sofija (spalniki in pogradi 2. raz. Be-netke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene; pogradi 2. raz. Benetke-Sofija) (3)
Prihodi v Trst
5.10	E Moskva-Budimpešta-Zagreb-Opčine (spalniki Moskva-Rim) (4)
8.32 E (Benetke express) Sofija-Ate-ne-Beograd:Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beog-rad-Benetke, pogradi 2. raz. Ate-ne-Benetke, pogradi 2. raz. Sofi-ja-benetke) (3)
9.46 H Ljubljana-Opčine § (1)
16.38 H Ljubljana-Opčine § (1)
19.05	E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zagreb-Pariz)
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah in 3. 11., 8.,
25. in 26. 12. 1987; 1. in 6.1., 4. in 25. 4. 1988
(2)	- ne vozi ob četrtkih in sobotah
(3)	- ne vozi ob nedeljah in ponedelj-
kih
(4)	- ne vozi ob sredah in petkih
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SAL-ZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.02	H Videm
5.55	H Videm-Trbiž §
6.05	H Videm §
7.02	H Videm
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
10.35	K Videm §
12.20	H Videm-Trbiž
13.05	K Videm-Karnija §
14.05	H Videm
14.35	K Videm §
16.35	K Videm §
17.45	H Videm-Benetke (1)
18.05	K Videm §
19.23 H Videm
21.10	H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj-Miinchen
23.15	K Videm §
Prihodi v Trst
1.00	K Videm § (2)
6.20	K Videm § (1)
7.02	K Videm §
7.59 H Benetke-Videm (1)
8.42	H (Osterreich-Italien Express) Munchen-Dunaj-Trbiž-Videm 9.27 H/K Videm §
10.25	H Videm
11.40	K Videm §
14.14	H Videm
14.55	K Videm §
15.22	K Videm §
16.44	H Videm
17.45	K Videm §
18.56	K Videm §
19.42	H Trbiž-Videm 20.58 K Videm §
22.12 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Videm
24.00	K Videm §
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- vozi samo na dan po prazniku
B - brzec
K - krajevni vlak
H - hitri vlak
E - ekspresni vlak
slike, ki niso le spomin
lida turk
Otroci v begunskih taboriščih
Posebno poglavje v zgodovini goriških beguncev s soške fronte med prvo svetovno vojno predstavljajo najmlajši: od dojenčkov, ki so preživljali prve dneve svojega življenja v težkih pogojih, do predšolskih otrok, katerih prve zaznave so vezane na barakarsko življenje, do osnovnošolcev, ki so dobivali prve učne osnove v povsem nenavadnih okoliščinah.
Učitelj Andrej Šavli, ki živi v Ljubljani (bil je med drugim tudi učitelj na zasebni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu), je posvetil mnogo truda raziskovanju zgodovine primorskega šolstva in še posebej begunskega šolstva med prvo svetovno vojno ter učiteljstvu, ki je v težkih razmerah pokazalo veliko mero požrtvovalnosti, da bi vsaj delno omililo vrzeli v osnovnošolskem izobraževanju begunskih otrok. Temu poglavju iz prve svetovne vojne bo v četrtek posvečena oddaja iz niza Krvavo polje, brezmejno gorje, ki ga pripravlja Dorica Makuc.
Slike, ki ponazorujejo življenje otrok v taborišču v Wagni, kjer je bilo največ italijanskih beguncev, in še nekatere, ki so bile objavljene v prejšnjih tednih, je dal na razpolago Goriški muzej, ki pripravlja v prenovljenih prostorih Vile Bartolomeo v Solkanu bogato razstavo o soški fronti. Razstava bo imela več razdelkov, ki bodo ponazarjali ofenzive in premike na zahodnem bojišču, življenje vojakov na fronti in v zaledju, hrano in obleke, saniteto, vojaško pošto. Razstavljeno bo orožje, časopisje in dokumenti, prikazana bo usoda civilistov, da bo slika gorja, ki ga prinaša vojna, popolna. Zaradi svojega pacifističnega sporočila bo razstava, ki jo bodo odprli v četrtek, 26. novembra, posebno Primerna za skupine šolarjev in dijakov.
Slovenski otroci z učiteljico v taborišču
Odprta soba v otroški bolnici
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja, ob 14.45 uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Lep pozdrav vsem, ki spremljate popularno glasbo. Tokrat je lestvica krepko osvežena, podkrepljena z novimi kalorijami, ki niso nikoli odveč. Sicer pa se je najbolje prepričati na lastne oči milimetrček nižje...
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
7 5
22
28
5
9
8
10
1	1.	l/asco ftoss/- C’e chi dice no
1	1.	VVhitesnake - Here I Go Again
2	2.	Martin Krpan - Še je čas
3	3.	L/2 - With Or VVithout You
6	4.	Cook Robin - Blood Of A Saint
4	5.	Zucchero - Le mani
5	6.	Edoardo Bennato - OK \\a\ia
—	7. P/M F/oyd - On The Turning Away
7	8. A v/omob/7/- Ljubezen ne stanuje tu
—	9.	Bn/ce Spr/ngsteen-Tunnel Of Love
—	10.	Mick Jagger-LefsVtork
VVhitesnake še naprej na vrhu, Krpani drugi, U2 29. teden z nami... Nekoliko više sta spet Ana La Cazio in Peter Kingsberry - Cock Robin s »Svetnikovo krvjo«, za mesto niže pa Zucchero in Edoardo Bennato. Sedmi so žive legende - Rink Floyd. Čeprav brez Rogera VVatersa, ki je začel solo kariero, zaenkrat brez prevelikega uspeha, želijo sebi in drugim dokazati, da se odsotnost takega moža v ekipi ne pozna. Album je vsekakor dober, najbolje ga boste sicer ocenili sami... Avtomobili so osmi, tokrat pa slavijo majhen jubilej - deseti teden so z nami. Sledita še dve novosti dveh živih legend sodobnega rocka - Bruce Springsteen in Mick Jagger, ki ju ni potrebno posebej predstavljati. Gre za dve longplejki, ki bosta gotovo dobili mesto tudi v vaših domačih diskotekah.
V nedeljo smo vam spet vrteli tri predloge, tokrat naj jih samo naštejem: Simply Red - Maybe Someday, Eros Ramazzotti - Ciao Pa in duo Wendy and Lisa VVaterfall.
Prihodnjič se bomo oglasili zadnjič v novembru, kar seveda pomeni žrebanje in lepe nagrade petim srečnim izžrebancem. Ne pozabite na glasovnice...
Z nagradami sodelujejo:
L	J Zolotnlitvo
trioškcga ^ tuko Tr«t

/O _

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem .in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1___________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nadaljevanka: II bastardo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: LTspettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: LTspettore Gadget
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
21.50	Dnevnik
21.50	Film: II mistero del falco (krim., ZDA 1941, r. John Huston, i. Humphrey Bogart, 1. del)
22.30	Dnevnik - vesti
22.40	Film: II mistero del falco (2. del) 0.15 Dokumentarec: Mednarodna panorama
j	RAI 2______________________
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika o televiziji
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika: Šport danes
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Sierra Charriba (vestern, ZDA 1965, r. Sam Peckinpah, i. Charlton Heston, Richard Harris)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.50	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Film: Tiro al piccione (vojni, It. 1961, r. Giuliano Montaldd, i. J. Charrier, E. Rossi Drago)
[	RAI 3	j
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Fabio Fazio in Simonetta Za-uli)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo -Zadnji dokumentarec o reki Niger (prip. Gigi Grillo)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady -La batteria
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Aktualno: Vroča linija
(vodi Giuliano Ferrara, 1. del)
20.10	Nogomet: Ajax-Porto (neposredni prenos iz Amsterdama)
21.00	Dnevnik - vesti
22.00	Aktualno: Vroča linija (2.del)
23.35	Deželne vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: kemija -Katalizacija; naravoslovje - Svet okoli nas, Morje - zibelka življenja; zobozdravstvo
11.05	Jezikovni utrinki
11.10	Tečaj angleščine
11.40	Tečaj francoščine
16.35	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Aktualno: Zbirajmo star papir
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Drama: Neveste prihajajo (Ivica Matič, r. Emir Kusturica, i. Milka Podrug Kokotovič, Miodrag Krstovič, Tanja Poberžnik; gre za dramo o pretresljivem družinskem dogajanju, o -spopadu dobrega in zlega, v kateri je zastavljenih mnogo vprašanj o življenju in človeški usodi.)
21.25	Informativna oddaja: Integrali
22.05	Dnevnik
22.20	Aktualna oddaja: Klub 2
23.20	Videostrani
|IP) TV Koper________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Jane Eire (1. del)
16.20	Otroški spored: risanke, nanizanke, dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji zaradi vsedržavne stavke novinarjev ne bo vesti, ki jih navadno posreduje Agencija Alpe Adria.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Mary Hartman
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: La sconosciuta (r. D. DAnza, i. Olga Bisera, Martine Brochard, 1. del)
21.40	TVD Novice
21.55	Dokumentarec o zgodovini: La Macchina del Tempo
22.30	TVD Vsedanes
22.45	Drama: Eugene Grandet (r. Wal-ter Grauman)
rji CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Ruby fiore sel-vaggio (dram., ZDA 1953, r. King Vidor, i. Charlton Heston)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co VVebster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: L’eredita dei Guldenburg
22.25	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
Ož? RETEOUATTRO
8.00	Nanizanka: La grande vallata
8.45 Film: Oh, che bella guerra! (kom., VB 1969, r. Richard Attenboro-ugh, i. Dirk Bogarde)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cinitroppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Georgie, Al-vinshow
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L'albero degli impiccati (vestern, ZDA 1959, r. Delmer Daves, i. Gary Cooper, Maria Schell)
22.35 Film: L'uomo che ven-ne dal Nord (pust., VB 1971, r. Peter Yates, i. Peter OToole)
0.35 Rubrika: Cinema e Co.
1.05 Nanizanki: La legge di Mc Clain, 1.55 II Santo
f|) IT ALI A 1
8.30 Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 VVonder Woman, 10.20
Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-lyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Tuono blu (pust., ZDA 1982, r. John Bad-ham, i. Roy Scheider, VVarren Oates)
22.40	Dok.: Antropos
23.40	Rock opolnoči: Cele-bration at Big Sur
1.00	Nanizanki: La strana coppia. 1.30 Ai confini della realta
hmJI telepadova
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Prestami tua moglie (kom., It. 1980,
r. Giuliano Carmineo, i. Lando Buzzanca)
22.30	Nadaljevanka: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja
1.00 Film: Soggetto a ri-schio (dram., ZDA 1983, i. Robert Wagner, Hope Lang)
i—% TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nadaljevanka: Ritrat-to per signora
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nad.: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.40 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa!; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (42. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Roman: V labirintu (rež. Boris Kobal, 2. del); 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja;
18.45	Medigra; 19.45 Ansambel Green-town jazz band; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Od premiere do premiere; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.05 Novosti diskoteke; 14.40 Razne reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema;
18.00	Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov in prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Na prvi strani; 10.05 Glasba;
10.35	Vstop prost; 11.00 Knjižne in filmske novosti; 11.15 Oddaja o turizmu; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Informativna' oddaja: Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizi-rani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bub-bling; 17.33 Bazar; 18.00 Voila, studio je nared!; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 19.30 Glasbeni utrinki; 19.30 Smeh in glasba, nato Glasba za lahko noč.
Okrogla miza ACLI o problemih zaposlovanja
Družbeni razvoj terja spremembe tudi v odnosu do tržišča dela
Aktualna problematika zaposlovanja v naši pokrajinski in širše deželni stvarnosti je bila sinoči predmet zanimive razprave, ki jo je priredilo goriš-ko združenje ACLI. O teh vprašanjih sta govorila deželni odbornik in predsednik deželne Agencije za delo Mario Brancati ter deželni tajnik CISL Vittorio Giustina.
Brancati je nakazal problematiko brezposelnosti, ki se pri nas suče okrog desetih odstotkov delovne sile, svoj poseg pa osredotočil predvsem na inštrumente, ki jih je Dežela izoblikovala, da bi povečala možnosti zaposlitve. Agencija za delo deluje približno poldrugo leto in se je doslej izkazala kot dovolj prožna, da bi bila vsaj deloma kos potrebi po ustvarjanju novih delovnih mest. Tehnološka revolucija v industriji je v nekaj letih zmanjšala raven zaposlitve za dobrih 7 odstotkov, prav zato pa je treba poiskati in uresničiti vse možnosti, da se ta delovna mesta nadomestijo z novimi.
Kako? S pozornostjo na nove pobude v industrijskem, pa tudi v sodobnejših vejah terciarnega sektorja, je dejal Brancati. Agencija skuša slediti spremembam tržišča in jim prilagajati posege. Ti gredo od podpor delodajalcem za nove zaposlitve, do tečajev za poklicno izobraževanje in finansiranj načrtov za nove pobude predvsem s strani mladinskih zadrug. Predvsem pa je treba spremeniti mentaliteto, je še opomnil. Mladi morajo imeti prožnejši odnos do dela: težko bodo danes dobili službo, če niso pripravljeni se spoprijeti s pogoji, ki zahtevajo
nove ideje, ustvarjalnost, morda selitev ali tudi spremembo dejavnosti.
Giustina je skušal predvsem analizirati strukturo brezposelnih v deželi, ki jih je po uradnih ocenah okrog 44 tisoč. Del tega števila predstavlja klasični lik delavca, ki je bil ob delovno mesto, pojavljajo pa se novi liki: predvsem ženske, gospodinje, ki bi se rade zaposlile, in mladi. Spreminja se torej povpraševanje po delu, tej spremembi pa se mora prilagoditi tudi ponudba. Izkoristiti je treba možnosti part-time zaposlitve, ustvariti nova mesta s skrajšanjem delovnega urnika.
Zanimivi so bili njegovi pogledi na nekoliko dolgoročnejšo perspektivo. Vsled demografskega padca naj bi čez nekaj let pri nas postopoma izginila brezposelnost, pač pa bi se pojavilo novo priseljevanje iz krajev, kjer je nataliteta večja, predvsem z juga.
Diskusija se je izognila temu še ne aktualnemu vprašanju in se osredotočila na različne poglede, kako v današnji stvarnosti pozitivno učinkovati na še vedno odprt socialni problem zaposlovanja. Gotovo je namreč, da še precej časa ne bo mogoče doseči polne zaposlitve in da se bomo torej še ubadali s problemom brezposelnosti.
Priprave na jutrišnjo splošno protestno stavko na Goriškem
Tako kot v vsej državi, bo tudi na Goriškem, jutri štirurna splošna stavka. Protest je naperjen proti vladi, oziroma proti nesmotrnemu krčenju splošnih izdatkov in neizpolnjevanju že sprejetih obljub glede zmanjšanja davčnega bremena. Nasplošno velja, da se bodo delavci v industrijskem sektorju vzdržali dela med 9. in 13. uro, vendar so možne tudi drugačne prekinitve dela. Tako bodo delavci državnih podjetij v Tržiču stavkali samo med 10. in 12. uro.
Osrednji sindikalni shod na Goriškem bo v Tržiču in sicer ob 10.30, na Trgu republike.
Poleg delavcev v industrijskem sektorju bodo stavkali tudi uslužbenci krajevnih uprav, države, delavci v zdravstvu, prevozništvu itd. Sindikati sicer napovedujejo, da so v osnovnih službah zagotovili zadostno prisotnost osebja, za posege v nujnih primerih.
Stavkali bodo tudi na šolah. Na italijanskih predvidoma zelo odločno in kompaktno, na slovenskih pa je Sindikat slovenske šole izbiro glede sodelovanja pri stavki prepustil svojim članom.
Alpski kvintet je ustvaril prijetno vzdušje domačnosti
Narodnozabavna glasba ima tudi v zamejstvu veliko ljubiteljev. To se je pokazalo tudi v soboto zvečer v Kulturnem domu v Gorici, na koncertu Alpskega kvinteta, ob šesti obletnici odprtja Doma. Muzikanti, ki so si v več kakor dveh desetletjih igranja pridobili velik sloves, doma in zlasti na tujem, so pripravili bogat, več kakor dve uri dolg program, zlasti novejših viž. Nekatere so tako vžgale, da so jih morali ponoviti. Pela sta Ivanka Kraševec in Oto Pestner, napovedoval je Boris Kopitar.
Prireditve ob 6. obletnici odprtja Kulturnega doma se nadaljujejo. Tako je v preddverju odprta razstava akvarelov Andreja Kosiča. V petek ob 20.30
Socialisti so v Gorici izdelali deželni volilni program
Že precej časa ni bilo na politični manifestaciji v goriškem Verdiju toliko ljudi kot v nedeljo zjutraj, ko so socialisti sklenili dvodnevno zasedanje o izdelavi programa za prihodnje deželne volitve. Posvet je sicer bil deželnega značaja, zaradi tega je bilo čisto razumljivo, da so poslušalci prišli v Gorico iz vseh krajev dežele. Vendar pa je bilo med poslušalci tudi veliko ljudi iz Gorice ali njene okolice.
Po poročilih, ki so jih podali predsedniki delovnih komisij, sta govorila podtajnik v pravosodnem ministrstvu sen. Franco Castiglione, ki se je zavzeto dotaknil tudi slovenske problematike, ter poslanec Gabriele Renzulli, član osrednjega vodstva stranke. Zborovanje je zaključil podtajnik PSI posl. Claudio Martelli, ki je povedal, kaj socialisti pričakujejo od volivcev na pomlad 1988 in kako bodo ravnali v prihodnji zakonodajni dobi v Furlaniji-Julijski krajini.
V bolnišnici obnova arhiva in napeljav za ogrevanje
Upravni odbor KZE si vztrajno prizadeva, da bi odpravil posledice oktobrske poplave v splošni bolnišnici v Gorici in da bi zagotovil vse potrebne posege, da se prepreči ponovitev podobnih pojavov. Tako je povedal v izjavi predsednik upravnega odbora arh. Giampaolo Robustelli, tudi v odgovor na kritike s strani odbora za obrambo goriške bolnišnice.
Kot znano je poplava povzročila največjo škodo v nekaterih pritličnih in podzemnih oddelkih. Ob farmaciji, kjer je voda uničila večmesečno zalogo zdravil, je bil razdejan arhiv s kliničnimi kartelami. Težavno delo za obnovitev arhiva so poverili specializiranemu podjetju. Predvidevajo, da bo poseg trajal vsaj šest mesecev, strošek pa naj bi se sukal okrog pol milijarde lir. V poštev so tudi vzeli možnost, da bi obsežno dokumentacijo (približno milijon listov) posneli na mikrofilme, tako zaradi varnosti in prihranka prostora, kot tudi za lažje iskanje potrebnih podatkov.
Prav tako pol milijarde bo predvidoma stal poseg za odpravo posledic na sistemu za centralno ogrevanje. Voda je namreč preplavila podzemne hodnike, skozi katere je napeljanih skoraj 20 kilometrov cevi. V tem primeru se je podjetje obvezalo, da bo potrebna dela opravilo v roku enega
Prijava škode zaradi poplave
Občani, ki jim je letošnja oktobrska poplava povzročila gmotno škodo, morajo do ponedeljka, 30. t. m., vložiti zadevno prijavo na poveljstvo občinskih redarjev v Ul. Mazzini. Tako določa sklep občinskega odbora, ki obvešča, da bodo naknadno evidentirali višino škode za določitev morebitnih odškodnin privatnikom.
Ob podrobni prijavi škode morajo zainteresirani vložiti tudi vsa razpoložljiva dokazila o verodostojnosti prijave in obsegu škode.
Tatu so prijeli na delu in ga včeraj že obsodili
Policija tokrat ni imela velikih težav, da je izsledila tatu, ki je v soboto nekaj pred 18. uro obiskal hišo odvetnika Domenica Munafoja v Ul. Catte-rini 45. Z anonimnim telefonskim pozivom je nekdo obvestil kvesturo, da je v tisti hiši (ki je prazna, ker lastnik živi drugje) v teku tatvina. Agenti so obkolili hišo in ujeli tatu, ko je skušal zbežati skozi okno. Da bi preprečil beg, je eden od agentov tudi ustrelil v zrak s samokresom.
KlTTEENl
DOM
vabi na gostovanje plesne skupine
Kazina
iz Ljubljane
V petek, 27. novembra 1987, ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma.
Prikaz klasičnih in modernih plesov.
Pred predstavo si obiskovalci lahko v preddverju glavne dvorane ogledajo razstavo akvarelov Andreja Kosiča.
Tat je 32-letni Luigi Marcone iz Tržiča, ki je pred dobrim mesecem prenehal prestajati zaporno kazen prav zaradi tatvine. Med preiskavo na njegovem domu so policisti našli nekaj orodja, ki je primerno za vlome, niso pa našli ukradenega blaga. S tem ni dokazov o upravičenosti sumov, da bi bil Marcone odgovoren za vrsto tatvin, do katerih je prišlo v zadnjem času v stanovanjih v raznih mestnih predelih.
Po hitrem postopku so Marconeju sodili že včeraj na Preturi v Gorici. Obtoženec je priznal krivdo glede poskusa tatvine, posest orodja za vlome pa je skušal opravičiti rekoč, da ga potrebuje pri delu (zakonitem seveda). Pretor dr. Laudisio je na njegov račun izrekel dokaj strogo kazen: obsodil ga je na leto in 4 mesece zapora ter 300 tisoč lir globe. Zavrnil je tudi prošnjo po izpustitvi na začasno prostost, tako da bo moral Marcone kazen presedeti.
Ženska ob torbico
Dva mladeniča sta v nedeljo zvečer okrog 19.15 ukradla torbico 76-letni Aldi Perni iz Ul. del Colle. Ženska je hodila po Ul. Alviano. Žeparja sta se pripeljala z motorjem na pločnik in ji iztrgala torbico. V njej je imela 85 tisoč lir ter osebne dokumente. Preiskavo o dogodku vodijo agenti letečega oddelka goriške kvesture.
meseca, upoštevati pa je treba tudi težave, ker pač ni mogoče povsem izključiti ogravanja bolnišnice.
Kar pa najbolj skrbi upravitelje go-riškega zdravstva je nevarnost, da bi se le lahko ponovila poplava. Zaradi tega so sklenili, da bodo premestili vse oddelke in naprave, ki so jih doslej imeli v podzemnih oz. najbolj izpostavljenih pritličnih postorih. V ta namen bodo morali pridobiti približno tisoč kvadratnih metrov površine za farmacijo, oddelek za fizioterapijo in arhiv. Vse to bo seveda povzročilo selitev tudi nekaterih drugih služb z določenimi težavami, zaradi katerih prosi KZE za razumevanje, saj so posegi potrebni, da se preprečijo morebitne še težje posledice.
Živahna dejavnost krajevnih uprav
Živahna dejavnost krajevnih uprav se obeta v tem tednu, predvsem v zvezi s finančnim poslovanjem. Konec meseca namreč poteče rok v katerem so še možne spremembe in preureditve tekočega proračuna. To vprašanje je aktualno pri vseh Občinah in drugih krajevnih ustanovah.
Drevi ob 18. uri je napovedana seja goriškega pokrajinskega sveta, ki se bo spet sestal v ponedeljek, 30. t. m. Na današnji seji bo govor tudi o nedavnem vandalskem početju v Podgo-ri proti sedežu KD A. Paglavec.
V petek, 27. t. m., je napovedana seja občinskega sveta v Sovodnjah. V teh dneh se bo sestal tudi goriški občinski svet.
Živahno dejavnost bodo imeli tudi v rajonskih svetih. Sinoči je bila sklicana seja rajonskega sveta v Ločniku, jutri bodo zasedali člani rajonskega sveta v Podturnu in za območje Placu-te in severnega dela mesta, v četrtek v Podgori, v petek pa v Štandrežu in Stražicah.
Usodni padec
Zaradi padca skozi okno s petmetrske višine je včeraj v Foljanu izgubila življenje 67-letna Antonietta Piovesan por. Cecchet. Ženska je ob 9. uri obešala skozi okno v drugem nadstropju perilo. Morda se je preveč nagnila ali pa jo je obšla slabost. Padla je v prazno. Izdihnila je nekaj ur kasneje v tržaški bolnišnici na Katinari.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 15. do 21. novembra.
POROČILI SO SE: natakar Pasguale Marino in uslužbenka Sabina Bano, železničar Giorgio Šanson in uslužbenka Laura Vuga.
OKLICI: zidar Livio Gobato in čistilka Marina Pierich, orožnik Ernesto Pisana in gospodinja Mariagiovanna Turino, obrtnik Marco Rosarelli in obrtnica Gioia Buttignon, profesor Anthony Willi-am Bradford in študentka Angela Ces-chia.
pa bo v telovadnici nastop plesne skupine Kazina iz Ljubljane.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. t. m. rok za naplačilo (akontacijo) davka ILOR in 1RPEF. Akontacijo davka morajo vplačati tisti, ki so za leto 1986 vplačali preko 40 tisoč lir davka ILOR oz. 100 tisoč lir IRPEF. Obveznost ne velja za odvisne delavce, ki razen dohodkov od dela niso imeli dohodkov iz drugih virov. Uradi Zveze so odprti vsako dopoldne od ponedeljka do petka.
Občina Doberdob obvešča, da tudi danes in jutri ne bodo izdajali dokumentov, ker ne bo deloval elektronski center v Ronkah.
UNIFAX, klub univerzitetnih študentov, obvešča, da je vstop na UNIFEST v soboto, 28. t. m., v Kulturnem domu možen izključno z vabili, ki se dobijo pri članih Unifaxa in v Kulturnem domu.
. Občina Sovodnje namerava pogodbeno zaposliti šoferja šolskega avtobusa.
Nastop službe že od 1. decembra letos. Interesenti naj predložijo prošnje (na navadnem papirju) v tajništvu občine do 12. ure 26. t. m. V prošnji je treba obvezno navesti delovne izkušnje in trenutni status (če so zaposleni, upokojeni ali brez zaposlitve).
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Oči čornije«.
VERDI 20.30 gledališka predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Carcere femmi-nile speciale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Fantastica Mo-ana«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Highlander«. Ob 20. uri »Let nad kukavičjim gnezdom«. DESKLE 19.30 »Silkvvood«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri Maura Bensa iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Olivo Obit iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Vita Micheli iz splošne bolnišnice v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče.
Naznanjamo, da nas je zapus-I til naš dragi
Alojz Devetak
(star 84 let)
Pokopali ga bomo danes, 24. t. m., v Sovodnjah. Pogrebni obred bo ob 14. uri v cerkvi v Sovodnjah. Pogrebni sprevod bo ob 13.25 iz mrliške veže bolnišnice v Krminu.
Žalostno vest sporočajo sin Milko z ženo Olgo, vnuk Renato z ženo Sonjo in drugi sorodniki.
Sovodnje, 24. novembra 1987
Pogrebno podjetje Preschern
Petarda naj bi oplazila igralca Cesene Sanguina
Tokrat sporen dogodek v Turinu
Že dolgo v italijanskem nogometnem prvenstvu A lige ni bilo opaziti toliko zadetkov, kot v nedeljo (28), a pri tem je zanimivo, da so gole dosegli predvsem vezni igralci in branilci, od klasičnih napadalcev pa sta se izkazala le Danec Elkjaer in Brazilec Careca. Ta je s svojima zadetkoma prispeval k temu, da je Napoli še utrdil svoje vodstvo. V Neaplju je ta čas ozračje kar evforično. Celo togi trener Bianchi hvali svoje moštvo, nasprotniki, v nedeljo je to veljalo za trenerja Torina Radiceja, pa priznavajo premoč Mara-done in tovarišev.
Poleg Sampdorie, ki je z golom Ce-reza odvzela Fiorentini točko, je zdaj najbolj resen nasprotnik prvakov tudi Milan, ki je z zadetki Colombe, Dona-donija in Maldinija likvidiral skromni Avellino. Milančani igrajo sila spremenljivo, a če bodo postali utečen stroj, jih nihče ne more zaustaviti.
Vsi ostali poletni kandidati za vrh bolj ali manj životarijo, med temi pa Juventus res nima sreče. Ceseno je sicer premagal 2:1 (Brio dvakrat in Riz-zitelli), a točki mu bodo najbrž odvzeli, ker je petarda med polčasoma onesposobila Sanguina. V zdravniškem sporočilu je govor o pretresu možganov, Cesena je že vložila priziv, vodstvo Turinčanov pa zavrača kakršnokoli podobnost z afero, v katero je bil pred nekaj tedni vpleten igralec Na-polija Renica. Trdijo, da je Sanguin poškodbo hlinil, da ga petarda v plastičnem tunelu, ki igrišče povezuje s slačilnicami, ni mogla tako prizadeti, športni sodnik se bo o zadevi izrekel šele čez deset dni.
Roma je s 3:2 odpravila Inter, na zatožni klopi pa je obramba Milančanov, čeprav jo sestavljajo sami svetovni prvaki in reprezentantje, od Argentinca Passarelle do Bergomija.
Čop je za Empoli odigral del drugega polčasa in si priskrbel tudi enajstmetrovko, a njegovo moštvo je kljub temu zgubilo 3:2, protagonist dvoboja pa je bil Šved Cornelliuson. »Gol dneva« je v Ascoliju dosegel domačin Agostini, a Piša je izenačila 2:2, Verona pa je Pescaro odpravila z 2:0. Televizijski počasni posnetki so razkrili trik Sliskoviča, ki je spretno poskušal izsiliti enajstmetrovko, a sodnik njegovi potezi ni nasedel.
Jutri pokal UEFA
Med protagonisti jutrišnjih dvobojev v osmini finala evropskega nogometnega pokala UEFA ne bo jugoslovanskih moštev, od italijanskih pa bosta nastopila le Inter in Verona, medtem ko sta bila Juventus in Milan že izločena. Obe italijanski enajsterici bosta prvo tekmo odigrali doma. Verona bo gostil romunski Sportul iz Bukarešte, ki se v svojem prvenstvu bori za obstanek v ligi, Inter pa bo gostil španski Espanol, ki je v prejšnjem kolu izločil bratski Milan. Tudi Špancem v prvenstvu nikakor ne gre od rok, kar se tega tiče pa Inter res ni na boljšem.
Triestina ni več zadnja
Zelo pomembno zmago v boju za obstanek je proti Modeni dosegla tudi Triestina. Le pet minut pred koncem je odločilni zadetek dosegel rezerva
Di Giovanni. Triestina zdaj ni več zadnja, vlogo Pepelke je namreč prepustila Barletti. Trener Ferrari opravičuje svoje igralce za slab nastop. »Težko je igrati, ko moraš nujno zmagati, hkrati pa enako nujno ne zgubiti,« pravi Ferrari in težko je takemu zagovoru ugovarjati.
Stefane) buri nestrpne navijače
Težko je oporekati tudi trenerju Stefanela Tanjeviču, ki po vsakem porazu mirno priznava krivde svojega moštva. V deželnem derbiju s porde-nonskim Castorjem Stefanel ni znal obdržati prednosti 12 točk sredi drugega polčasa. Predvsem so odpovedali strelci, saldo metov za tri točke pa je povsem negativen. Po srečanju je prišlo med gledalci do običajnih izpadov proti društvu in igralcem. Ponavlja se torej stara pesem. Na dlani je, da Stefanel ne igra dobro, a takojšnjega povratka med prvoligaši nihče niti ni napovedoval, saj si je društvo zadalo dveletni program. Kakorkoli že, pa se Tanjeviču zdaj majejo tla pod nogami.
Italijanska državna košarkarska reprezentanca je medtem z dvema zmagama in petimi porazi sklenila turnejo po ZDA. V zadnjem srečanju so »az-zurri« s 84:70 (45:29) premagali Arkan-sas, Vescovi je dosegel kar 24 točk.
Izzivalec potolkel prvaka
V ospredju pozornosti je bil tudi boksarski dvoboj za naslov svetovnega prvaka v lahki kategoriji WBA med prvakom Portoričanom Rosariom in mehiškim izzivalcem Chavezom. Chavez je prvaka dobesedno mlel, dokler ni ta odstopil vil. krogu.
Tenis: turnir M aster s
Grafova nezadržna
Zahodnonemka Stefi Graf je v finalu teniškega turnirja Mas-ters, na katerem merijo moči vse najboljše igralke sveta, s 4:6, 6:4, 6:0, 6:4 premagala Argentin-ko Sabatinijevo. 18-Ietna Grafova je zdaj prava naslednica Navratilove
Danes finale Alpe-Jadran
Benetton - Gibona
V finalu košarkarskega turnirja Alpe - Jadran se bosta danes v Villorbi pri Trevisu pomerili moštvi Benettona iz Trevisa in zagrebške Gibone. Benetton bo nastopil nekoliko okrnjen, brez poškodovanih Minta in Jacopinija. Pred tem srečanjem bosta za tretje mesto igrala beneški Hitachi in dunajski Klosterneuburg.
V1. jugoslovanski nogometni ligi
Mostarski Velež bližji naslovu jesenskega prvaka
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Do konca jugoslovanskega nogometnega prvenstva v 1. ligi sta samo že dve koli, jesenski prvak pa je takorekoč že znan. To bo skoraj zanesljivo mostarski Velež, ki je tokrat celo z zdesetkanim moštvom povsem nadigral splitskega Hajduka in zmagal s 3:1, lahko pa bi tudi precej više.
Velež ima tako že tri točke prednosti, račune v boju za jesenski naslov bi mu teoretično lahko prekrižala le Crvena zvezda, če bi v zaostali tekmi v sredo premagala Vardarja v Skopju ter dobila še obe tekmi zadnjega jesenskega kola. Prva favorita prvenstva Dinamo in Partizan zaostajata za 3 oziroma 5 točk in sta za to jesen odpisana.
Zagrebški Dinamo je tokrat izgubil na zasneženem igrišču v Sarajevu s Sarajevom, Jakovljevič pa je zmagoviti gol za domače moštvo dosegel že v tretji minuti. Dinamo ni bil čisto brez priložnosti, toda lahko bi izgubil tudi z višjim izidom. Zagrebčani pa imajo ob igri še vrsto drugih problemov, tako bodo med drugim v kratkem izgubili celo predsednika kluba Vrhovca, ki ga je zagrebška SZDL odpoklicala zaradi spletk in afere s črnim fondom. Politika v zahodnem delu države pač ne dovoli, da bi si ugledni možje mazali roke z nogometom. Tako je bilo tudi v Splitu, kjer je moral po aferi s sol-zilcem na tekmi s francoskim Marseillom prav tako odstopiti predsednik kluba.
Kolo je bilo povsem v znamenju domačin moštev. Izmed domačih moštev je Je Rijeka doma izgubila točko z Željezničarjem. Najboljši reški strelec Janko Jankovič kot da je pozabil zabijati gole, tokrat je' imel namreč dve sijajni priložnosti, a se v obeh primerih ni znašel. Partizan je v Tuzli izgubil prvič po petem kolu, Sloboda pa ga je povsem zasenčila. Strelec za Partizana je bil nekdanji as Milko Djurov-ski, ki pa zaradi neurejenega zasebnega življenja igra izredno slabo in je le še bleda senca nekdanjega golgeterja. Izmed velikih moštev je zmagala le Crvena zvezda, ki je z 2:0 premagala novinca in mestnega tekmeca moštvo Rada. Hajduk je seveda med velikimi daleč v najslabšem položaju, kajti znašel se je čisto pri repu lestvice, tako da ga čaka krčevit boj za obstanek.
V 2. ZNL je ljubljanski Olimpiji drugič spodrsnilo za Bežigradom. Ljubljančani so nepričakovano izgubili z novincem Šparto in to z 1:2. Olimpija je s sijajnim golom mladega Paleta vodila z 1:0, nato pa je po dveh kotih dobila dva gola. Ljubljančani so v zadnji minuti zastreliali 11-metrovko in zapravili priložnost vsaj za točko. Toda to ni bil nesrečen poraz, gostje so namreč povsem zasenčili Ljubljančane, ki so tega nasprotnika poleti v igri za amatersko dr-žavno prvenstvo sicer premagali z 2:0 na njegovih tleh. Olimpija si je zdaj precej zmanjšala možnosti za uvrstitev v 1. B ligo (uvrstiti se mora do 12. mesta), zato bo morala v nedeljo z nekdanjim prvoligašem Dinamom na vsak način zmagati, veliko bolje pa zaigrati tudi v spomladanskem nadaljevanju.
ŠPORT
PRI*.
	lin	obvestila	
TPK SIRENA
sporoča urnik zimskih treningov za kategorije: optimist, europa in laser — celodnevni nedeljski treningi od 10. ure dalje, medtedenski treningi ob sredah od 17. ure dalje. Treningi so na društvenem sedežu.
NOVE POŠILJKE ŠPORTNIH OBLAČIL IN CASUAL
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tel.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 24. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Polet na Opčinah seja nogometne komisije.
ŠPORTNA ŠOLA TRST
vabi v četrtek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na svoj redni občni zbor. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Darujte v sklad
Mitje Cuka
	ned	m •»■■s 1S1	■iP ki	izidi		
Italijanska A liga
IZIDI 9. KOLA
Ascoli - Piša 2:2, Como - Empoli 3:2, Fiorentina - Sampdoria 1:1, Juventus -Cesena 2:1, Milan - Avellino 3:0, Napoli - Torino 3:1, Roma - Inter 3:2, Verona - Pescara 2:0.
LESTVICA
Napoli 16, Milan in Sampdoria 13, Juventus in Roma 12, Verona in Fiorentina 10, Inter 9, Torino in Ascoli 8, Pescara in Como 7, Piša 6, Cesena 5, Avellino 3, Empoli 0.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Como, Cesena - Verona, Empoli - Milan, Inter - Napoli, Juventus - Ascoli, Pescara - Torino, Piša -Fiorentina, Šampdoria - Roma.
STRELCI
6 - Polster (Torino) in Elkjaer (Verona); 5 - Scarafoni (Ascoli), Schachner (Avellino) in Boniek (Roma); 4 - Cor-neliusson (Como), Serena (Inter), Ma-radona (Napoli), Mancini (Sampdoria); 3 - Casagrande (Ascoli), Cucchi in Ek-stroem (oba Empoli), Diaz (Fiorentina), Altobelli (Inter), Rush in Brio (oba Juventus), Virdis (Milan), Bagni in Careca (oba Napoli), Giannini (Roma), Pa-cione (Verone).
Italijanska B liga
Triestina - Modena 1:0 (0:0)
STRELEC: Di Giovanni v 85'
TRIESTINA:	Gandini, Costantini,
Orlando, Dal Pr^, Cerone, Biagini, Scaglia (Marchesan od 80'), Strappa (Di Giovanni od 68'), Cinello, Cau-sio, Papais.
MODENA: Ballotta, Bellaspica, Torroni, Forte, Ballardini, Vigini, Montesano, Masolini, Frutti, Cotro-neo, Santini.
SODNIK: Bailo (Novi Ligure), GLEDALCEV: 6.300
Di Giovanni - strelec zmagovitega gola za Triestino
IZIDI 11. KOLA
Arezzo - Cremonese 0:0, Atalanta -Padova 0:0, Barletta - lazio 0:1, Bologna - Bari 0:0, Catanzaro - Udinese 1:0, Genoa - Brescia 2:0, Parma - Sambene-dettese 1:1, Piacenza - Lecce 3:1, Ta-ranto - Messina 1:0, Triestina - Modena 1:0.
LESTVICA
Bologna in Piacenza 15, Catanzaro 14, Lecce, Padova in Cremonese 13, Bari, Sambenedettese, Atalanta in Lazio 12, Messina in Brescia 11, Udinese in Genoa 10, Arezzo 9, Parma, Modena in Taranto 8, Triestina 5, Barletta 4.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Piacenza, Bari - Parma,. Brescia - Messina, Cremonese - Taranto, Lazio - Triestina, Lecce - genoa, Modena - Bologna, Padova - Catanzaro, Sambenedettese - Barletta, Udinese - Atalanta.
Meddeželna liga
Baracca - Pro Gorizia 1:1 (1:1)
STRELCA: Del Piero v 23’ in Gon (avtogol) v 40’
GORIZIA: Fabro, Grazzolo, Del Piero (Facchln od 60’), Cotterle, Ma-rassi, Gandoni, Gon, Giacomin, Romano, Lotti, Trevisan (Maule od 80').
IZIDI 10. KOLA
Baracca - Gorizia 1:1, Cesentaico -Rovigo 2:3, Clodia - Russi 2:2, Opiter-gina - Miranese 1:1, Pasianese - San-tarcangelo 3:0, San Dona - Contarina 1:1, San Marino - Castel SP 1:0, Vitto-rio Venelo - San Polo 1:0.
LESTVICA
San marino 17, Rovigo 14, Baracca in Miranese 13, San Polo 12, Pasianese in Opitergina 11, San Dona in Gorizia 10, Clodia in Vittorio Venelo 9, Contarina 8, Castel SP 7, Santarcangelo in Russi 6, Cesenatico 4.
PRIHODNJE KOLO
Castel - Pasianese, Contarina - Vittorio Venelo, Gorizia - Cesenatico, Miranese - San Dona, Rovigo - San Marino, Russi - Opitergina, San polo -Baracca, Santarcangelo - Clodia.
STRELCI
5 - Palanca (Catanzaro) in Pasculli (Lecce), Marronaro (Bologna), Monelli (Lazio); 4 - Rideout (Bari), Poli (Bologna), Vagheggi (Udinese), Garlini (Atalanta), Zannoni (Parma).
1. jugoslovanska ZNL
IZIDI 15. KOLA
Vojvodina - Priština 3:0 (1:0); Sloboda - Partizan 3:1 (2:0), Budučnost -Radnički 3:1 (1:0); Vardar - Osijek 1:0 (0:0); Čelik - Sutjeska 3:1 (1:1); Sarajevo
-	Dinamo 1:0 (1:0), Crvena zvezda -Rad 2:0 (1:0), Rijeka - Željezničar 0:0; Velež - Hajduk 3:1 (1:0).
LESTVICA
Velež 21, Dinamo, Crvena zvezda in Sloboda 18, Rijeka in Vardar 17, Partizan in Radnički 16, ^Vojvodina in Budučnost 15, Rad 14, Željezničar in Osijek 13, Sarajevo in Priština 12, Sutjeska 11, Hajduk in Čelik 10.
PRIHODNJE KOLO
željezničar - Rad; osijek - Crvena zvezda; Sutjeska - Vardar; Hajduk -Čelik; Priština - Velež; Radnički - Vojvodina; Dinamo - Budučnost; Partizan
-	Sarajevo; Rijeka - Sloboda.
2. jugoslovanska ZNL Zahod
IZIDI 15. KOLA
Integral Olimpija - Šparta 1:2 (1:2); Dinamo - Novi Sad 5:1 (3:0); Šibenik -Spartak 2:0 (0:0); Iskra - Proleter 4:2 (1:1); Rudar - Mladost 0:0; Gošk Jug -Borac (BI) 1:0 (0:0); Borac (T) - Leotar 0:1 (0:0); Jedinstvo - Kikinda 2:2 (0:0), Kabel - Famos 1:1 (0:0).
LESTVICA
Spartak 21, Leotar, Šibenik, Šparta in Kikinda 18, Dinamo, Rudar in Iskra 17, Gošk Jug in Mladost 16, Novi Sad in Proleter 15, Borac (BI) 14, Integral Olimpija 13, Kabel in Famos 11, Jedinstvo 10, Borac (T) 5.
PRIHODNJE KOLO Šparta - Famos; Kikinda - Kabel; Leotar - Jedinstvo; Borac (BI) - Borac (T); Mldost - Gošk Jug; Proleter - Rudar; Spartak - Iskra; Novi Sad - Šibenik; Integral Olimpija - Dinamo (V).
košarka	,
Italijanska B-1 liga
Stefanel - Castor 81:87 (38:43) STEFANEL: Sartori 3, Fischetto 15, Bonino 12, Ardessi 13, Riva 7, Lokar
5,	Cantarello 7, Zarotti 4, Tasso 15. CASTOR: Savio 22, Panama 8,
Stramaglia 2, Turel 5, Govoni 2, Pel-liccia 2, Marella 31, Mottini 9.
PM: Stefanel 15:24, Castor 33:39. TRI TOČKE: Stefanel 8:24 (Fischetto 4:10, Bonino 2:3, Ardessi 1:8, Lokar 1:3); Castor 2:7 (Savio 2:3, Panama 0:2, Marella 0:1). PON: Mottini (29), Tasso (35), Cantarello (38), Bonino (40), Fischetto (40), Riva (40).
IZIDI 9. KOLA
Teorema - Virtus 98:91, Sarvin -Mister Day 95:77, Inalca - Popolare 69:89, Docksteps - Ranger 82:77, Čonad - Stamura 83:70, Caruso - Fanti 76:77, Citrosil - Valentino 95:62.
LESTVICA
Citrosil 18, Teorema 14, Nister Day, Fanti, Popolare in Docksteps 10, Virtus, Stefanel, Stamura, Valentino, Inalca, Caruso, Castor 8, Ranger in Sarvin
6,	Conad 4.
PRIHODNJE KOLO Stamura - Citrosil, Fanti - Teorema, Docksteps - Stefanel, Valentino - Castor, Popolare - Conad, Mister Day -Ragusa, Caruso - Inalca, Ranger - Sarvin.
1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
totocalcio

iiiii
Ascoli - Piša	X
Como - Empoli	1
Fiorentina - Sampdoria	X
Juventus - Cesena	1
Milan - Avellino	1
Napoli - Torino	1
Roma - Inter	1
Verona - Pescara	1
Bologna - Bari	X
Catanzaro - Udinese	1
Taranto - Messina	1
Rimini - Ancona	1
Siracusa - Palermo	2
KVOTE
13 (5.365 dobitnikov) 2.162.000 lir 12 (102.417 dobitnikov) 102.417 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA
Avellino - Como, Cesena - Verona, Empoli - Milan, Inter - napoli, Juventus - Ascoli, Pescara - Torino, Piša - Fiorentina, Sampdoria - Roma, Bari - Parma, Lecce - Genoa, Udinese - Atalanta, Casertana - Reggiana, Celano - Perugia.
totip
1.	—	1.	Esotica Cr	X
2.	Esinel	2
2.	—	1.	Daymeton	2
2.	Adro	1
3.	—	1.	Falsarego	2
2.	Eracle	1
4.	—	1.	Baiser dTris	X
2.	Duby	X
5.	—	1.	Elix Nad	X
2.	Elkadiri	1
6.	—	1.	Lanfranco	1
2.	Fladour	X
7.	—	1.	Exocet d’Ausa	2
2.	Abadan	2
8.	—	1.	Beguzera	2
2.	Bimar Six	1
KVOTE
12 (27 dobitnikov)
11 (506 dobitnikov)
10 (5.507 dobitnikov)
22.421.000 lir 1.170.000 lir 106.500 lir
Košarka: v 9. kolu B-2 lige naši zanesljivo premagali tudi moštvo Murana
Lepa predstava in
VIRTUS MURANO — JADRAN	94:104 (42:53)
VIRTUS MURANO: Poletto, Centanni 9, Reghelini, Zuin 11 (2:3), Toso 4, D'Ambrosio 23 (2:2), Pagnosci 2, Costantini 36 (4:9), Todesco 7 (0:1), Morandin 2.
JADRAN: Starc 19 (8:10), Čuk 20, Banello 2, Corsi, Sosič, Štoka, Rauber 25 (3:3), Ban 35 (6:9), Daneu 3 (1:2), Zobec.
SODNIKA: Contro iz Forlija in Cavallari iz Ravene. PM: Murano 8:15, Jadran 18:24. ON: Murano 20, Jadran 25. PON: Rauber (40). TRI TOČKE: D'Ambrosio 3, Centanni 1, Todesco 1, Ban 5, Starc 1. GLEDALCEV: 350.
zrela igra Jadrana
Kot v prejšnjem kolu doma proti Imoli so Jadranovi košarkarji tudi v nedeljo v Benetkah predvsem z zrelo taktično igro in s povsem zadovoljivim odstotkom (31:45 ali skoraj 69 od sto) pri metu osvojili še eno pomembno zmago, tokrat proti moštvu Virtusa iz Murana. Zmaga naših košarkarjev je bila povsem zaslužena in bi lahko bila še »obilnejša«, ko bi naši fantje nekaj minut pred koncem srečanja ne popustili in s tem dovolili domačinom,
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI. Starc 1:8, Čuk 10:16; Banello 1:2, Sosič 0:1, Rauber 11:13, Ban 7:11, Daneu 1:5. TRI TOČKE: Starc 1:3, Rauber 0:3, Ban 5:6. SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 2,2, Banello 2,0, Rauber 8, 4, Ban 6,2, Daneu 1,1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 6,5, Čuk 1,2, Banello 2,0, Sosič 0,1, Rauber 2,3, Ban 2,5, Daneu 2,0. BLOKADE: Čuk 1. ASISTENCE: Starc 5, Rauber 1, Ban 2.
da so zmanjšali zaostanek na osem točk (v 36. min. 79:87).
In prav tedaj so jadranovci pokazali kvaliteto, ki smo jo vsa ta leta (in tudi razumljivo) pogrešali. Jadranovci so, po našem, v vseh teh letih skupnega
Drugi polčas nedeljskega srečanja sta si ogledala tudi najboljši košarkar beneškega Hitachija Dražen Dalipagič in trener Petar Skansi.
»Jadranovci so odločno boljši od košarkarjev Murana v vseh elementih igre. Predvsem me je presenetila hitrost in preciznost pri metu jadranov-cev. Marka Bana poznam že od nekdaj. To je odličen košarkar, zelo mi je všeč tudi mali play s številko štiri (Klavdij Starc, op. ur.),« je izjavil Dalipagič.
Skansi pa je le potrdil Prajino oceno: »Kar sem lahko videl v drugem polčasu, lahko rečem le to, da sploh ni
igranja, bojev pred izpadom iz lige in težkih preizkušnjah v končnici prvenstva taktično in igralsko tako dozoreli, da se zavedajo svojih sposobnosti in da jih kakovostno slabši nasprotnik ne more več presenetiti. Ko so se namreč košarkarji Murana našim kar nevarno približali, so si jadranovci pogledali v oči, kot da bi dejali: »Fantje, sedaj je spet treba igrati, kot znamo!«
In ni naključno, da je prav nedeljski tekmec v lanskem prvenstvu kar dvakrat premagal naše košarkarje. Res je, Benečani so imeli v minulem prvenstvu v svojih vrstah odličnega Valenti-nuzzija, toda tudi naše moštvo je v tem prvenstvu startalo kar brez treh
bilo igre. Tolikšna je bila premoč Jadrana.«
Jadranov pomožni trener in tehnični vodja Jure Krečič pa je dejal: »Mislim, da je naša zmaga povsem zaslužena, saj rezultat ni bil nikdar v dvomu. Stalno smo spreminjali obrambo in to je precej zmedlo domačine. Le s Cos-tantinijem smo imeli nekaj težav. Izvedli smo tudi nekaj zelo lepih protinapadov. Trener Brumen je zelo dobro pripravil fante za to tekmo. Čeprav si vsa ekipa zasluži pohvalo za to zmago, bi vseeno omenil odlično igro Bana in Rauberja.« (bi)
lanskih graditeljev igre (brez Žerjala, Guliča in Lokarja). Pa vendar se je naše moštvo v nedeljo občasno kar poigravalo z domačimi košarkarji. Tolikšna je bila namreč kakovostna razlika med ekipama.
Jadranovci so silovito pričeli, tako da je njihova prednost v 7. min. znašala 8 točk (19:11), v 15. min. 11 (41:30) in ob koncu polčasa prav tako 11 (53:42). Da je trener Peter Brumen dobro »psihološko« pripravil naše fante, je bilo na dlani tudi v začetku drugega dela igre. Jadranovci so namreč skokovito večali prednost in le-ta je v 26. min. znašala kar 21 točk razlike (70:49). Srečanja je bilo že tedaj konec.
Ban (5:6 pri metu za tri točke, 6 skokov v obrambi in 2 v napadu), Rauber (11:13 pri metu in kar 8 skokov v obrambi in 4 v napadu), Čuk in Starc so bili glavni junaki tega srečanja ob domačem košarkarju Costantiniju, ki je bil s 36 točkami tudi najboljši strelec tekme. Pri Jadranu so se kar bali D'-Ambrosia, ki ga je Valter Sosič v prvem polčasu zelo dobro pokrival (dal je vsega 5 točk). Ostalih 20 pik pa je D'Ambrosio dosegel, ko je bil izid za jadranovce že povsem na varnem.
V nedeljo čaka naše nelahka preizkušnja, domači nastop s Petrarco iz Padove. Po odlični predstavi v Mura-nu lahko čakamo optimistično razpoloženi tudi moštvo iz Padove.
(B. Lakovič)
Dalipagič: »Jadran odločno boljši«
Lokostrelski turnir povsem uspel
Drugi mednarodni dvoranski lokostrelski turnir, ki ga je v nedeljo v telovadnici goriškega Kulturnega doma pripravil lokostrelski odsek KŠD Naš prapor Imsa, je povsem uspel. Več je namreč razlogov, zaradi katerih lahko to pobudo uvrščamo med najpomembnejše v naši deželi. Že po lanskih laskavih ocenah je državna zveza turnir Našega prapora Imse vključila v državni tekmovalni koledar. Ob tem velja podčrtati, da se je letošnjega tekmovanja udeležilo 84 tekmovalk in tekmovalcev številnih društev iz Veneta, Slovenije, Koroške in FJK. Med njimi so bili tudi nekateri odlični lokostrelci, člani italijanske državne reprezentance, ki so z doseženimi rezultati kakovostno dvignili raven prireditve. Točke, ki sta jih dosegla Narduzzi (573) in Candotti (570), so blizu svetovnega vrha. Svetovni rekord v dvoranskem tekmovanju znaša namreč 588 točk.
Kot odlika nedeljskega tekmovanja je tudi dobra organizacija, za katero gre posebna pohvala mladim športnikom lokostrelskega odseka briškega društva, ki so se za to priložnost odrekli tekmovanju in morebitnemu doseganju dobrih rezultatov, zato da bi se v celoti posvetili organizaciji.
Od zamejskih društev je na goriški prireditvi nastopila le bazoviška Zarja, ki se je povsem dobro odrezala, saj so
njeni predstavniki Čuk, Ražen in Stopar zasedli prva mesta med juniorji, mladinkami in dečki.
Članice: 1. E. Robertson (Lignano) 532 točk; 2. C. Pole-sello (Franchi) 506; 3- I. Scollo (Isonzo) 487. Člani: 1. G. Narduzzi (Videm) 573; 2. H. Candotti (Lignano) 570; 3. G. Barbieri (Ciliensi[ 563. Juniorke: 1. B. Žar (Krmin) 407. Juniorji: 1. Marko Cuk (Zarja) 519; 2. A. Allatere (Videm) 406. Mladinke: 1. Tamara Ražen (Zarja) 519. Mladinci: 1. R. For-nasier (Ciliensi) 526; 2. L. Bossi (ČA Trst) 519; 3. I. Zullian (Krmin) 509. Deklice: 1. F. Canesin (Krmin) 300. Dečki: 1. Bogdan Stopar (Zarja) 505; 2. A. Pinello (Isonzo) 496; 3.' P. Tul (Ankaran) 435. Najmlajši: 1. D. Miatello (Isonzo) 368; 2. S. Bittoni (Krmin) 178. Veterani: 1. Giuseppe Marolta (Union) 496. Instinktivci: 1. M. Deola (CA Trst) 538; 2. A. Cicuto (Bibione) 536; 3..Walter Micali (Zarja) 495. Compound: 1. M. Bavčar (Ankaran) 542; 2. F. Borin (Isonzo) 448. Ekipno ženske: 1. CA Franchi (Polesello, Bortolotti, Cester) 1.373. Ekipno moški: 1. CA Videm (Narduzzi, Amadio, Nardone) 1.664; 2. CA Trst (Di Buo, Rossi, Privilegij 1.648; 3. CA Ceggia (Barbieri, Silvera, Marchesin) 1.638. Ekipno dečki: 1. CA Krmin.
RUDI PAVŠIČ
Košarka: promocijska liga
Zaslužen poraz Kontovelcev
BARCOLANA - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 91:77 (48:30)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Devetak 4, I. Starc 2, Sterni 25, Andrej Gruden, Gregori, D. Starc 14, Civardi 2, Čuk 20, Aleksij Gruden, Ban 10.
PON: Sterni (38) in Čuk (38). 3 TOČKE: D. Starc 2, Ban 1.
Kontovelci so doselj odigrali svojo najslabšo tekmo v tem prvenstvu in še posebno slabi so bili v obrambi v prvem polčasu.
V drugem delu tekme so naši nekoliko reagirali in v 37. min. so zaostajali le za 8 točk, več pa dejansko niso zmogli.
Boljši od ostalih je tokrat bil Sterni.
(D. Starc)
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 9. KOLA
Murano - JADRAN				94:104
Ber!on - Faenza				90:78
Ravenna - San Dona				83:71
Ferrara - Casielfranco				84:81
Imola - Spinea				75:71
Montebelluna - Virtus PD				82:80
Pesaro - Stefanel				85:78
Petrarca - Novellara				82:78
LESTVICA				
Pesaro	9	6	3	767:720 12
JADRAN	9	6	3	755:719 12
Petrarca	9	6	3	732:707 12
Ravenna	9	6	3	736:714 12
Ferrara	8	6	2	695:665 12
Montebelluna	9	5	4	787:764 10
Castelfranco	9	5	4	659:654 10
Stefanel	9	5	4	659:660 10
San Don£	8	5	3	678:666 10
Virtus PD	9	4	5	735:700 8
Faenza	9	4	5	733:788 8
Berton	9	3	6	771:760 6
Spinea	9	3	6	685:687 6
Imola	9	3	6	707:789 6
Novellara	9	2	7	744:772 4
Murano	9	2	7	727:805 4
PRIHODNJE KOLO (28. in 29. 11.) JADRAN - Petrarca PD; Castel-franco - Ravenna; Novellara - Pesa-ro; Spinea - Montebelluna; Faenza -Imola; San Dona - Murano; Stefanel - Ferrara; Virtus PD - Berton.
JADRANOVI STRELCI Ban 197; Čuk 161; Starc 139; Rauber 125; Daneu 83; Štoka 24; Sosič 10; Banello in Persi 6; Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 7. KOLA
Roncade - BOR RADENSKA 75:72 Pom Tržič - Crich	65:78
Carita - Tecnoluce	84:80
Pordenon - Cividale	85:74
Arcade - Solečo	83:75
Miane - Ponte di Piave	79:83
Ardita - Inter 1904	103:70
LESTVICA
Roncade	7	6	1	609:556 12
Crich	7	6	1	584:544 12
Carita	7	5	2	562:538 10
Cividale	7	4	3	581:570 8
Pom Tržič	7	4	3	568:558 8
Pordenon	7	4	3	566:561 8
Inter 1904	7	4	3	536:549 8
Ponte di Piave	7	4	3	564:578 8
Soteco	7	3	4	573:549 6
Ardita	7	2	5	599:584 4
Arcade	7	2	5	614:630 4
Miane	7	2	5	585:639 4
BOR RADEN.	7	2	5	538:602 4
Tecnoluce	7	1	6	601:622 2
PRIHODNJE KOLO (28. in 29. 11.)
BOR RADENSKA - Carita; Inter 1904 - Pordenon; Cividale - Pom Tržič; Tecnoluce - Ardita; Miane - Arcade; Ponte di Piave - Crich; Solečo -Roncade.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA TRŽAŠKEM
iililllll
lili®
naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
Hi

H
_________Zenska B liga_________
IZIDI 4. KOLA
FARGO MEBLO - Mogliano Venelo 0:3 (15:17, 5:15, 13:15), Gaierhof Trento - Randi Sangiorgina 3:0 (15:13, 15:12, 15:4), Capellari Verona - Torrione Ravenna 3:0 (15:7,15:8, 15:12), Pallavolo Nervesa - Adamoli Mantova 3:1 (15:7, 12:15, 15:3, 15:5), CUS Padova - Solvay Ferrara 3:1 (15:7, 15:13, 12:15, 15:8), Vol-pe Cornuda Rovigo - Conegliano Venelo 0:3 (8:15, 6:15, 11:15)
LESTVICA
Capellari VR	4	4	0	12:3	8
Nervesa	4	4	0	12:4	8
CUS Padova	4	4	1	11:6	6
Mogliano	4	3	1	10:6	6
Adamoli MN	4	3	1	10:6	6
Sangiorgina	4	2	2	7:6	4
Conegliano	4	2	2	8:7	4
Gaierhof TN	4	1	3	6:9	2
Torrione RA	4	1	3	6:10	2
FARCO MEBLO	4	1	3	4:10	2
Solvay FE	4	0	4	4:12	0
Cornuda Volpe	4	0	4	1:12	0
PRIHODNJE KOLO
Capellari Verona - FARGO MEBLO, Mogliano Venelo - Volpe Cornuda Rovigo, Solvay Ferrara - Gaierhof Trento, Randi Sangiorgina - Adamoli Mantova, Torrione Ravenna - CUS Padova, Conegliano Venelo - Pallavolo Nerevesa.
_________Moška C-1 liga_________
IZIDI 4. KOLA
Motta di Livenza - Val Štandrež 3:0 (15:7, 15:11, 15:11), Ferroalluminio Trst - Rangers Videm 0:3 (11:15, 9:15, 8:15), ASFJR Čedad - Inter 1904 Trst 3:1 (15:13, 12:15, 15:9, 15:11), CUS Trst -Mogliano Venelo 0:3 (15:7, 13:15, 13:15), Volley Maniago - Cessalto 3:2 (15:4, 1:15, 15:12, 8:15, 15:6), Volpato - Povo-letto 3:0 (15:11, 15:4 15:13).
LESTVICA
Volpato	4	4	0	12:1	8
Rangers	4	4	0	12:2	8
Motta di Liv.	4	4	0	12:2	8
Maniago	4	3	1	11:6	6
Cessalto	4	2	. 2	9:7	4
ASFJR Čedad	4	2	2	9:7	4
Povoletto	4	2	2	7:8	4
CUS Trst	4	1	3	6:10	2
Mogliano	4	1	3	4:9	2
VAL	4	1	3	4:9	2
Inter 1904 TS	4	0	4	4:11	0
Ferroal. TS	4	0	4	0:12	0
PRIHODNJE KOLO (28. 11.)
Inter 1904 Trst - VAL ŠTANDREŽ, Rangersa Čedad, CUS Trst - Ferroalluminio Trst, Mogliano Venelo - Maniago, Povoletto - Motta di Livenza.
_________Moška C-2 liga________
IZIDI 4. KOLA
OLIMPIA GORICA - Montalba Vol-ley 0:3, C. Giovanile San Sergio Trst -BOR CUNJA AVTOPREVOZ 1:3, DLFAC Trst - Futura Torriana Gradišče 0:3, Libertas Sacile - Rozzol Trst 3:2, Fiume Venelo Bo Frost - Itar Cucine Fontanafredda 0:3, Pav Natisonia - An-chor FIX Vivil 0:3, Fincantieri Tržič -Libertas Turjak 3:1.
LESTVICA
Anchor Vivil	4	4	0	12:0	8
BOR CUNJA V.	4	4	1	11:5	6
Montalba	4	3	1	11:5	6
Lib. Sacile	4	3	1	9:7	6
Fincantieri	4	3	1	10:8	6
Torriana	4	2	2	9:7	4
PAV Natisonia	4	2	2	8:7	4
Lib. Turjak	4	2	2	8:8	4
Fontanafredda	4	2	2	6:7	4
Rozzol Trst	4	2	2	9:8	4
OLVMPIA GO	4	1	3	5:10	2
DLFAC TS	4	1	3	3:9	2
S. Sergio TS	4	0	4	3:12	0
Fiume Venelo	4	0	4	1:12	0
PRIHODNJE KOLO (28. 11.)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - Pav Natisonia, OLVMPIA GORICA - Fin-canteri Tržič, Anchor Fix Vivil - Libertas Turjak, Itar Cucine Fontanafredda - CG San Sergio Sacile, Montalba Volley - DLFAC Trst.
Ženska C-2 liga IZIDI 4. KOLA
AGOREST - Ginnastica Spilimber-ghese 3:0, SLOGA KOIMPEK - Gieffe
Pieris 3:1, Libertas Martignacco - Fincantieri Tržič 2:3, Itas Fiume Venelo -Kennedy Videm 3:1, Itar Cucine Fontanafredda - Celinia Maniago 3:1, Pav Natisonia - Cordenons 2:3, Villacher Bier - Libertas Gorica 3:0.
LESTVICA
Fontanafredda	4	4	0	12:3	8
Fincantieri	4	4	0	12:6	8
Itala F.Veneto	4	3	1	11:4	6
Villacher Bier	4	3	1	11:4	6
AGOREST GO	4	3	1	10:5	6
Kennedy	4	2	2	8:8	4
SLOGA KOIM.	4	2	2	7:8	4
Celinia	4	2	2	8:10	4
Cordenons	4	2	2	6:9	4
Pav Natisonia	4	1	3	7:9	2
Gieffe Pieris	4	1	3	6:11	2
Lib. Gorica	4	1	3	4:11	2
Martignacco	4	0	4	6:12	0
Ginn. Spilim.	4	0	4	4:12	0
PRIHODNJE KOLO (28. 11.)
Celinia Maniago - SLOGA KOIM-PEX, AGOREST - Villacher Bier Tržič, Cordenons - Libertas Gorica, Gieffe Pieris - Pav Natisonia, Kennedy Videm - Itar Cucine Fontanafredda, Fincantieri Tržič - Itas Venelo, Ginnastica Spilimberghese - Libertas Martignacco.
Moška D liga
IZIDI 4. KOLA
San Giorgio Porcia - NAŠ PRAPOR IMSA 0:3, SLOGA - Arredo Uno Luci-nico 3:2, Prata di Pordenone - SOČA SOBEMA 3:0, Pav Remanzacco - Vol-ley Bali Videm 3:0, Roialese - Nuova Pallavolo Trst 3:1, Faedis e Savorgna-na - Povoletto - Pallavolo Acli Ronchi 3:2, Pallavolo Trst - Libertas Martignacco 2:3.
LESTVICA
Pav Remanzacco	4	4	0	12:3	8
Prata di Pord.	4	4	0	12:3	8
Povoletto	4	4	0	12:4	8
Roialese	4	4	0	12:6	8
SLOGA	4	3	1	9:7	6
Nuova Pall. TS	4	2	2	9:6	4
Volley Videm	4	2	2	8:7	4
Martignacco	4	2	2	8:8	4
ACLI Ronchi ,	4	1	3	7:9	2
Pallavolo TS	4	1	3	8:11	2
NAŠ PRAPOR	4	1	3	4:9	2
Lucinico	.4	0	4	6:12	0
SOČA SOBEMA	4	0	4	2:12	0
Porcia	4	0	4	0:12	0
PRIHODNJE KOLO (28. 11.)
Libertas Martignacco - SOČA SOBEMA, Pallavolo Acli Ronchi - SLOGA, NAŠ PRAPOR IMSA - Pav Remanzacco, Arredo Uno Lucinico - Pallavolo Trst, Nuova Pallavolo Trst - Faedis e Savorgnano Povoletto, Volley Bali Videm - Roialese, San Giorgio Porcia - Prata di Pordenone.
Ženska D liga
IZIDI 4. KOLA
SOKOL INDULES - Lavoratore Fie-ra Martignacco - 3:1, Nuova Pallavolo Trst - BREG AGRAR 2:3, CSI Tarcento - KONTOVEL . ELECTRONIC SHOP 3:2, Juniors Casarsa - Low West Vol-ley Latisana 3:0, Majanese - Prata di Pordenone 1:3, Pallavolo Mossa - Pro-movolley 0:3 (CUS iz Vidma ni igral).
LESTVICA
Junior Casarsa	4	4	0	12:2	8
CSI Tarcento	3	3	0	9:3	6
SOKOL: IND.	3	3	0	9:5	6
Martignacco	4	2	2	7:7	4
Majanese	4	2	2	8:8	4
Prata PN	4	2	2	9:7	4
Promovolley	4	2	2	7:7	4
Latisana	4	2	2	6:9	2
CUS Videm	3	1	2	7:8	2
KONTOVEL ES	4	1	3	8:9	2
BREG AGRAR	4	1	3	6:11	2
Pall. Mossa	4	1	3	3:11	2
Nuova Pall. TS	3	0	3	5:9	0
PRIHODNJE KOLO (28. 11.)
BREG AGRAR - SOKOL INDULES, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -Nuova Pallavolo Trst, Promovolley -CSI Tarcento, Prata di Pordenone -Pallavolo Mossa, Low West Volley Latisana - Majanese, Junior Casarsa -CUS Videm (počiva Lavoratore Fiera iz Martignacca).
IZIDI 6. KOLA
POLET - Libertas				74:69
Inter Milje - BREG RAD.				80:73
Barcolana - KONTOVEL ES	91:77				
CGI - Ferroviario				59:63
Alabarda - Stella Azzurra				82:76
11 Carso - Santos				60:82
Scoglietto prost				
LESTVICA				
Santos	6	5	1	435:381 10
Scoglietto	5	5	0	394:328 10
Alabarda	6	4	2	521:503 8
BREG ADR.	6	4	2	472:462 8
Inter Milje	6	4	2	452:444 8
Barcolana	6	3	3	507:454 6
Stella Azzurra	5	2	3	355:348 4
KONTOVEL ES	5	2	3	368:370 4
POLET	5	2	3	322:357 4
11 Carso	5	2	3	376:418 4
Libertas	5	2	3	308:355 4
Ferroviario	6	1	5	399:437 2
CGI	6	0	6	381:433 0
PRIHODNJE KOLO (28. in 29. 11.)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Inter Milje; Scoglietto - POLET; BREG ADRIATHERM - Stella Azzur-ra; Santos - Barcolana; Libertas - II Carso; Ferroviario - Alabarda; CGI prost.
NA GORIŠKEM
IZIDI 2. KOLA
Alba Gioia - Basket Ronchi				86:82
Grado - Basket Go 87 Ras				95:58
Stockhause - Ist. Manzoni				74:65
Staranzano - Corridoni				79:88
Dom Gometal -	Petrolifera			90:78
Edera - Arte Bittesini				74:88
LESTVICA				
Grado	2	2	0	202:133 4
Corridoni	2	2	0	170:143 4
Arte Bittesini	2	2	0	165:149 4
DOM GOM.	2	1	1	153:142 2
Alba Gioia	2	1	1	161:159 2
Edera	2	1	1	167:172 2
Staranzano	2	1	1	148:156 2
Ist. Manzoni	2	1	1	129:137 2
Stockhause	2	1	1	138:147 2
Basket Ronchi	2	0	2	150:155 0
Petrolifera	2	0	2	153:197 0
Basket Go Ras	2	0	2	142:188 0
PRIHODNJE KOLO (28. in 29. 11.) Staranzano - Alba Gioia, Corrido-ni - Grado, Arte Bittesini - Baske! Go 87 Ras, Senators Stockhause -Dom, Petrolifera - Ist. Manzoni, Baske! Ronchi - Edera.
Šah: Kasparov - Karpov
Prekinjena 16. partija
SEVILLA — Včeraj je bila na sporedu 16. partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Kasparovom in izzivalcem Karpovom. Ša-hista sta borbo prekinila v 40. potezi, črni pa ima kmeta več. Prekinjeno Partijo bosta nadaljevala danes. Trenutno vodi Kasparov z 8:7.
KASPAROV - KARPOV (angleška Partija): 1. c4 e5: 2. Sc3 Sf6; 3. Sf3 Sc6; 4. g3 Lb4; 5. Lg2 0-0; 6. 0-0 Te8; 7. d3 Lc3: 8. bc3 e4; 9. Sd4 h6; 10. de4 Se4: 11. Dc2 d5; 12. cd5 Dd5:; 13. e3 Sa5; 14 13 Sd6; 15. e4 Dc5; 16. Le3 Sdc4; 17 Lf2 De7; 18. Tadl Ld7; 19. 14 Tad8; 20 e5 Lg4; 21. S15 De6; 22. Td8: Td8:; 23 Sd4 Dc8; 24. 15 c5; 25. De4 cd4; 26 Dg4: Se5:; 27. De2 Sec6; 28. cd4 Sd4:; 29. Ld4: Td4:; 30. 16 De6; 31. Db2 De3 + ; 32. Khl b6; 33. Ig7 Sc4; 34. Dc2 Kg?: 35. Ld5 Sd6; 36. Db2 De5; 37. Lb3 a5; 38. D12 15; 39. Db2 b5; 40. a3 Kg6 Prekinjeno.
Tri lancia v vodstvu
CHESTER — Po drugi etapi avtomobilskega rallyja po Angliji, zadnji preizkušnji svetovnega prvenstva, so v vodstvu kar tri vozila lancia. Z ledeno in zasneženo progo je bil zlasti zadovoljen Kankkunen. Vrstni red je naslednji:
1. Kankkunen (lancia) 2.17'57"; 2. Ericsson (lancia) po 56"; 3. Alen (lancia) 1T4’; 4. Eklund (audi) 2'40"; 5. Blomguist (lord) 3'25".
Italiji četveroboj
PIRAN — Na dvodnevnem mednarodnem četveroboj u reprezentanc Italije, San Marina, Avstrije in Jugoslavije v trnkarjenju, je po pričakovanju zmagala Italija, večkratni svetovni prvak, pred Jugoslavijo, San Marinom in Avstrijo. Tudi posamično so bili najboljši Italijani. Zmagal je Nostrini, najboljši Jugoslovan pa je bil Vranič na četrtem mestu. (Krelt)
Nogomet: v 10. kolu 2. amaterske lige (skupina F)
Vesna ne popušča, nov poraz Zarje
VESNA - OPICINA 2:1	(0:1)
STRELCA: Apolonio v 20. min., Kos-tnapfel v 65. in 83. min.
VESNA: Crocetti, S. Sedmak, Ridol-fo, Petagna, Rados, Coccoluto, Pichier-ri, Barilla, Kostnapfel, Bruno (Naldi v 80'), R. Candotti.
Vesna je končno prebila led: proti zanjo nepremagljivi Opicini je namreč iztržila obe točki. Statistični podatki namreč kažejo, da je Vesna vsakokrat zgubila s to ekipo, pred dvema letoma, ko bi ji za napredovanje v 1. amatersko ligo zadoščala že točka, pa ji je prav Opicina prekrižala račune.
Križani tudi tokrat niso igrali v popolni postavi, čeprav so spet nastopili nekateri igralci, ki pa niso povsem nared. Vesna je lepo začela in že v uvodnih minutah so gostje rešili vrata na sami gol črti. Plavi so lepo nadaljevali, a kmalu iprzla prha, ko je Apolonio premagal nič krivega Crocettija.
Križani so začeli ostreje napadati (Petagna je za las streljal mimo vratnice), a do konca prvega polčasa se ni nič spremenilo. V velike težave so spravljali nasprotne vezne igralce, ki so se odlikovali predvsem zaradi hitrosti, toda obramba s Coccolutom na čelu je bila vedno na mestu.
V	drugem polčasu so Openci izpeljali nekaj nevarnih akcij, pri katerih so žal »sodelovali« tudi kriški branilci. Vesni je začela očitno voda siliti v grlo in tako je vse ostreje pritiskala. Akcije so si lepo sledile, vezni igralci so nudili napadalcem ustrezne pred-ložke in prav po natančni podaji R. Candottija so plavi izenačili. Križa- ' nom je to vlilo novih moči, Opicina pa se je že veselila točke, toda nova podaja R. Candottija je openski obrambi prekrižala račune, saj je Vesna dosegla zmagoviti gol.
V	kriškem taboru se je poznala odsotnost nekaterih igralcev, sam R. Candotti ni še povsem okreval, Naldi pa, ki je nastopil le v zadnjih desetih' minutah srečanja, ima še vedno težave
s kolenom in hrbtom. Svojo prvo tekmo v letošnjem prvenstvu je odigral tudi napadalec Bruno, ki je okreval po dolgotrajni poškodbi. Zelo dobro se je tokrat odrezal vratar Crocetti, ki je prvič v tem prvenstvu oblekel dres Vesne. (A. Kostnapfel)
OPICINA SUPERC. - KRAS 1:1 (0:0)
STRELCA: Giugovaz v 72. min., Mo-setti v 84. min.
KRAS: Mezzavilla, Segulin,_ Purič, Fanigliuolo (Gnezda v 80'), Škabar, Martini, Granata, Sambuchi (Lepore v 70'), Gašperšič, Pisani, Mosetti.
Po nekaj spodletelih nastopih so Krasovi nogometaši spet prišli do točke. V nedeljo sta si stali nasproti ekipi, ki zasedata spodnji del lestvice in' to je bilo razvidno tudi iz njune igre. Obe enajsterici sta spričo kritičnega položaja krvavo potrebovali novih točk. Gostje so začeli ofenzivno, vendar so tudi tokrat delali preveč napak, da bi lahko upali na celotni izkupiček. V 20. minuti se je najzrelejša priložnost ponudila Gašperšiču, ki je priigral celo vratarja, na sami gol črti pa je že zanesljiv zadetek preprečil domači branilec. A tudi Openci bi kmalu presenetili tokrat precej nezanesljivega Mezzavillo, vendar se je na srečo Ses-tanov strel odbil od prečke. Proti koncu prvega polčasa so rdečebeli nekoliko ostreje pritisnili. Drugi polčas je bil veliko bolj raztrgan. Obrambi obeh ekip sta se večkrat zamajali, vendar vratarja nista imela preveč dela. Vodstvu Supercaffeja je botrovala predvsem negotovost Mezzaville. Že prej je Granata izgubil žogo v lastnem 16-metrskem prostoru, nato je Krasov čuvaj mreže nepotrebno in povrhu še zelo slabo odbil nenevarno podajo v sredino, tako da je Giugovaz zatresel mrežo. Ko je že vse izglodalo, da je tudi tokrat Krasova usoda zapečatena, je na srečo prišlo do izenačenja. Pred-ložek z desne je Pisani z glavo preus-
meril proti vratom, žoga se je od prečke odbila v natrpan kazenski prostor, kjer je bil Mosetti naj spretnejši. (Z. S.)
EDILE ADRIATICA - ZARJA 1:0 (0:0)
STRELEC: Visentin v 78. min.
ZARJA: Kočevar, Gotti, Franco, Sa-mez, Samese, Grgič, Fonda, Bon, Tog-netti, Franza, Sulčič (v d.p. Antonič).
SODNIK: Gregoricchio iz Vidma.
Zarja je doživela drugi zaporedni poraz. Kot v prejšnjem kolu so Bazov-ci znova povsem odpovedali, saj so odigrali doslej najslabšo tekmo. Če k temu dodamo še izredno pristranskega sodnika golobradca, ki je pač vsilil tekmi svoj pečat, je slika popolna.
Zarjani v prvem polčasu sploh niso igrali, saj so zbegano tavali po igrišču in se izpostavljali nevarnim napadom domačinov, ki so v eni številnih akcij zadeli vratnico. Toda že v prvem delu igre je sodnik Gregoricchio pokazal, da bo on protagonist, ko je vsevprek žvižgal v korist domačinov.
V drugem polčasu se je slika nekoliko spremenila, saj se je Zarja pomaknila v napad in imela dve- izredni priložnosti, da povede. Najprej je vratar z izrednim posegom rešil svojo mrežo po strelu Franze, nato je Tognetti z glavo poslal žogo za las mimo gola. V nadaljevanju pa je bil glavni junak srečanja sodnik, ki je spregledal praktično vse prekrške domačinov. Med splošnim razburjenjem se je tekma odvijala dalje vse do 78. minute, ko je »gospod v črnem« v eni sami akciji spregledal najmanj dva očitna prekrška domačinov, ki so končno tudi povedli. Do konca lahko zabeležimo še izključitev Tognettija, ki si je sam delil pravico po izredno hudem prekršku domačega branilca, ki ga Gregoricchio ni niti opomnil. Za nameček je žvižgal konec tekme kako minuto pred regularnim iztekom, ker ni mogel več prenesti naelektrenega vzdušja. (Big)
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii
rezultati
2
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 10. KOLA
Čampi Elisi - Zaule Rab.	2:1
Edile Adr. - ZARJA	1:0
Giarizzole - CGS	1:3
Muggesana - Buttrio	1:0
Opicina S. - KRAS	1:1
S. Luigi VB - San Nazario	1:1
Stock - San Sergio	0:3
VESNA - Opicina	2:1
LESTVICA
VESNA	10	6	3	1	12:5	15
San Sergio	10	5	4	1	20:4	14
Muggesana	10	4	5	1	7:6	13
Buttrio	10	5	2	3	11:7	12
Čampi Elisi	10	4	4	2	9:7	12
CGS	9	4	3	2	15:8	11
ZARJA	11	3	5	2	13:10 11	
Zaule Rab.	11	4	3	3	13:12 11	
Opicina	10	7	1	6	6:5	11
Edile Adr.	10	3	3	4	7:8	9
Giarizzole	10	3	3	4	6:9	9
Opicina S.	10	2	4	4	9:15	8
KRAS	10	1	5	4	10:12	7
S. Luigi VB	9	0	7	2	4:6	7
San Nazario	10	0	5	5	5:18	5
Stock	10	0	3	7	5:20	3
Nogomet: v 1. AL Primorje popravilo svoj položaj
Primorje - Pieris	2:0 (1:0)
STRELCA: Nicoloro v 37. min., Pase v 80, min..
PRIMORJE: Calligaris, Rojaz, Milani, Pipan, Prašnikar, Špacapan (Umek v 83'), Husu, Antoni, Pase, Zurini, Nicoloro.
V	nedeljo je bila za rdečerumene nujno potrebna zmaga in to so tudi izbojevali. Pieris ni pokazal nič posebnega. Od vseh ekip, ki so doslej igrale na Proseku, je nedvomno najšibkejša. Čeprav nasprotnik ni bil na ravni San Giovannija, so tokrat domačini igrali bolj sproščeno in tekoče in Zurini je na sredini dobro opravil svojo nalogo. Tako sta napadalca imela več žog na razpolago in oba sta tudi prišla do gola.
V	prvem delu prvega polčasa je bila igra bolj počasna in se je odvijala predvsem na sredini. V drugem delu je imel prvo priložnost Nicoloro, ki pa je poslal žogo čez prečko. V naslednji
akciji je Zurini po lepi akciji s Pase-jem prišel v kazenski prostor in streljal, a vratar je bil na mestu. V 30. minuti so Prosečani ustvarili najlepšo akcijo. Vezni igralci so zadrževali žogo pred kazenskim prostorom, saj so bili skoraj vsi igralci gostov v njem, a komaj so skušali zapustiti kazenski prostor, je Pase s krila takoj podal naprej. Do žoge sta prišla Antoni in Husu, a slednji je z ugodnega položaja streljal mimo vrat. V najugodnejših minutah igre so rdečerumeni dosegli zadetek. Pipan je podal žogo do Nico-lora, ki je izkoristil dejtsvo, da je bil vratar nekaj pred gol črto.
Tudi v drugem polčasu so bili domačini boljši, a najlepšo priložnost je imel Pase, ki pa je preveč okleval. Gostje so se posluževali dolgih podaj iz obrambe neposredno v napad, kjer pa napadalci niso bili učinkoviti. S tem pa so bili iz igre odrezani vezni
igralci, tako da je bilo delo branilcev Primorja lažje. Gostje so prvič streljali proti vratom šele po 15. minuti drugega polčasa. Proti koncu tekme je Pase
dosegel drugi zadetek. Zurini je s prostega strela poslal žogo do Paseja, ki je s 15 metrov z močnim in natančnim strelom realiziral. (Š. M.)
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 10. KOLA
Costalunga - Palmanova	3:0
Gradese - Fortitudo	0:0
Lignano - S. Giovanni	n.e.
Percoto - Latisana	2:0
PRIMORJE - Pieris	2:0
San Canzian - Ponziana	1:1
Sangiorg. - Pro Fiumic.	2:1
Sevegliano - Ronchi	1:0
PRIHODNJE KOLO (29. 11.) Fortitudo - Sevegliano, Latisana - San Canzian, Palmanova -Sangiorgina, Pieris - Lignano, Ponziana - PRIMORJE, Pro Fiu-micello - Gradese, Ronchi - Percoto, S. Giovanni - Costalunga.
	LESTVICA					PRIHODNJE KOLO	
Sevegliano	10	4	5	1	6:4 13	Audax - Arrigosport, Brazzanese -	
Costalunga	9	5	2	2	18:8 12	JUVENTINA, Manzano - Isonzo, Ma-	
S. Giovanni	9	5	2	2	13:5 12	riano - Moraro, Pro Farra -	Sagrado,
San Canzian	10	4	4	2	14:8 12	San Lorenzo - Medea, SOVODNJE -	
Ponziana	10	3	6	1	12:10 12	Azzurra.	
Palmanova	10	4	3	3	9:7 11	Skupina L	
Sangiorgina	10	4	3	3	7:8 11		
Gradese	10	4	2	4	15:12 10	IZIDI 8. KOLA	
Lignano	9	5	0	4	14:14 10	Chiarbola - Romana	2:0
Latisana	10	3	4	3	9:10 10	Fincantieri - Fossalon	1:1
Ronchi	10	2	5	3	6:8	9	GAJA - Euforia	5:1
PRIMORJE	10	4	0	6	9:12 8	Hermada - MLADOST	1:0
Percoto	10	3	2	5	12:18 8	S. Marco - Sit Imm.	1:0
Fortitudo	10	1	5	4	6:13 7	S. Vito - BREG	0:3
Pro Fiumic.	9	1	4	4	9:14 6		
Pieris	10	1	3	6	8:16 5	LESTVICA	
Nogomet: v 3. AL le Breg in Gaja osvojila celotni izkupiček
SKUPINA I Juventina - Audax
0:0
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin (Cussig), Pizzolato, Paziente, Sermino, Del Negro, Kaus, Tabaj, Marvin, Cingerli.
V pomembnem srečanju goriške skupine 3. amaterske lige sta se na Rojcah Juventina in Audax razšli z delitvijo točk. Končni izid očitno bolj odgovarja gostom, ki so v teku 90 minut pokazali bore malo, tako da je bil vratar Molinari v bistvu brez dela. Juventina pa je tudi na tem srečanju potrdila, da razpolaga z odlično vezno vrsto, v kateri Tabaj in tovariši dobro igrajo. Na žalost pa je tudi v nedeljo Prišla na dan že kronična hiba Štan-drežcev: pomanjkanje srednjega napadalca, ki bi znal izkoristiti številne podaje veznih igralcev.
Že na začetku srečanja je bilo jasno, kako se bo tekma odvijala. Domačini so namreč začeli napadalno in spravljali v težave Audaxovo obrambo. Tako je bilo tudi v drugem polčasu, ko so imeli belo-rdeči nekaj dobrih priložnosti, da bi povdeli. (Maja)
Moraro - Sovodnje	3:2 (2:1)
STRELCA: Bicciato in Grillo.
SOVODNJE: Uršič, Hmeljak, Gulin (Gomišček), Tomažič, Marson, M. Fajt, Grillo, Čevdek, Butkovič, Bicciato, A.Fajt.
Proti prvouvrščenemu Moram so Sovodenjci zelo dobro igrali in bi si zaslužili remi. Dejstvo pa je, da so slovenski nogometaši tretji zadetek prejeli prav ob izteku srečanja, ko je vse kazalo, da si bosta enajsterici razdelili točki. Ob tem velja podčrtati, da so Berlosovi varovanci pokazali veliko volje, saj so dvakrat dohiteli domačine, čeprav so bili v destih (A. Fajt je kil izključen po 15 minutah igre) in jim bili vseskozi enakovredni.
Kljub številčni podrejenosti so gostje igrali zagrizeno in z Grillom tudi izenačili, s čimer sta se obe ekipi v bistvu zadovoljili. V zadnjih minutah igre pa je neroden strel ukanil vratarja Uršiča in Sovodenjce prikrajšal za zasluženo točko. (A. F.)
SKUPINA L
San Vito - Breg	0:3 (0:0)
STRELCI: v 60. min. Kelemenic, v 80. Albertini, v 86. min. Olenik
BREG: Hrvatin, Igor Tul (Martini), Germani, Jež, Paoli, Corbatti, Zonta (Albertini v 58'), Olenik, Prašelj, Kelemenic, Miloš Tul.
Med ekipama, ki sta z istim števi-lom točk zasedali sredino lestvice, se je obetal srdit boj, in tako je tudi bilo. Na žaveljskem pravokotniku so Brežani potrdili dokaj nenavadno lastnost svoje ekipe: od osmih možnih točk v gosteh so »gusarski« Dolinčani pobrali kar sedem.
V prvem polčasu je bilo stanje na igrišču dokaj izenačeno. V drugem delu igre pa so Dolinčani nekoliko strnili svoje vrste na sredini in zmaga je bila tu. Domačini niso več imeli manevrskega prostora in so hkrati izgubili tisto premoč nad sredino, ki jim je dovoljevala mirno igro v prvem polčasu.
Po.prvem golu so Brežani nekoliko popustili in omogočili domačinom, da so se večkrat približali Hrvatinovim vratom, vendar brez večjih nevarnosti. Proti koncu so plavi še dvakrat zatresli mrežo, predvsem po zaslugi dobro izvedenih protinapadov. Najprej Albertini (njegov doprinos je bil odločilen), nato pa še Olenik (takega gola ne bomo zlahka videli) sta zapečatila usodo domačinov, ki So zapravili v zadnji minuti še izmišljeno 11-metrovko, saj je Hrvatin po strelu odlično posegel. Domačini si treh zadetkov res niso za-
služili, toda večja racionalnost Brežanov je bila tokrat odločilna.
(Miloš Tul)
Gaja - Euforia	5:1 (2:0)
STRELCI: v 35. in 63. min. Vescovo, v 10. in 85. min. Gojča, v 60. min. Vengust.
GAJA: Altin, Šuc, W. Kalc (Terčon v 80'), Rismondo, Grgič, Vengust, Gojča, A. Kalc, Vescovo, Callegaris, Salvi (F. Vescovo v 55'), Kante, Stranščak, Alfi-eri.
Izdatna zmaga gajevcev proti zadnje uvrščeni ekipi resnici na ljubo ni bila preveč »evforična«. Lepo vreme je dalo domači enajsterici pravega poleta v uvodnih minutah, ko je mladi srednji napadalec Vescovo spretno izkoristil nesporazum čistilca in vratarja in zatresel mrežo. Zatem so se priložnosti vrstile kot na tekočem traku, a gajevci so izkoristili eno samo s prisebnim Gojčo.
V drugem polčasu so se gostje nekoliko ojunačili in nekajkrat ogrozili Altinova vrata. Znižali so tudi zaostanek, kar je že dalo slutiti, da bodo pripravili presenečenje, ko so vnašali zmedo v Gajino obrambo. Tedaj pa so se zeleno-rumeni le nekoliko zbrali in s hitrimi ter učinkovitimi prodori še trikrat zatresli mrežo gostov. Vsekakor pa bo treba še veliko dela in trenerjeve skrbi za uspešnejše obvladovanje igrišča s strani sicer nogometno talentiranih igralcev, posebno še, ker jih v nedeljo čaka težko gostovanje pri Bregu v Dolini. (Kalc)
Hermada - Mladost	1:0 (1:0)
MLADOST: Gergolet, Zdravko Černič (Passon), Marjan Černič, Devetak, Frandolič, Černigoj, Pahor (Massimili-ano Argentin), Lavrenčič, Marušič, Kobal, David Argentin.
Persoljevi varovanci so zapravili lepo priložnost, da bi nadaljevali svojo pot proti naj višjim mestom na razpredelnici. Po srečanju je v kraševskem taboru vladalo precej nejevolje predvsem zaradi načina, kako je moštvo iz Doberdoba ostalo praznih rok. Enajsterica Hermade, ki jo letos vodi lanski trener Mladosti Aldo Ferletič, je precej solidna in tudi v tem srečanju je pokazala svojo moč, ni pa nepremagljiva.
Do gola, ki je padel v 35. minuti, so namreč prav Persoljevi varovanci imeli pobudo v rokah. Vsi napadi gostov pa so obrodili le eno, sicer veliko priložnost, ki pa jo je Kobal v 30. minuti zapravil. Nekaj minut zatem so domačini povedli. Po golu so Kraševci ustvarili še nekaj priložnosti, a brez učinka. Igralci Mladosti so tako doživeli poraz predvsem zaradi svoje netočnosti v napadu. (Z. Frandolič)
SKUPINA M
Montebello - Primorec	1:0
PRIMOREC: Truglio, Castro, Cop-pola, Florean, Mauro Carli, Ferluga, Bacchia, Canziani, Milkovič, Husu, Fachin. (L. Leone, Černe, lannarelli, Massimo Leone).
Na igrišču v Ul. Flavia je Primorec v gosteh izgubil tretjo zaporedno tekmo. Trebenci so imeli skozi vseh 90 minut pobudo, vendar je z enim samim protinapadom Montebello v 28. minuti prvega polčasa povedel. To je bil tudi edini strel, ki so ga izvedli domačini prdti trebenskim vratom. Primorec je tako zadnji del prvega polčasa in ves drugi polčas silovito napadal, vendar pa ni ustvaril velikih priložnosti. Le v 77. minuti je Igor Milkovič z lepim strelom zadel vratnico. V zadnjih minutah so Trebenci stisnili svojega nasprotnika v kazenski prostor, vendar je kljub vsemu rezultat ostal nespremenjen. (Andrej)
PRIHODJE KOLO (29. 11.) Buttrio - Opicina S., CGS - Edile Adr., KRAS - Stock, Opicina - Muggesana, San Nazario - Giarizzole, San Sergio - Čampi Elisi, ZARJA -VESNA, Zaule Rab. - S. Luigi VB.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 8. KOLA
Arrigosport - Manzano	0:0
Azzurra - Brazzanese	0:2
JUVENTINA - Audax	0:0
Mariano - San Lorenzo	1:0
Moraro - SOVODNJE	3:2
Pro Farra - Medea	0:0
Sagrado - Isonzo	0:0
LESTVICA
Moraro	8	5	2	1	16:5 12
Mariano	8	5	2	1	13:5 12
Pro Farra	8	3	5	0	10:5 11
Arrigosport	8	3	5	0	7:3 11
Audax	8	3	4	1	15:10 10
JUVENTINA	8	2	5	1	5:4	9
Sagrado	8	2	4	2	4:3	8
San Lorenzo	8	2	3	3	7:7	7
Isonzo	8	1	5	2	9:9	7
Brazzanese	8	2	1	5	7:15 5
SOVODNJE	8	0	4	4	5:14 4
Manzano	8	0	4	4	5:15 4
Azzurra	8	1	1	6	6:16 3
S. Marco	8	5	3	0	11:2	13
GAJA	8	4	3	1	14:6	11
Fossalon	8	2	6	0	10:3	10
Hermada	8	3	4	1	9:5	10
BREG	8	4	2	2	8:4	10
MLADOST	8	4	1	3	10:5	9
Fincantieri	8	3	3	2	6:5	9
S. Vito	8	3	2	3	11:14	8
Sit Imm.	8	1	4	3	11:12	6
Chiarbola	8	1	3	4	5:11	5
Romana	8	1	1	6	4:14	3
Euforia	8	0	2	6	6:24	2
PRIHODNJE KOLO (29. 11.) BREG - GAJA, Chiarbola - S. Marco, Euforia - Sit Imm., Fossalon - S. Vito, MLADOST - Fincantieri, Romana -Hermada.
Skupina M
IZIDI 8. KOLA
Architrave - Roianese	0:0
CUS - La Lanterna	8:1
Domio - Union	2:0
Don Bosco - Olimpia	2:5
Exner - Campanelle	0:3
Fincantieri - S. Anna	0:0
Montebello - PRIMOREC 1:0
LESTVICA
Roianese	8	6	1	1	20:4	13
Architrave	7	5	2	0	22:9	12
CUS	8	5	2	1	20:9	12
Olimpia	8	5	1	2	21:11 11	
Campanelle	8	4	2	2	20:8	10
Domio	7	4	2	1	12:6	10
PRIMOREC	8	4	1	3	9:8	9
Montebello	8	3	2	3	6:6	8
Fincantieri	7	2	3	3	6:12	7
Don Bosco	8	1	3	4	10:15	5
Union	8	1	2	5	6:20	4
Exner	7	1	1	5	5:13	3
S. Anna	8	0	2	6	11:23	2
La Lanterna	7	0	2	5	7:31	2
PRIHODNJE KOLO (29. 11.) Campanelle - Montebello, La Lanterna - Domio, Olimpia - Architrave, PRIMOREC - CUS, Roianese - Exner, S. Anna - Don Bosco, Union - Fincantieri.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
24. novembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Waldheim na državniškem obisku v Pakistanu polemike o njegovi preteklosti še trajajo
DUNAJ Medtem ko se avstrijski predsednik Kurt Waldheim mudi na državniškem obisku v Pakistanu (tja je odpotoval predsinočnjim, obisk pa naj bi trajal do srede), se v Avstriji vse bolj sprašujejo, kakšna bo vsebina poročila mednarodne komisije zgodovinarjev, ki je bila zadolžena, da ugotovi vlogo in delovanje Kurta Waldheima med drugo svetovno vojno. Za nekaj razburjenja je včeraj v tem oziru poskrbel tudi novi generalni sekretar Ljudske stranke Helmut Kukacka.
Uradno sporočilo predsedniškega urada in zunanjega ministrstva pravi (avstrijskega predsednika spremlja na potovanju zunanji minister Alois Mock), da bo v pakistansko-avstrijskih razgovorih med drugim v ospredju gospodarsko sodelovanje med državama. V sporočilu seveda ne manjka baročnih fraz o pomembnosti Pakistana v svetu, v celoti gledano pa v avstrijskem zunanjem ministrstvu tega obiska niso obešali na zelo velik zvon. Waldheimov prihod v Karači (kjer včeraj ob VValdheimovem prihodu med predstavniki diplomatskega zbora ni bilo ameriškega veleposlanika) pač posredpo spominja na boleče dejstvo, da za VValdheima obstajajo zaprti diplomatski saloni držav, kamor bi avstrijska diplomacija VValdheima želela plasirati (predvsem zahodne in sosednje države). Pakistanski predsednik Zia Ul Hak
(h kateremu zaradi totalitarnega režima v Pakistanu tuji državniki neradi hodijo v goste) pa je ob vsem tem pred VValdheimovim prihodom poskrbel za reklamo z negativnim predznakom. V intervjuju za avstrijske časopise je namreč med drugim povedal, da »je VValdheim gentleman, ki je žrtev sionistične propagande«.
Za zunanjega ministra,' vodjo ljudske stranke (OVP) in. VValdheimovega zaščitnika Aloisa Mocka pa sivih las v zvezi s Kurtom VValdheimom seveda ni konec. Skrbi vzbuja predvsem delo mednarodne komisije zgodovinarjev, ki naj bi v sredini januarja 1988 predstavila sklepno poročilo o VValdheimovi preteklosti. Poročilo je naročilo avstrijsko zunanje ministrstvo, namen pa je bil v tem, da se ugotovi stopnja VValdheimove odgovornosti za nacistične zločine na Balkanu — seveda ob predpostavki, da bo komisiji uspelo dokazati VValdheimovo nedolžnost. Vendar je naročnikom poročila vse manj všeč pristop članov komisije, ki jo vodi Švicar Hans Rudolf Kurz (zunanje ministrstvo se je strinjalo tudi z imeni ostalih petih članov komisije). »Waldheimovo vojaško delovanje proučujemo tako z vidika mednarodnega prava kot z vidika njegove seznanjenosti,« je nedavno izjavil Manfred. Messerschmidt, zahodno-
nemški član komisije in profesor na univerzi v Frei-burgu. Drugače povedano, pomembno je tudi, ali je VValdheim vedel za zločine, ne pa samo, ali je pri tem sodeloval ali pa ne. Takega poročila pa si njegovi naročniki ne žele, saj je jasno, da bi se v tem primeru med drugim pokazalo, da ima Kurt 'VValdheim — milo rečeno — slab spomin. Zato je vodstvo OVP (ljudske stranke), še posebno pa njen nekdanji generalni sekretar Michael Graff (ta je zaradi antisemitske izjave prav v tej zvezi pred dnevi odstopil), v zadnjem času nekajkrat poudarilo, da komisije ne bi smelo zanimati, kaj je VValdheim vedel. Vendar člani komisije vztrajajo pri svojem in zato je kar nekaj prahu dvignil s svojo izjavo novi generalni sekretar OVP Helmut Kukacka. V intervjuju v včerajšnji številki tednika Profil je namreč na vprašanje, ali bo njegova stranka spremenila svoje stališče do VValdheima v primeru, da se VValdheimu dokaže, da je vedel za zločine, odgovoril, da je to odvisno od stopnje VValdheimove seznanjenosti. Tako je prvič, da je visok predstavnik OVP izjavil kaj takega, s tem pa se postavlja vprašanje, ali ni to znak, da se želi (vsaj del vodstva) OVP še pred predstavitvijo poročila od VValdheima distancirati.
BOJAN GROBOVŠEK
Zaradi stavke vsi domov!
PALERMO — Italijanska javnost se pripravlja na vsedržavno stavko, v Palermu pa je ravnatelj Tehničnega industrijskega zavoda Vittorio Emanuele III. prav zaradi stavke kaznoval kar 1.700 dijakov. Vsak bo moral ostati doma en dan, v šolskem dnevniku pa se jim bodo kopičile neupravičene ure.
Dijaki so se v soboto udeležili splošne stavke in povorke po palermskih ulicah, da bi demonstrirali proti nevzdržnemu stanju šolskih stavb na Siciliji. Šolska poslopja so zastarela, učilnic je premalo, šolskih klopi in drugega potrebnega pohištva pa prav tako primanjkuje. Dijaki so najbrž upravičeno stopili na cesto, za ravnatelja pa so le »motili reden potek pouka«. Res pa je, da je ravnatelj Francesco Melia obvestil dijake, da bodo kaznovani, če se bodo udeležili stavke. Tako pretirane množične kazni pa dijaki res niso pričakovali.
Se neznana usoda ugrabljenih tehnikov
RIM, ADIS ABEBA — Nove smernice v upravni ureditvi Etiopije in razvoj dvostranskih odnosov sta najvažnejša argumenta pogovorov, ki jih je imel včeraj z italijanskimi politiki Mengistov namestnik Fise-ha Desta. Etiopski politik je na turneji po številnih zahodnoevropskih prestolnicah, v Rimu pa se je sestal tudi s šefom italijanske diplomacije Giuliom Andreottijem.
Na tiskovni konferenci v etiopskem veleposlaništvu je Fiseha Desta dejal, da se z nikomer ni pogovarjal o usodi dveh italijanskih tehnikov, ki sta že dober teden v rokah etiopskih protivladnih sil. V isti sapi pa je pristavil, da njegova vlada zelo skrbno ocenjuje ugrabitev tehnikov in je pripravljena na sodelovanje z Goriovo vlado.
Stranka za osvoboditev etiopskega ljudstva (EPRP) je v nedeljo v Kartumu (Sudan) posredno prevzela odgovornost nad ugrabitvijo Salvatoreja Baroneja in Paola Biellinija. Italijanskemu veleposlaništvu v Kartumu so namreč sporočili, da se oba tehnika dobro počutita. Verjetno bodo ugrabitelji še ta teden poslali italijanskim diplomatom pismo, v katerem bodo navedli pogoje za osvoboditev tehnikov. Oba sta sodelovala pri gradnji namakalnega sistema v okviru pomoči, ki jo italijanska vlada nudi deželam v razvoju.
Posebni odposlanec Farnesine je, kot poročajo dobro obveščeni viri, že pripotoval v Sudan in vzpostavil stik s političnimi predstavniki organizacije, ki se že vrsto let bori proti vladi iz Adis Abebe. Domneva pa se, da bodo pogajanja dolga, saj ugrabljenih tehnikov baje sploh še niso pripeljali v visokogorske vasi na etiopsko-sudanski meji, kjer imajo gverilci svoja oporišča.
S perestrojko tisk v SZ svobodnejši
MOSKVA — Sovjetska zveza postaja iz dneva v dan vse bolj živa država. Učinek glasnosti in perestrojke lahko opazimo ob vsakem koraku. Iz glavnega sovjetskega mesta prihaja kar naprej kopica zanimivih novic, ki so še pred nedavnim bile pravi tabu.
Moskovska radijska postaja je pred nekaj dnevi oddajala zanimiv intervju s podministrom za notranje zadeve Gruzinske republike Varlamom Ivanovičem Šaburijem, ki je na dolgo in široko poročal o razširjenosti mamil v tej republiki. Povedal je, da visoke cene mamil (narkoman mora odšteti najmanj petdeset rubljev — 110 tisoč lir — do maksimalnih 250 rubljev — 500 tisoč lir — za gram čistega morfija) večkrat privedejo narkomana, da prične krasti ali ropati. Šaburi je tudi dejal, da je bilo v letošnjih prvih šestih mesecih kar 370 prekrškov zaradi mamil.
Komsomolskaja Pravda pa je pred dnevi objavila pismo, ki ga je uedništvu napisala neka dijakinja desetletke iz Stahanova. V njem razlaga, zakaj je njo in skupino njenih sošolcev šolski svet obtožil protidržavne dejavnosti. Profesorica jih je med učno uro povprašala, naj ji navedejo nekaj primerov socialne enakosti v SZ. Dijaki so se začeli na debelo krohotati, češ da do tega dne te enakosti še niso doživeli. Obenem so ji dali pod nos, da bi raje obravnavali važnejše socialne probleme, kot so razširjenost alkoholizma, mamil in prostitucije.
Tednik Ogonjok je objavil tudi dve čisto provokativni pismi. S prvim se je oglasil bralec iz Leningrada, ki je med drugim dejal, da bi bilo potrebno izglasovati posebni politični mehanizem, ki bi ščitil nedotakljivost sedanje demokratizacije sovjetskega življenja, saj je ta žal odvisna le od trenutnega državnega vodstva. V drugem pismu pa se neki intelektualec iz Kazana zgraža, češ da ga je dobesedno sram, ker mora živeti v ulici, ki je posvečena Ždanovu, znanemu politiku Stalinovega kova.
Aretirali šest oseb zaradi posesti hašiša in kokaina
FIRENCE — Aretacije zaradi posesti mamil so skoraj že na dnevnem redu. Firenška policija je nadela lisice domačinu Armandu Lottu (23 let), Benečanu Marcu Cremascu (21), ki biva v Firencah, in Špankama Estelli Morales (16) ter Marini Nives Hernandez Perez, ki se že dalj časa mudita v Toskani. Zaplenili so jim 18 kilogramov hašiša in okrog 20 milijonov lir v gotovini, čekih in hranilnih knjižicah. Na letališču Malpensa pa je finančna straža aretirala Zahodno Nemko Anjo Dememann Schrader (20), ki je pripeljala iz Lime kilogram čistega kokaina v vrednosti ene milijarde lir, priprla pa Perujca Louisa Alfreda Palmina Devilo (32), ki jo je spremljal.
Zaskrbljiva množitev posilstev
BOČEN — Martin Leitner (21 let) in Plus Runggatscher (20) sta pri belem dnevu in v samem središču Brixna oropala in storila silo devetnajstletni tujki. Porinila sta jo v vežo, ji izpraznila torbico, jo deloma slekla in skoraj do kraja posilila. Nesrečnica je zadevo takoj prijavila karabinjerjem, ti pa so Martina in Piusa zasledili dve uri pozneje v nekem gostišču in ju peljali v bocenski zapor. Takšnih dogodkov je vsak dan več, a o vseh niti ne zvemo, naravnost gnusno pa je bilo početje 44-letnega šolskega sluge Salvatora Vespie iz Reggia Calabrie, ki je večkrat posilil obe hčerki (15 in 16 let). Zdaj se hladi v ječi.
Rop za 1,5 milijarde v Trevisu
TREVISO — V naselju Paese nedaleč od Trevisa so neznanci napadli včeraj zgodaj zjutraj blindiran kombi podjetja San Giorgio iz Pordenona, ki se bavi s prevažanjem denarja in dragocenosti, ter izginili z vrečami, v katerih je bilo za več kot poldrugo milijardo lir vrednosti, pretežno v gotovini. Šofer in pomočnik sta namreč malo prej dvignila v raznih veleblagovnicah njihov sobotni inkaso. Roparji so s pomočjo bagerja in tovornjaka napravili cestno zaporo, nato pa z orožjem v roki prisilili moška, da jim odpreta vrata. Odpeljali so se menda z ukradenim avtomobilom.
Predzimske obveznosti v Ameriki S pokopališč odstranjujejo listje
Nadvse običajno sliko za ZDA so posneli na pokopališču Mount Oliver Cemetery v Fredricku (Maryland), kjer Robert Lovve pridno odstranjuje suho listje	(Telefoto AP)
Današnja prognostična karta napoveduje obilne padavine
RIM — Današnja prognostična karta zahodnonemške meteorološke službe nam zgovorno dokazuje, da bo predvsem nad Italijo v prihodnjih dneh prevladovalo izredno slabo vreme. Globoka dolina nizkega zračnega pritiska nad Genovskim zalivom (črka T: v nemščini tief=ni-zek) bo še okrepila dotok relativno toplejšega zraku z južnega kvadranta. Greben visokega zračnega pritiska od Islandije do Azorov (črka H: v nemščini hoch = visok) pa povzroča dotok izredno hladnega polarnega zraku, ki še dodatno veča nestabilnost v Sredozemlju. Topla fronta se bo razprostirala od Genovskega zaliva do Romunije, hladna pa do Alžirije. Vse do srede ne bo bistvenih sprememb. Sredozemski ciklon se namreč ne bo pomaknil proti vzhodu, ker mu to preprečuje ruski anticiklon.
Danes se bo torej dež nad Apeninskim polotokom še okrepil. Meja sneženja bo od 800 do 1.200 metrov. Včeraj je že snežilo v Dolini Aoste, na Južnem Tirolskem in Tridentinskem. Temperatura se ne bi smela bistveno spremeniti, ohladitve pričakujejo šele v torek.
KUPUJ NA OPČINAH - veliko nagradno žrebanje božič
S«
1.	NAGRADA 15.000.000 lir
2.	NAGRADA 7.000.000 lir
3.	NAGRADA 3.000.000 lir
IN DESET NAGRAD po 1.000.000 lir
CASSA KUKALE EI3 AKTIGIANA-OKICIMA HRANILNICA IN POSOJILNICA-OPČINE
V ZLA TIH ŽETONIH
Do 31. 12. dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko nagradnega žrebanja Božič ’87
ministr. dov. št. 4/49355 - dne 20. 10. 1987