Odgovorni vrednik JPr. «#atJBieitveis.
WJciteijem na Márajnshhn .
Gotova je, da sa dj orej a blagostan dežele močno povzdignje, in da so bogati pridelki sadja dostikrat krepka bramba zoper pomanjkanje druziga živeža in se cio zoper lakoto. Dostikrat se namrec primeri, da zavolj velike suše je slaba le'tina za poljske pridelke, sadje pa obilo donese , ker globokeje v zemljo segajoče drevesne korenine še takrat potrebne vlažnosti in hlada vživajo, ko je poveršina zemlje že popolnoma suha. Ko poljski sadeži zavolj silne suše poginejo, dozori po gorkoti sadje včasih še boljši. Tudi ni znano, da bi se bilo kterikrat zavolj sadjoreje kakošno drugo obdelovanje zanemarilo ali da bi bilo popolnoma opušeno bilo. Sadje naj se vživa sirovo , kuhano ali posušeno, naj bo ja-belčni ali hrušev mošt ali kis Qesih), kteri se tudi prav dober iz gnjiliga sadja delati da , je vsacimu gospodarstvu v velik dobiček. Koliko tisuč goldinarjev verže deželi suho sadje prodano, ali pa tudi sirovo, ker se sedaj po železnici sem ter tje na prodaj vozi. Tudi sadne drevesa se dajo za les, za zidanje in kurjavo v dobiček spraviti. Ceravno jablane, hrušové in češnjeve drevesa ne dosežejo velikosti hrasta ali hoje (jelke), in za zidarski les niso tako obrajtane, bi bilo vender mno-zih skušinj vredno, ali bi se ne smele tudi sadne drevesa za kurjavo izrejevati, ki bi znale po tem, ko so o mladih letih mnogo sadja donesle in se postarale, za les služiti, kteriga nam za kurjavo že le pomanjkuje.
Veselo je viditi , kako pridno v nekterih krajih naše dežele sadjoreja napreduje, in kako se je zlastiH dan današnji zlo povzdignila. Tudi očitne sadne raz-stave , ki jih je kmetijska družba napravila, so spričale, da imamo na Krajnskim že veliko žlahniga sadja, sosebno jabelk.
Pri vsim tem pa se da še več želeti, in gotovo je , da se da tudi še več v sadjoreji storiti. Se je veliko prostora po deželi za sadne drevesa,— še bi se dalo veliko pašnikov in ledín, griv, germovnatih bregov, za-pušeniga zemljiša, potov in cest z rodovitnimi sadnimi drevesi obsaditi, — še se ne gleštajo sadne drevesa povsod tako, kakor bi se imele, — še se da veliko po-žlahtniti, in po tem takim sadjoreja na veliko višji stopnjo povzdigniti, da bi po nji ne le posestniki veči dohodke vživali, temuč bi se tudi blagostan cele dežele pomnožil.
Da se pa za celo deželo jako imenitni namen, kar je nar bolj moč, doseže, se mora nagnjenje za toliko dobrotljivo sadjorejo povsod obuditi; in da se to stanovitno zgodi in od roda do roda širi, je pred vsim potreba, da se po pravim poduku serca mladosti za sadjorejo vnamejo. Mlade serca so za poduk nar bolj pripravne; tčrma starih, ki se zoper vse, kar je noviga, dostikrat terdovratno zoperstavlja, se da večidel le teško
*) Ta v poslednjih Novicah omenjeni nagovor našiga g, deželniga poglavarja bi utegnil g. učiteljem ljudskih šol po vsim Slovenskim in prijatlam sadjoreje sploh pri-merin biti} zato ga izročimo občinstvu.	Vred.
premagati. Ce pa že mladino veselje in ljubezen do
sadjoreje navdá, — če že o mladih letih dobé otroci nekolikošno ročnost v ravnanji z drevesi, se jim prikupi to delo in drevesce , ki so ga zasadili; — oni ga varjejo potem poškodovanja in ga branijo pogube, ktera jim večkrat po prederznih rokah odrašenih ljudi žuga. Je mladina dorasla skerbna za sadjorejo, bo dajala svojim sosedam lepe izglede, in po poduku se bo širila ljubezin do sadjoreje po naslednikih, sinovih in vnukih, in tako se vstanovi zmirej veči napredek koristne sadjoreje. Pač redki so izgledi, da bi bila ljubezin do sadnih dreves , vcepljena v mlade serca , kadaj oterpnila
ali popolnama zginila !
Še clo k lepimu zaderžanju pripomore sadjoreja, ker se veliko časa, ki se scer z nevarnim poha (kovanjem trati, koristno oberne na opravila sadjoreje. Pogled sadja na drevesih mika mladino, da ga vterga in se tako sčasama krasti nauči. Marsikter tat je s tem začel, da je o začetku po vertih sadje kradel. Lotil se je potem tudi kmalo druziga premoženja in je nevarin člověk, ropar postal. Ako je pa povsod dosti sadja, tedaj tudi na domu mladine, se ne zbudí to poželjenje po ptujim blagu tako lahko.
Nihče pa nima vgodniši priložnosti blagodarno séme sadjoredne ljubave v serca mladosti položiti, kakor Vi gospodje , kterim je na deželi šolski nauk izročen. Do-brotljivi nasledki so brez konca in kraja, ki morajo o malo letih iz Vašiga prizadetja za povzdigo sadjoreje izvirati. Zakaj med tem, ko Vi po poduku v sadjoreji veselje in ljubezin do nje v mlade serca sejete in deželi pridne sadjorejce izrejate, dajete tudi starišem in celi okolj šini spodbadljive izglede, kterih dobri nasledki so gotovi.
Prepričan tedaj, da se v naši lepi domovini še veliko veliko da in zamore storiti za povzdigo sadjoreje, in ker tudi zasajenje murbinih dreves zasluži, da se ga naši deželani čversto poprimejo, in da v vsim tem, zraven visoko častitljive duhovšine, za-morejo častiti učitelji nar več storiti, se obernem s tem nagovoram do Vas, in Vas živo naprosím : v prid domovine sadjorejo v nar veči skerb vzeti, in kjer koli je mogoče z navadnim šolskim ukamtudi skleniti nauk sadjo- in murboreje prav po domače, da ga bo mladost lahko razumela. Prilik, že pri navadnim šolskim uku ozir mladine na ravno takó prijetno kakor koristno sadjorejo obraćati, je sila veliko, — še veči prid pa bo za šolsko mladino iz tega izvi-ral, ako Vi o pripravnih letnih časih po dokončanim šolskim uku še nektere ure obernete na djanski poduk sadjoreje v kakošnim vertu, ali če Vam je soseska kak občinsk prostor za sadovnik sadnih dreves odločila.
Po ti poti zamorete na majhnimkosčiku zemlje veliko dopernesti s podukam mladosti in z dobrimi izgledi za odrašene. Mnogotere krive misli in vraže zamorete tako odverniti, in umni sadjoreji povsod na noge
pomagati.	(Konec sledi.)
202
Mime il J she poskusnje
(Polie na njivah pokončati.) Znano je
v da
polže pokončaš, ako jih z a pna m postupaš. Hoćeš pa to s pridam storiti, mora biti 1) apno v prav drobno stupo zmleto, skozi drobno sito presejano in popolnama suho; 2) njive, na kterih so polži, naj se zvečer in zjutraj, kadar začno nad sadeze lesti, o gorkim vremenu brez vetra, poštupajo. Cez en teden je dobro še enkrat poštupati, da se tudi tišti polži pokon-
i
ki so po pervim stupanju še zivi ostali.
iogled po Senozeski okolici na
JVotrqjnskim.
(Konec.)
Vsakimu se mora milo storiti, ako razdertijo v
©
jamskim rastejo. Kdo pa
ojzdu vidi, v kterim
je tega kriv?
večidel te hoje in bukve Alj samo kmetje ? Ni
res
tudi lesniki
(gojzdnarji), ki
se
po gojzdnih posta
vah prav nič ne ravnajo. V poprejšnjih letih je kmet sekal, kjer se mu je ljubilo, če je le kupšino v Lan-
dolu plaçai; zdaj pa, kakor slisimo, v vsih krajih

zda lesniki za kupčijo in hišno potrebo drevesa odka-zavajo. De je to za gojzd grozno slabo, se že zdaj
vidi ; g
oljave v gojzdu so velike; nekteri kmetje sekajo
tako tjè v en dan,
de posekáno drevo mnogo
druzih
dreves in mladine podere, mladino pozimi sneg polomi
in merzlina vzame, ker njeno streho
5
namrec veci dre
y
kar pa od mladine ostane, zivma poje
vesa posekajo
Zjokati se je, ako se zagleda okolica oglarije , ki je že zdaj kamnitnimu Krasu enaka. Kmetje! kmalo boste namest gojzda samo skalovje imeli, in objokovali
boste svoje nespametno ravnanje. Tebe, vlada, pa pro
simo za pomoč, ki je silno
potrebujemo; ako
je ne do
bimo, bomo kmalo s slamo in z gnojem kurili.
Zdaj se pa vHrenovško faro podajmo, kjer imajo fajmoštra, tri kaplane in slovensko šolo. Kmetje
—4000
<r te
5
in
te fare imajo prav dobre zemlje, ktere po 2000—
oldinarjev veljajo, ali cio malo se za-nje pečajo se rajši po cesti vlačijo, ki je poguba kmetam.
Hrenovčani in tudi sosedje so s svojo živino in svojimi vozmi vedno na teržaški cesti, pa koliko do-bička imajo od vožnje? Poprej ko blago v Terst per-
peljejo
y
se
oglasijo
skorej v vsih kerčmah (oštarijah)
y
in se z dobrim vincam nalivajo, uboga živina pa tobak
PUe
*
in zavolj tega večkrat na cesti pogine
Kar je
arabški konj med konji, je Hrenovski med merhami če bi imeli postave zoper prav potrebno, bi
y
terpinčenje žival, kar bi bilo s Hrenovčanam grozno
m
bilo
ve
y
liko opraviti. Voznik pusti na cesti denarje in gnoj ki bi ga na zemlji močno potřeboval, pride iz vožnje s
in tepe zeno in otroke , ki Zabřede zavolj pijanosti in drugih napčnost v dolgove in pride kmalo v roke cesionarjem ; če je pa v takih rokah, gorjé mu ! se že vé , kaj da
nar
prazno mošnjo pijan domů, so domá stradali.
kmetje, kar
y
se bo ž njim zgodilo. Popustite tedaj bolj more biti, vožnjo, in poprimite se rajši kmetijstva, ker imate dobre in rodovitne zemlje.
Pojdimo zdaj čez teržaško cesto, ki smo jo v Razdertim popustili, v v lepim kraju ležeče vasi Sa-
javče in Rakulik in v Lozo
y
ki je
kot
Berda
vlastnina kneza Porcija-ta.
Oba
cr te
ojzda imata okolj
kar
2000 oralov in od nju bi morali ravno to pisati, smo od jamskiga gojzda povedali. V Lozi kmetje mnogo
polhov nalovijo, in če ravno ni pri tem lovu veliko do-bička, je vunder boljši polhe, kot sovražene muhe loviti.
Zdaj se pa
čez
goro sv. Urbana v zgornje
Lezeče podajmo, ktera vasica prav nič znana ni. Za
naprej bo pa bolj
znana,
ker bo blizo nje kolodvor ze
leznice. Ne delječ od te vasi bodo, in sicer od Cep
naga do Famel, okolj dve uri hoda dalječ šest pod zemljiških cest (tunelov) naredili, ki bojo z zidanimi mostmi (viaduktmi) sklenjene ; zidanje
v
našim
y
ki ga
cesarstvu.
ni enaciga
Uremsk
dol
y
kinč Senožeške okolice
y
se
zacne na podnožju Lezeškiga hriba. V nji je mnogo nogradov, v kterih Uremci na letu okolj 2000 veder
vina dobij

sadj
je tudi vcasih toliko
y
de
ga za
vec
Z
Uremske doline tudi veliko prido
HHHMhí ki
kot 2000 goldinarjev v enim letu v Terst prodajo rejo ovác prebivavci
Samo dva posestnika imata okolj 1000 ovác
bij
jih poletu na snežniškim gojzdu alj na Nanosu pa v Istrii pasejo. Volno Hočevarjem prodajo
y
y
po zimi , alj pa
sukno iz rije tekajo. Pred nekimi leti so v teh krajih
tudi premog kopali ; pri tem kopanju je pa bila zguba in zavolj tega so
?
ga popustili
V Ure m ski dolini, ki ima
1000 prebi
je fara s fajmoštram in kaplanam; cerkev je lepa in
ima pet iz marmorja narejenih oltarj
Zali Bog
de
nimaj
šole
y
in Bog vé , zakaj de so učitelju slovo dali
Reka, ki krajnsko in premorsko deželo meji, teče Urem, pod vasjo Matavn (St. Kocjan) v jamo, ki
bli
jo je dr. S m idi popisal
h
V Matavnu prebiva iskreni Slovenec, gospod M
Ni dolgo tega,
ko je v Sežani in sicer sodii
slovensko tozbo podal, na ktero je slovenski odvet do
Slava uradniku, ki je ta odvet naredil, in k lepi
bil
mu izgledu naj
bo
J i m
t o varsam
umij
laščino rabita
y
ki neraz
Iz Uremske doline pride popotnik na hrib Ga berk, z njega pa v vas Si na do le in odtod čez ter
y
žaško cesto vDolenjo vas, in se močno čudi, če zvé de je vsaka teh vasi tudi županija, in de je v seno-žeški okolici toliko županov. Vasica s 174 prebivavci ima svojiga župana in svoje svetovavce ; vsaki hip se sreča kak župan alj svetovavec ; en zbor teh srospodov bi bil
veči
y
kakor je bil zbor poslancov v Beču. Kdaj se bodo te županije z večimi združile? V Dolenji vasi ni druge imenitnosti, kot stari tabor
in stolp , v kteriga so kristj
Pri
pogledu razvaline se
ani pred Turki pobegovali. spomni popotnik starih časov
in starih smarnih petic; mi pa končamo svoj popis in nadjamo se, de nismo boba v steno metali.
y
Poslednje
pismo rajnciga gospod Vertovca
vredniku ]¥ovíc
i*
Iz St. Vida 19. augusta 1851.
Predragi prijatel! Izmed mojih vunanjih prijatlov ste Vi bili z gosp. Smidam in svojim očetam in bratam pervi, ki ste me od daljniga o moji bolezni obiskali. Oeli čas svojiga življenja Vam bom za ta živi dokaz
Vase prijaznosti hvaležen
Enmalo sim boljsi; vunder omagujem med upanjem
in boječnostjo, kaj de bo z mojo boleznijo. Trebuh in noge mi zdaj zlo otekajo; zdravnik si prizadevuje, otek-lino splahniti ; vse moje zaupanje se tedaj opira na zdra-
to mije tolikanj bolj treba
vodo (Franzensbrunn), in
y
ker pri vsem tem, de mi jed disí in de mi prav dobro
strežejo, vedno bolj moč zgubivam. de še dveh minut
y
ne
morem na nogah biti
Povabilo k velikimu zboru v Solnograd sim
na
stran položil. Prav ljubo mi pa je , de Vi greste tjé
)
*
v
Ce drug kot časti
di posled
pisanja svojih ímenitnih mož
hocem tudi
po
vsim Slovencam pre
castitljive spominke razglasujejo , slednje pismo našiga nepozablj draziga domorodca občinstvu izročiti, ker je to pismo mende poslednje pisanje toliko slavniga spisal. Posebno pa bo razglas tega pisma častitim bravcam tudi zato všeč, ker boj
tistiga možá bilo , ki nam je
njega zve
dili: kako z njegovo ob
god
stoji.
Vred
203
mesto in okolica
Solnograška
Vam bo jako dopadla, sil in tudi njene perste rahlo nagibal, da bi dlan od
Prihodnjiga mesca septembra mislim zbor nase kme
perla
y
pa mu je deklica roko zmaknila, rekoć: boli
tijske podružnice skup poklicati, de naj si namesto mene Prasali smo
y
mm m^vwivhv hp,
ce ima ona tudi na nogah rane,
vedno bolniga
noviga predstojnika izvoli.
in ako
bi jih viditi mogli. Pa se je nam odgovorilo, da je teško
Rokopis moje zgodovine, ktere tudi v bolezni nogovice, ktere ima na nogah, izzuti. Torej smo ža

nisim pisati nehal, sim o preselitvi se zmešano, kakor pervi dan selitve, ker dosihmal nisim toliko moći imel, de bi bil mogel vsiga v red djati.
založil ; vse leži lovaje, da smo tri ćetertinke ure zijale pasli, se zopet
V
se
odpotili.
Nisim
scer tega,
kar smo vidili. nikdar mislilraz
?
Vunder sim rokopis unidan nasel, in nektere razdelke glasiti; pa ker sim pred nekimi dnevi slišal od nekih
prebravši se prepričal, de zgodovína, ceravno za
ljudi

ki so
več dni zgubili,
da so do te deklice prišli,
ljudstvo pisana, bi utegnila morebiti vunder tudi nespametno terditi, da kdorneverje, da so točudeži omikanim SJovencam koliko toliko vseć biti. Berž ko in sam tjè ne gré gledat, ima smerten greh, sim za
9
bom le nekolčikaj okreval, si bom na vso moć prizadjal dolžuost spoznal, svetu resnico odkriti. poslednjih 3—5 razdelkov, ki
moji zgedovini stariga
manjkajo, izdelati.
in srednjiga casa se
bom Vam berž poslal; obseže kakošnih 50 pol. Ali bom zamogel tudi zgodovino noviga časa dokončati, sam Bog vé.
Take nespametne babele okrog po daljnih krajih Po tem jo z razno zmišljenimi pristavki zvoné, kako se ljudje jo-
kajo
y
ki pridejo deklico gledat

kako ona pridigje,
Zato bi mi ljubo bilo
y
de bi v naših „Novi
da ji skorej je malo kje kakošen pridigar kos, in tacih kvant več. Tako
cah
a
y
od kterih se tudi v bolezni ločiti ne morem
y
se
5
brezglavno bledenje in kvašenje pa marsikteriga kratkovidniga zbega, da res začne v tem
sadaj nič od mojiga delà ne spomnili, de naši prijatli vec misliti in verjeti, kakor je treba. Ravno iz tega ne bojo prezgodaj kaj pričakovali, česar bi dognati ne namena , da bi ljudje za prazne reci časa ne zaprav-
, kar smo natanjko vidili, in česar se
mogel.
ljali, razglasim
Diplome novim udam kmetijske družbe sim vceraj pred nikakoršno oblastjo povedati ne bojimo.
prejel in jih bom po priloznosti razdelil.
Po mote zatirati, je duhovšine imeniten poklic
i
Ce ravno mi je zdravnik pisanje ojstro prepovedal, in resnica je cez vse; zatorej pa pisatelj nikogar
sim Vam vunder za svojo slabo moč dolgo pismo pisal. je v tej
reci dru
y
gih misel,
i
ki
razžaljivo in sovražno ne prijatel ! in priporočite me g. napada, dasiravno pisavec brez ovinkov pové, da on s
štirimi tovarši v tej reći brez greha in slehcrniga suma
Ostanite zdravi, preljubi predsedniku in g. odbornikam kmetijske družbe in vsim
našim prijatlam.
Vedno Vaš
nevere ostane
neverni Tomaz
pravi prijatel
Matija Ver tove.

ki
ga le cerkvena
y
y
1En večer na f/ori nad Sodersico
(Konec.)
Zdaj deklica na postelji
poklekne , si
ustnice zbri
nikdar pa zgol cloveška veljava preveriti zamogla.
Jok pa in solze, s kterimi od dalječ množica, posebno ženski spol, goro nad Soderšico namakat hodi nimajo cio nikakoršniga pametniga namena; vsakteri bolnik je po stopnji svoje bolezni bolj ali manj usmilje-nja vreden ; tako tudi bolna gorska deklica. Ker pa
suje, z njimi giblje, se na persi terka, se z obrazam posteljne odeje dotakne in se spet sklone. Ravno med tem časam bi ona sveto hostijo přejeti imela. Nihče iz med nas je scer iz oči
y
ne pusti, vendar
ker sim neko
že vsak v svoji okolici kaj bolnikov najde, naj se tišti kteriga jok mika, pri domaćih bolnikih solz znebi.
Da je pa deklica tako izverstna oznanovavka božje besede, je smešna govorica slepih nevedežev. Za go-
liko na strani stal in je nisim na ravnost v obraz vi
tovo rečem
y
da
5
ako bi v cerkvi kterikrat duhoven tako
dil, nisim ničesar zapazil. Moja dva duhovna tovarsa
pa
y
pred njo
stoječa, sta
nekaj be li ga na jeziku vi
dila, tako tudi zdravnik , ki se ravno v tej dobi k nam oberne, rekoč: „kosček beliga papirja, kakor je za smodke prižigati, ima na jeziku". Na to se deklica na levo stran vleže , in jez ravno pri zglavju postelje
blêdel, kakor to revse vcasih blêde, bi se umni poslu-šavci zoper njega hudo pritožili.
V vsakteri fami cerkvi stanuje Jezus pod podobo
kruha : tako tuđi
y
gotovo pri
daritvi svete maše. Zakaj torej tišti, ki na goro k deklici jokat in zdihovat hodij o , tam ne jokajo, kjer je gotovo Jezus na posebno
stojec, jo zaprosim: „Lencika , vés da sim duhoven, in da v svojih nevrednih rokah pri daritvi sv. maše pra-
viga živiga Kristusa deržim, ravno tako tudi kader koga previdim; pokaži, kaj imaš v ustih, zakaj jez smem viditi in tudi se z roko dotakniti". Ali ona se nič ne zmeni o tej reci. Torej pričujoče okolj
vižo pričijoč ? Ali je kteri angelj iz nebes koga zago-tovil, ali je ktera brezmotljiva veljava porok, da deklica na gori brez človeških rok sveto obhájilo in druge jedí prejema?? Kteri prav molijo, molijo Očetavduhu
y
tehtavsi
d je sle
akaj po slovensko se mi kar ni varno zdelo
rečem po nemsko: ..Das ist
... 4Í ■■■■■
Spiegelfechterei (i
in v resnici, pise sv. Janez v 4. poglavju. Ali pa tišti na gori v resnici molijo, ki od obhajila, ki ga deklica
prejme ,
kakor smo vedili
V • • V
y
pomoci isejo, je nas mocno
parija)", 2 svoje misli izustiti, ker bi jo bil
dvomilo
utegnil
skupiti od
Boga moliti
poverniga ljudstva, ki je brez sleherniga pametniga
vzroka zdihvalo in na glas jokalo
Poslednjić še deklica na postelji poklekne in moli k materi božji, da naj ona prosi posebno za nevernike saj jih dobro poznaš. Ta pristavek, mislim , da je nam veljal
v resnici, in čudeže njegove vsemo-gočnosti spodobno častiti, ne potrebujemo bolnih de-kličev, kterih bolezin se mende ljude m kaže, kakor komedije v gledišu.
y
*
Mi pa vprašamo: kako dolgo bojo
, +. á visji
oblasti še pri
5
Vp
ki smo le stoje zraven postelje gledali
• v	V	-	<v
nas se hoče zdravnik še ran prepričati
Kar bi za rane veljati imelo
J
zunajna stran roke je okrog rane zdi likor
manjsi od vinarja
in tudi
y
in
pustile to gorsko komedijo, ki v malikovavsko tamoto sega? Ali ni njih dolžnost, takim škodljivim pomotam konec storiti? Naj prepovedó le shod k temu dekletu in kmalo bo vsih teh do mišljenih čudežev konec: ko
y
y
y
y
ko
se je skozi spoko tako imenovane ranske hraste
vidilo, je koža pod hrasto takošna , kakoi po roki. Znotranje strani rane, to je
tla pokazati,
je drugod
y
dlani
pa
ho
Rajnki
da ravno jo je zdravnik prav prijazno pro-
•	v
duhovniga pastirstvav St. Vidu
potem
ko
v pokojni stan stopil, se preselil v hišo svojiga ljublj
niga strićnika tudi v Št. Vidu.	-	Vred
mediant le z veseljem igrá, kadar ima veliko gledavcov okoli sebe. Cutnice uboziga bolniga dekleta morajo po tolikrát ponovljenih in gledavcam v strežbo podalj-šanih božjastnih napadkih že tako oslabljene biti. da terja tudi obeinska skerb za človeško zdravje, tem shodám konec storiti in deklè ali doma zdravniku izročiti ali ga v bolnišnico dati. — Ko smo unidan v Solnogradu bili, smo vidili obiskaje bolnišnico tudi deklico enake bolezni tam, in ravno smo stopili v izbo ob koncu taciga na
padka, v kterim je pa imela, namesto božjih
reći
?
£
— 204 -
Novic ar iz slovenskih hrajev.
Xp. Iz Celja. Od 9. do 16. t. m. je stala pred
porotno sodbo Ana Aleksander, 23 let staro deklè, Iz Freistadt-a na spodnjim Austrianskim, srednje, lepe postave, pohlevno oblečeno, slamnek na glavi, cerne rokovice na rokah. Po lepo belim in rudečim obrazu je bila na videz nekaka tužnost razlita ; vunder je vse vedenje razodevalo očitno lahkomiseljnost in dopadljivost možkimu spolu. Kakor njeni rod nekaka tamota za-kriva, ravno tako je bilo njeno predživljenje polno posebnosti. O pervih otročjih letih je prišla že od svoje prave matere v hišo Ane in Matija Wurcelna , c. k. nadlajtenanta, v Marburg, ktera sta jo kot lastniga otroka ljubila. Izredila sta jo prav po gospôsko; dala sta jo učiti v vsih ženskih delih, in v mnogo ptujih je-zicih, — le v keršanskim nauku, nar potrebnišim vodníku človeškiga življenja, je bila zanemarjena. Zgo-dovína njeniga življenja (jše clo v ječi) kaže, da le okoli možke ljubezni se je vse njeno življenje sukalo, in ravno tudi ljubezni se je pripisalo dvojno hudodelstvo, kteriga obdolžena je zapadla porotni sodbi. Zatožena je namreč bila, da je 16. maja 1849 svoji redníci go-spej Ani Wurcelnovi, — 15. in 16. sept. ravno tistiga leta pa svojimu redniku gosp. Matiju Wurcelnu z mišico (Jbelim arsenikam) v hudobnim namenu zavdala, da biobá umorila. Zgodba se pa takole pripoveduje: 16. maja zvečer je žena Wurcelnova po tem , ko je oslajene ([ocu-krane) vode pila , nanagloma hudo zbolela in po več-kratnim bljuvanju drugo noč umerla. Zavolj nagle smerti je bilo truplo pred pokopam razteleseno; zdravnika pra-vita, da je zavolj naravniga razkrojenja kervi umerla. Ljudstvu se je pa ta nagla smert čudna zdela , in marsi-kaj se je sumilo. 4. mesec po tem, to je, 15. septembra začnč vdovec g. Matija Wurcel berž po kosilu hudo bljuvati, in umerje 22. sept. Sodijni zdravniki raztelesijo truplo umerliga , in po kemijski preiskavi z apotekarjem vred najdejo 15 granov mišice (beliga ar-senika) v želodcu in čevih, v gotovo spričbo, da je bilo rajnkimu zavdano. Na to ukaže sodija truplo že
pred 4 mesci zakopane Wurcelnove žene izkopati, želodec in čeva kemijsko preiskati — in našlo se je tudi v njih ravno take mišice čez 2 grana. Zdravniki po-terdijo, da je tudi Wurcelnovi ženi zavdano bilo. Na to se vzdigne glasni sum, da nihče drugi, kot rejenka Ana Aleksander je svojim rednikam zavdala. Sledeče okoljšine so podpirale to misel: Ana Aleksander je šti-mala nekiga vradnika pri železnici A. L., in je želela, naj bi jo za ženo vzel; rednika sta bila pa zoper ta zakon, in ker ji g. Wurcel ni hotel nič dote dati, se je poderl nje up. Mislilo se je tedaj, da je zaljubljeno deklè rednikam zavdalo, ju iz poti spraviti, po nju smerti se premoženja polastiti in se omožiti, ker je ve-dilo , da po oporoki (testamentu) bo polovica zapuščine njena. Gotovo je tudi dalje bilo, da je Ana Aleksander tišti dan, ko je nje rednica zbolela, v lékárnici (apoteki) mišice kupila in ji oslajeno vodo naredila; tudi se je, ko je vedila, da bo sodija truplo umerle rednice raztelesiti dala, hudo prestrašila in se s tem
izgovarjala, da je mišico svoji redníci izročila, ktera jo je shranila.	[
nemško domovino (mit dem deutschen Vaterland) opraviti. V očesih in na celim obrazu se ji je brala velika žalost, većkrat se je začela jokati, mnoge reci je vga-njala, poslednjič se dvigne, stegne desno roko, kakor da bi kaj zapovedati hotla, ter z mogočnim glasam za-vpije : »Das Vaterland muss grosser seyn« (to so besede iz v letu 1848 znane nemške pesmi). Nasi gorski deklici v božjastnih napadkih pobožne reci po glavi grejo, — Solnograški, od ktere smo ravno govorili, pa deželne (politiske): ali je zavolj tega ktera izmed nju čudež božji? Gotovo ste obé le bolni revi; kaj pa je pri naši gorski deklini rasan bolezni še zra ven pritakn jeniga. vsak umen ćlovek jasno vidi.	» Vred.
Po smerti svoje žene g. Wurcel ni več branil zakona svoji rejenki s preljubim Augustam L., marveč se je že vse pripravljalo za svatovšino. Ker pa vunder ni hotel nič gotoviga zavolj dote obljubiti, je dal August L. slovo svoji Ani, — in vsih ženitnih priprav je bilo konec. Ko se enkrat g. Matija Wurcel v svoj nograd pri Lembahu zunaj Marburgu podá, se pelje Ana Aleksander skrivé v Gradec, in ondi več zdravnikov nad-ležuje, da bi v lékárnici mišice za podgane dobila — ali noben zdravnik ji ni hotelv tega dovoliti ; — petem gré v Marburg, in g. dr. Cesnik ji zapiše 1 lot mišice iz apoteke. 15. sept, skuha ona svojimu redniku žgance, ktere v skledi skerbno v dve polovici razdeli; sebi namenjeno polovico zabeli z maslam, drugo polovico pa s zaseko , rekoč, da jih oče tako raji jedó. Kmalo po jedi se začnč g. Wurcel daviti in bljuvati. Bljuvanje potolažiti, mu drugi dan napravi Ana vinsko juho, ktero je pa g. Wurcel kuharici narediti ukazal, ali Ana jo posije po drugim delu, da jo iz poti spravi, in ona sama naredi vinsko juho očetu. Ko jo spije, še hujši bljuvati začnč, — na dnu piskra, v kterim je bila juha kuhana , najdejo tudi mišico. Po vsih teh prigodbah je bila Ana Aleksander obdolžena, da je svojim rednikam zavdala. Sodija jo da zapreti in jo izroči poroti.
Nedolžnost o smerti svoje rednice terdi ona s tem, ker, če ji je zavdano bilo, ji nihče drugi ni zavdal, kot rajnce mož sam, ker ništa dobro skup živela, in je Wurcel več druzih žensk štimal, tudi svojo tadašnjo kuharico M. K., in je celo njo samo zalezoval. Zasli-šane priče pa niso tega poterdile.
Kar pa zavdanje Wurcelna zadene, pravi ona, da ji je ukazal za podgane mišice dobiti, in če je po ti mišici smert storil , se je morebiti njemu ali kakimu druzimu nevedoma přiměřilo, da je mišico povžil, ali pa si je sam prostovoljno zavdal ali mu je ktera ker-šenca zavdala. — Tudi tega ne poterdi ne predpreiskava ne nobena priča, in rajnki je na smertni postelji vpričo 3 zdravnikov slovesno razodel, da ni nikdar po mišico
poslal.	(Konec sledí.)
Iz Breze se „Novícam" piše, da so letošnje duhovske vaje ali eksercicije po povelju Lavantinskiga g. knezoškofa, ki se jih pa zavoljo bolezni niso mogli sami vdeležiti, bile vBrežcah, in so od 22. noter do 26. kimovca terpele; bilo je 52 deželskih duhovnov in 8 mi-nihov zbranih. Imenitniši premišljevanja so brali g. pater Serapion Venčel, podprior Gracarskiga Karmel. samostana, g. spiritual Franc Sorčič izCeljovca, in Breški fajmošter g. Miha Pikel.
Iz Notranjiga. Po veseli cerkveni slovesnosti, ki je 24. augusta na Blokah bila, ko je v krasnoiz-delani novi farni cerkvi raják te fare g. Dro bnič novo sv. mašo pél, je bilo drugi dan vpričo mnogih gospodov šolsko izpraševanje, pri kterim so učenci in učenke hvale vredno odgovarjali. Vri ti poskušnji je
y
poslušavce posebno veselilo, da je bilo vse po domaće
slovensko, kakor pravi prid ljudskih šol terja. Po dokončani skušnji so bili nar pridniši učenci in učenke s kori8tnimi bukvami obdarjeni ; nekteri so dobili „Drob-tinice", nekteri pa ..Blažeta in Nežico". Šolski ogleda častiti g. tehant Anžlovar iz Oerknice so bili s šolo prav zadovoljni in so učencam živo priporočili, prihodnje leto ravno tako in še boljši se vêsti. Lepo hvalo si je zaslužil za Bloško šolo g. kaplan Luka Aleš, ki je, ker tukajšni učitelj že več časa bolehva, rado-voljno prevzel butaro , da je otrokam skozi 3 mesce edini učenik bil. Med tem časam se je bilo število učencov močno pomnožilo, kar je lahko zapopasti, ker starišem poleti za šolo ni derv odrajtovati in tudi no-vimu učeniku ni bilo nič plačevati. Teh dveh reci je kaj potrebno drugači vrediti, zakaj skusnja svetio kaže, da oni mnogim otrokam šolske vrata zapirate. Je več stari-šev,ki še za sol nimajo krajcarjaindomapozimi v hišizmer-
zuje
205
kako hočejotaki šolski denar ali derva odrajto- deti učí in jih za solo pripravlja.
Govorivši poprej s pohvalo od Bloske
» t
zujejo vati
nji vse po slovensko morodec z manoj edinih misel, ki zapopade
kih učilnic: saj mervico
Danes donoldne
d
y
bo gotovo vsak pošten in umen do
namen ljud
k
med
ie prosto ljudstvo na deželi zasaditi. V tacih ljudskih solah, čigar
ucenci
čez
2
, 3 ali 4 leta domá pri kmetijstvu ali ro kodelstvu ostanejo, bi se dalo veliko veliko potreb nih in koristnih řečí v
domaćim jeziku naučiti, na
mest da se otroci tù in tam z nemsino mucijo, ktere
se ravno toliko naučijo
d
w
J
nic ne
aj
V do
ka
te
»
imam pi
V f
moza ne ra
ki
je
i rokah nemsk spis nekiga taciga ravno toliko nemšine naučil, da ga nihče
zume in on tudi sam sebe ne, ko je tole p
n
Hochwiirdige
Hi
Hr
Dehant
Zu....., dann imer
uh

bitte
gegen
Ar mut Z eu

ihnen ist auch
gut bekannt
y
wen der sache des Ar
mut Zeu
ohne schad
Gemeinde ist
y
bewiligt
der Gemeindevorstand anders aber nicht
# +
am
29
1850, N.N
birgerm
Jez zastavím, kar kdo hoče
y
da bi ta člověk , čigar je ta spis, tako licno slovensko pisal,
J -- * ' -------------------
da bi bilo veselje njegove pisma brati, ako bi bil
le polovico tišti
©
draži

časa na slovenšino obernil
y
ki
čil
0-Q í? U
je na nemšino potratil, da se je toliko (! !) nau kolikor nje
spis
kaže. Ako se pa
VII, rvv-. 1IV u *	'	—------ ----- -- r ------
v ljudskih solah potegnem, naj me nihče protivnika nemškiga jezika ne čerti. Vsaka reč ima svoje mesto, in tudi jez dobro vém: „kolikor jeztkov kdo zná, toliko
clovekov
elj
U
nju
kakiga
ptuji
ali
jezika
mi ka člověka ne obstoj
>
ampak v prilastenju tistih
potrebnih
dnost, ktere si clovek pridobi iz
t
y
p ozn anj
t
y
god
to-itd
m
in kterih vsih si učenec igraje pridobiti zamore v tem i m jeziku. Iz med 40 učencov, ki ljudske slovenske soie obiskujejo, se dostikrat še eden na letu v
mestne sole ne podá
in
olj eniga bi jih 39 ča
kat
tega sk e
da se bo on „Redetheilov" naučil? Ali le otroka stariši učenika plačujejo? Ali niso ljud-
moglo
soie p
m
tu v ma terni m jeziku
Ali
ne dokaže to očitno: kaj je namen ljudskih sol?! Pa kaj vam bom ponavljal, kar je bilo žetisučkrat jasno dokazano ! Zamorcov vunder ne bom umil. Njim ni
Ijudst umni i
y
zato
ka pri sercu; taki imajo radi kmeta ne-
motijo s stvarjó, ktere se revež nau

čiti ne more , med tem pa zanemarijo poducenj
di
Krompir, da
y
zih njemu potrebnih in koristnih receh ravno ne povsod brez gnjiline, nam dober pridelk obeta nadjamo se , da nas ne bo goljufal ; tudi žito bo čisto pometene shrambe spet napolnilo, da ne bo treba toliko živeža iz Tersta vozariti, kakor preteklo leto.
Križnogorski.
Ljubljane. Ministerstvo kmetijstva je te dni kmetijeki družbi sledeče pisalo: „Wilhelm Berg
lotrijski kolektant v Bambei
y
»
na Bavarskim je
ministerstvu naznanil, da ima krom pir j
s e
m e
kteri s:a
y
na prodaj, iz 1 delež (Portion) teg
izrejeni sad še ni nikdar
povedano)
eljá
2
gold
42
sémena (koliko vaga ? kr. Ceravno
ni
mnogotere
skušnje nikakor tega ne poterdijo, da bi krompir iz sémena ne gnjil, se nam ta reč vunder tako važna zdí,
imajo cesar iz Laskiga v Ljubljano priti.
Movicar iz mnogih hraje v
Nova postava za
t
S
mlj
• V
POlj
ploh vsa
ministerstvu kmetijstva ze tovavci je željno pričakujejo
(poljska policia) je dodelana in pri
pripravljena ; kme-Ministerstvo notranjih
oprav je v prevdark poslalo deželnim oprostivnim komi
sijam osnovo nove post
za
nje gojzdnih služnih
d kup I j en j
i n p
tut
P
y
ktera je tudi silno potrebna
ali servi-Ministerstvo
denarnih zadév je določilo, da tam, kjer se imajo na dolgu ostali cesarski davki z eksekucijo isterjati,
naj kantonski poglavarji presodij
kd
de zares
ne m
dolga poplaćati, in da naj tištim, ki za
res niso v stanu o postavnim času
i za plačilo dovolijo
brok
1
br ist
ga
y
poplaćati kjer pa
y
se
ljavniga vzroka za dovoljenje obrokov, naj se zekse kućio isterjajo.
za pra znova nj
------, IIMj »V MA VlltJU
Pričakuje se tudi potrebna postava
delj
veljavnost za celo naše cesarstvo
praznikov, ki bo imela
meni tudi pravdne dohtarje (advokate)
Minister pravíce
kakor cesarske cesarju vzeti. bo spet ponovlj
tárj
radnike
Ze stara
y
y
v prisego Njih veličanstvu pa zlo zanemarjena postava
ína: da otroci pred dokončanim šolskim nauku in pred dokončanim 9. letam ne smejo v fabrikah delati. — Predsednik ministerstva in predsednik der-žavniga svetovavstva sta se v osnovi zastran prihodnje vladine austrianskiga cesarstva zedinila
y
in bosta, kakor
jima je ukazano bilo, svoj nasvčt kmalo cesarju pred ložila. — Ministerstvo kmetijstva bo, kakor se bere hranilnicam ali šparkasam po mnogih deželah nau kazalo: naj bi tudi denarje na kmetije posojevale Kakor se v Dunajskih novicah bêre, se je za deržavn zajém noter do 25. sept, okoli 55 do 56 milionov gold
podpisalo
Kakor se bêre, ne boj
krut
za
prihodnje leto veliko potřebovali, ker so letašnje leto veliko vojakov nabrali
deželá ni dovoljeno
Ucencam iz
letos na Pražkim
V • « • V
Iz Ogerski

to žij
kmetovavci
niga
dezevniga vremena
y
da
jugoslovanskih
a se učiti, volj stanovit-
spraviti Košut
22
in
v
se
sept
ne morejo zitniga pridelka domu je c. k. vojna sodija v Peštu
J°
pobegnili,
35 glavnih deleznikov Ogerske prikucije,
, pa so
k smerti na vislice obsodila, in njih imena
Turška
ki so bili 9. prosenca 1850 pred sodbo poklicani
belo pisane na cerni tabli na vislice oběsila, vlada je přetekli mesec Košuta in 54 njegovih tovar-
iz Kutahie izpustila, ki so se na amerikanski barki
šev
deloma na Angleško, deloma v Ameriko odpeljali.
VAmeriki, na Angleškim in Francoskim se
hvalijo letos kmetovavci s žitnim pridelkam.
Cena kruha in mesa v Ljubljani
mesca ohtobra.
Ker se na podlagi žitne cene poprejšnjiga mesca zamore za pričijoči mesec vagan (mecen) pšenice na 4 gold. 8V2 krajc.
reži na 3 gold. 4% krajc.ceniti, mora po postavi v Ljubljani ta mesec vagati:
žemlja za 1 krajc. iz nar lepši bele moke 5 lotov in 2 kvintelca
»
» »
»
» slaběji bele moke
7
» »
2
»
da ne moremo opustiti, kmetijskim družbám na znanje hl eb kruha iz nar lepši pšenične moke za
dati
y
kj
da se pohvalj
sem
na prodaj dobi"
Vrednik ..N
ovic" se je namenil za prihodnje leto 1852 v posebno lepi in pripravni podobi slovensk kolendar na
»
»
t gros . .......16
iz slaběji pšenične moke za 1
22
» »
2
»
»
♦
V
»
svitlo dati, ki se pod imenam „Koledarcik si ski" že natiskuje, in bo kmalo na svitlo přišel
' Ob-
sežek ,,koledarčka" bomo naznanili, kadar bo natis gotov.
Zvedili smo, da tisto smešno naznanilo ..pohkufhene
gros .*.... iz rèzene moke s četertinko pšenične zmešane za 1 gr. lfunt
» »
2
»
»
»
soršičniga za 1 groš 1 funt 2
» » » »
2
2
» »
Govéjiga mesá pitanih volov brez doklade funt veljá 9krajc.
»
»
vprežmh volov, krav injuncov »
»
8
«
ucenice:% ki smo poslednjikrat natisnili, se je bre?sved nosti tište ženice napisalo, ktera otroke le mirno se
Kdor se po ti ceni in vagi ne ravná in slaběji blago pro
daj a, bo po obstojecih postavah ojstro kaznovan.
Ljublj. mestna ffosposka.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.