Stev. 286	V	Ljubljani, v torek, 15. decembra /942-XXI	Leto	VII.
izključna pooblaščenka u oglaševanje italijanskega to tu|e,g* = Uredolitva »o opiati Kopiiar|eva & Lfuhl|ana | Joncesslonaria aeclnsiva per la pubbllcltš d) provlntenu Bahača tzvora* Oulone Pubblicita 1 ta Dana S. A„ Milano.	§	Redazloce	Ammtuistrazione'	Ropitarleva	ft.	Lubtana	=	od	euterai	Uniona	Pubblicita	1	ta	liana	&	A.	Milano.
Poštnina plafana v gotovini
Spedizione in abbonamento postale
Sconiri di pattuglie in Cirenaica
Violenti attacchi dell aviazicne deirAsse nella regione Tunisina 15 velivoli nemiri distrutti
II Ouartier Generale delle Forze Armate coraunica in dala di 14 dicembre 1942-XX1 il seguente bollettino di guerra No. 953.
In Cirenaica attivita terrestre limitata a scontri di pattuglie e a intensi tiir di arti-glieria.
Nel eorso di vivaci duelli aerei, la caccia germanica abatteva senza subire perdite, 9 ap-parecchi; 4 altri venivano distrutti da batterie contraaeree.
Nelln regione tunisina l’aviazione dell’As-se ha rinnovato violenti attach? diurni e not-turni sui centri delle retrovie nemiche ed in particolare contro il porto di Bona, dove esplo-sioni e incendi sono stati osservati sugli obiet-tivi, ripetutamente centrati. Due quadrimotori aversari, colpiti in combattimento. precipitava-no in liamme.
Un’incursione di velivoli nemici sopra Susa (Tunis!) causava sensibili perdite tra la popo-lazione civile e danni di lieve entita.
Patrolni spopadi v Cirenajki
Siloviti napadi osnega letalstva v Tuniziji 15 nasprotnih letal uničenih
Italijansko uradno vojno poročilo št. 933 pravi:
V teku živahnih letalskih spopadov so nemški lovci sestrelil? brez lastnih izgub 9 letal; 3 nadaljnja letala so uničile protiletalske baterije.
Na tuniškem področju je letalstvo Osi ponovilo silovite napade podnevi in ponoči na središča v zavezniškem zaledju, zlasti na pristanišče Bono, kjer je bilo opaziti eksplozije in požare na ciljih, ki so bili ponovno zadeti. Dve nasprotni štirimotorn? letali, kj sta bili zadeti v bojih, sta strmoglavili v plamenih.
Napad nasprotnih letal na Suso (Tunis) je povzročil občutne izgube med civilnim prebivalstvom m lalhko gmotno škodo.
Velika Britanija ni nikdar hotela razumeti Italije
Rim, 15. dec. s. Angleška revija »The Nine-tenth Century« )e objavila za 20 letnico fašizma članek, ki dokazuje popolno britansko nerazumevanje za veliko obnovitveno gibanje italijanskega življenja. Članek vsebuje sicer značilna priznanja glede neštevilnih krivic, ki so jih zagrešili napram Italiji njeni bivši zavezniki iz prejšnje svetovne vojne takoj po vojni, pa tudi po nastanku fašizma. Revija priznava, da Anglija »ni nudila niti namanjše podpore« niti nekdanjim liberalnim italijanskim politikom, ki bi radi dosegli popolno zedinjenje Italije. Velika Britanija »ni znala tedaj, ko je nastopil ugoden trenutek, spraviti v sklad svoje bilance z italijansko politiko.«
Z grenkostjo pravi revija, da so bili vsi približe-valni poskusi predsednika WiIsona napram Italiji močno šepavi in da niso rodili nič drugega kakor zlo. V Wilsonovem svetu, pravi revija, in pod pokrovom demokratskega idealizma ni bilo mesta za Italijo. Končno pravi: »Ukinitev medzavezni-škega preskrbovanja takoj po premirju po prejšnji vojni, ki je bila sklenjena na zahtevo ameriških in angleških trgovcev, kakor tudi uvedba posebnih pristojbin za izvoz britanskega premoga, so bili novi dokazi za britansko nerazumevanje.« Ista britanska revija, ki naj bi bila glasnik angleškega liberalizma, priznava, da stališče Velike Britanije do demokratske Italije ni bilo nič dru-gačnejše kakor pa razmerje do fašistične Italije. To stališče je bilo polno nerazumevanja in sovražnih nastopov.
Nemško mnenje o pomenu in obsegu gradnje ameriških vojnih ladij
Miinchen, 15. decembra, s. Ker je bil po dvanajstih mesecih molka prisiljen priznati hude izgube pri Pearl Harbourju, je poskušal a{1'erŽski mornariški minister polkovnik Knox ublažiti porazen vtis teh poročil v ameriški javnosti z izjavo, v kateri je povzdigoval splovitev nad oklepnico »New Yarsev«, ki ie sledile splovitvi podobne ladie »Yo\va«, ki naj bi pc mnenju ameriškega ministra pomenili trpko presenečenje za nasprotnike zvezdnate republik, države. Spričo dejstva, pravi pomorski kritik lista »Volkischer Beobachtcr«, da so države trojnega pakta natančno vedele za gradnjo teh dveh ladij, se na noben način ne da govoriti o prvenstvu v izdelovanju, kajti ti dve ladii so začeli graditi v ladjedelnicah že leta 19119 in prav tako so države vedele, da gre za ladjo, s 45.000 tonami, čeprav jih je polkovnik Knox napihnil na 52.000 ton. Da bi utrdili sloves svoje tajne mornarice in svojih tajnih gradenj, 1 so začeli Angleži povzdigovati absolutno kakovostno nadmoč svojih ladijskih vrst, posebno pa premoč rušilcev vrste »Tribal« ter križarke »Sirius«. Toda resnica je silno preprosta: London in Washington skušata z vsemi mukami zamašiti vrzeli, ki so nastale v njunih vojnih in trgovskih mornaricnh in se zato oprijemajo propagande in njenih gesel s tako imenovanimi »tajnimi mornaricami« in »Čudežnimi ladjami«.
Siloviti nemški napadi na področju Stalingrada
italijanski oddelki so zadržali vse krajevne sovjetske sunke — Siloviti letalski napadi na Bengasi in Bono
Ob angleški obali so nemški brzi čolni potopili 6 trgovskih ladij
Hitlerjev glavni stan, 15. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
V visokem kavkaškem gorovju so bili odbiti številni sovjetski napadi. Na drugih bojiščih južnega odseka so še v teku boji z močnimi sovjetskimi silami.
Oklepne sile, ki 60 prišle iz pokrajine jugozahodno od Stalingrada, so izvedle sunek v močno skupino sovjetskih sil in jo zavrnile; nasprotnik je izgubil 20 oklepnikov. Zadnje dni je bilo pri nekem sunku v sovjetsko zaledje v kalmiški stepi prijetih mnogo ujetnikov.
Na donskem bojišču so italijanske čete odhile nadaljnje krajevne sovjetske napade in zadale
nasprotniku krvave izgube. 25 sovjetskih letal je bilo sestreljenih, 4 nemška letala se niso vrnila.
Na odseku Kalinin-llniensko jezero se boji nadaljujejo. Sovjetski poskusi za rešitev obkoljenih oddelkov so se izjalovili. Uničenih je bilo nadaljnjih 31 sovjetskih oklepnikov.
Od 25. novembra je nasprotnik izgubil pri svojih neuspešnih napadih samo na odseku ene armade 1560 oklepnikov.
Pri Volhovu in južno od Ladoškega jezera so nemške čete uničile številne sovjetske utrdbe.
Bojna letala so ponoči bombardirala pristanišče in mesto Murmansk.
V Cirenajki živahno ogledniško in topniško delovanje. Bojna letala so močno napadla pristanišče Bcngazi.
Berlin, 15. decembra. 6. Močni oddelki nemškega letalstva in zavezniških letalskih 6kupin so predvčerajšnjim na bojišču med Volgo in Donom podnevi in ponoči napadali oklepna vozila, čete. transportne kolone in sovražnikovo zaledje, zlasti pa sovjetska Ietališa. Na Kavkazu in pri Stalingradu eo nemški lovci zbili 25 sovjetskih letal. Dve nemški letali sta bili izgubljeni.
Buenos Aires, 15. decembra, s. Zadnji dopis, ki ga je ameriškemu listu >Newyork Herald« poslal njegov dopisnik iz bojišča pri Stalingradu, pove, da so Nemci na tem vojnem odseku sprožili močno protiofenzivo, ki je naperjena proti novim sovjetskim postojankam. Nemško letalstvo neprestano nadaljuje z napadi na nasprotnikovo zaledje in meče tudi padalce tako severovzhodno kakor jugozahodno od Stalingrada. Posebno na jugoza-
hodnem odseku so omembe vredni nemški uspehi. Dopisnik pristavlja, da se iz sovjetskih poročil razbere, da razpolagajo sile osi z velikimi količinami oklepnih vozil m da je osna protiofenziva onemogočila premike sovjetskih sil :n da besni bitka pri Stalingradu z vso silovitostjo, bolj kakor jm pretekli mesec.
Helsinki, 15. decembra s. Vrhovno poveljstvo finske vojske javlja: V zadnjih 24 urah so na vzhodnem kajelijskem bojišču sovjetski oddelki poskušali pri Rukajerviju z napadom na finske postojanke. Napad so sprožili z močnim topniškim streljanjem in z metalci min. Toda ob skupnem sodelovanju finskega topništva in pehote se je ta napad ponesrečil, pri tem pa je imel nasprotnik zelo težke izgube. Na drugih delih bojišča pa vlada popolno zatišje.
Podrobnosti o uspešnem napadu lahkih nemških pomorskih enot na angleško spremljavo v lokavskem prelivu
Berlin, 15. decembra, s. Po podatkih, ki jih je dobila v nemških vojaških krogih, poroča mednarodna poročevalska agencija o lepem uspehu, ki so ga nemške stražne ladje dosegle blizu Lowestofta ob vzhodni angleški obali. Navzlic silno močnemu varstvu, ki so ga tvorili številni rušilci in druge angleške ladje, so nemške stražne ladie potopile pet parnikov, natovorjenih z dragocenim vojnim materialom v skupni tonaži 15.000 ton. Prav tako so torpedirale 3000 tonsko petrolejsko ladjo, ki je zgorela. Nemške stražne ladie so planile nad nasprotnikov konvoj v prvih jutranjih urah dne 11. decembra blizu Lovvestofta. Skupine ladjic, ki so napadle začetek in konec britanskega konvoja, so se pririnile med torpedovke in druge varujoče ladie. Druga skupina pod vodstvom kapitana Bedgerja je napadla konvoj in potopila parnik s 4000 tonami, ker ga ie zadela z dvema torpedoma. Ladja se je razpočila in eksplodirala in hip nato tudi potopila. Isti trenutek sta bili dve drugi ladii po 2500 ton zadeti v polno. Ta dva parnika sta se po močnih detonacijah potopila, medtem pa so sc
angleške bojne ladje morale pečati z nemškimi napadalnimi enotami, ki so napadale spredaj in zadaj. Skupina kapitana Bedgerja se ie vrgla nato v nov napad na spremljavo in potopila dva druga parnika za 3000 ton. V času tega uničujočega napada ie ladja pod poveljstvom kapitana Carzzenela sama potopila tri parnike. Po teh novih uspehih so se angleške vojne ladje spravile nad skupino kapitana Bedgerja, in sicer so se ie lotili trije rušilci, ki so nepretrgoma streljali, niso pa mogli niti ene izmed ladij zadeti. Nemške enote so se z vso bliskovito naglico umikale. Izmed ladjic, ki so napadle začetek in konec spremljave, sta bili le dve laže zadeti, vendar pa škoda ni bila pomembna. Ko so nemške ladjice zgubile stik z nasprotnikom, so se usmerile hitro na jug od Lo\vestofta. Neka petrolejska 3000 tonska ladja je dobila več torpednih zadetkov in se vnela. Vse stražne ladjice, ki so se udeleževale tega uspešnega pohoda, so se vrnile v svoja oporišča, ne da bi imele kaj izgub ali pa bile poškodovane.
Rusija v hudih skrbeh za premog
Izgubila je najbogatejša ležišča, ki jih ne more nadomestiti
Rim, 15. decembra, s. Sovjetski list »Pravda« je v uvodniku 11. decembra spet objavil nujen poziv vsemu delavstvu zaradi nezadostnega pridobivanja premoga v drugi zimi. Poudarja, da je premogovna industrija najbolj dragocena zaveznica rdeče armade, saj s premogom topijo kovine za orožje, spravijo v tek turbine električnih central ter pošiljajo na bojišča živež in strelivo. Bist pravi, da so dosedanji napori v nekaterih krajih naleteli na nerazumevanje in ravnodušnost večine delavcev v rudniških okrajih. Nato navaja, da so pripravljalna dela ponekod prepočasna, da je rudarjev premalo in da dela ne opravljajo zadovoljivo. V rudnikih okrog Moskve posvečajo premalo skrbi organizaciji dela, tako tla .mnogi delavci ne dosezajo povprečnih uspehov. Tudi osrednji odJx>r stranke poudarja, da okrajne organizacije že od septembra sem vodijo delavske
sindikate na tem važnem polju vojnega gospodarstva povsem površno. Graja mnogo organizacij v stranki, ki zapravljajo čas z nepotrebnimi prireditvami, a ne skrbijo za to, da bi rudarske delavce tehnično in duhovno krepili. Tudi politično delo med delavskimi množicami, tako podčrtava isti list, je hudo pomanjkljivo, ker se omejuje samo na nekaj znanih starih propagandnih obrazcev. Zato list ponovno poziva, naj vsi vprežejo vse sile za večje pridobivanje premoga. Položaj je namreč zelo kočljiv, ker je Rusija s premogovniki v Doncu izgubila okrog 89 milijard ton, kar ga premorejo ta ležišča; druga pa so tako oddaljena bodisi v Sibiriji ali v. Uralu, da jih So dolgo let ne IkkIo mogli opremiti im jih pripraviti za rabo. Zato ne bodo sibirska premogovua ležišča nikdar mogla nadomestiti bogastva ob Doncu, tudi če bi delo še bolj pospešili.
Angleške skrbi okrog Rooseveltovega posebnega odposlanca za Indifo
Lisbona, 15. dec. s. Britanska zaskrbljenost zaradi imenovanja posebnega ameriškega odposlanca za Indijo je prisilila Roosevelta, da je na tiskovni konferenci podal nekaj zagotovil, ki pa niso zadostovala, da bi odstranila ozračje sumov in dvomov, ki se pojavljajo v odnošajih med Ame-rikanci in Angleži. — Roosevelt je dejal, da vlada v diplomatskih krogih ameriške prestolnice prepričanje, da je v razmerju do Indije voditi in nadaljevati politiko nevmešavanja. Poudaril je, da je Philips znan po svoji obzirnosti bolj kakor pa so svoji diplomatski udarnosti in zato je Roosevelt končal svojo izjavo s pripombo, da Philips ne bo nosil s seboj nobene posebne vladne poslanice, naslovljene na indijsko vlado in indijsko ljudstvo.
| Anglijo zasleduje žalostna zgodovinska usoda
Miinchen, 15. dec. s. Nemški list »Munchener Zeitung« se bavi z žalostnimi spori med Angleži in Amerikanci na raznih bojiščih, ki so jih rodila izdajstva raznih francoskih generalov in admiralov. Pri tem poudarja žalostno zgodovinsko usodo, ki je zadela Anglijo. Najbolj čudno je, da je Anglijo doletelo isto hudo ponižanje, ki ga fe sama prizadejala Franciji pred 44 leti v Fasciodi. Tedaj je moral kapitan Marchand junak Fascio-de, sneti francosko zastavo pred četami lorda Kitchenerja, danes pa mora Anglija sneti svojo zastavo pred svojimi ameriškimi bratranci v francoski Afriki.
V Tuniziji so nemška letala uničila mnogo zavezniških vozil. Nemška in italijanska letala so silovito bombardirala pristanišče Bono. Napadi so povzročili eksplozije in požare. Nemška mornariška protiletalska obramba je sestrelila tri letala.
V noči od 12. na 13. december so brzi čolni napadli ob vzhodni angleški obali z rušilci močno zaščitene ladijske spremljave ter torpedirali šest trgovskih ladij. Trije parniki s skupno 9000 tonami so se takoj potopili, ena 3000 tonska petrolejska ladja pa se je vnela. Po hudih bojih so se vsi nemški čolni vrnili na svoja oporišča.
Nad Rokavskim prelivom in norveško obalo so bila sestreljena štiri angleška letala.
Nepretrgani nemški protinapadi na prostoru med Donom in Volgo
Zmagoviti japonski admirali pri cesarju
Ker so na Škotskem preorali in posejali zemljo
z žitom, je po najnovejših podatkih številčno stanje ovac nazadovalo od 2D na 17 mil. glav,
Tokio, 15. decembra s. Japonski cesar je dovolil posebno avdijenco admiralom, ki so dosegli velike zmage v pomorskih nastoph pri Javi, Filipinih, v Vzhodni Indiji in pri Avstraliji. Admirali so cesarju podali svoja poročila. Cast, da bi smeli stopiti pred svojega cesarja, je na Japonskem silno redka in so jo deležni po navadi le posebno odlični in zmagoviti poveljniki. Mornariški minister in načelnik glavnega stana japonske mornarice, ki sta prisostvovala temu obredu, sta podala cesarju svoja poročla.
Cesar je obiskal včeraj veliki tempelj Ise, ki je najsvetejši tempelj na Japonskem Listi obširno poročajo o tem izjemnem obisku in pravijo, da ta obisk nima primere v nedavni preteklosti, zato ga tolmačijo kot neomajno prepričanost japonskega ljudstva v končno zmago.
Petainov odgovor ■ na Fiihrerjevo pismo
Vichv, 15. docembra. s. Uradno je bilo objavljeno besedilo pisma, ki ga je maršal Petain poslal kot odgovor na Fiihrerjevo sporočilo z dne 27. novembra. V tem pismu stoji zapisano, da se maršal ni mogel upirati odločitvam, ki so po an-glo-saksonskem napadu na Francosko Afriko in po izdajstvu nekaterih voditeljev privedla do zasedbe meja in sredozemske obale ter do mobilizacije francoske vojske. V odgovoru je rečeno tudi, da je maršal Petain, s tem da ni hotel zapustiti francoskih tal, hotel prihraniti francoskemu narodu še večjo nesrečo, zakaj upošteval je, da častni sporazum med Nemčijo in Francijo ne bi bil nemogoč, ker takšna politika odgovarja koristim evropskih narodov. Maršal Petain končuje svoje f>i-smo s pripombo, da je s tem, ko je Lavalu dal večjo oblast, pokazal svojo voljo, vzpostaviti odnosa.j e medsebojnega političnega sporazumevanja, in da zato računa na duha razumevanja, da bi tako lažje uresničil takšno politiko.
Vesti 15. decembra
Madžarski ministrski svet je sklenil pozvati madžarsko prebivalstvo, naj letos zaradi šted-nje papirja in razbremenitve pošte ne pošilja božičnih in novoletnih voščil.
Državni dolg Združenih držav sega čez 100 milijard dolarjev in je sedaj štirikrat večji kakor ob koncu prejšnje svetovne vojne.
Boljševiki so umorili na Estonskem 1818 oseb v času, ko so zasedli Estonsko. Od navedenih žrtev je bilo doslej mogoče ugotoviti istovetnost pri 1587, niedtem ko je 67 trupel bilo takšnih, da se njihova istovetnost ni mogla ugotoviti.
V Parizu je umrla hči pisatelja Emila Zolaja
ga. Denise Leblonde, ki je pod imenom Denise Aubert objavila več romanov za mladino in Zolajev življenjepis pod naslovom »Emil Zola v pripovedovanju svoje hčerke«.
Na bolonjski' univerzi so odprli tečaj madžarskega jezika in literature z nastopnim predavanjem profesorja Emerika Vnradyja.
Turška zunanja politika, ki jo povsod spoštujejo, je politika nevtralnosti in je globoko ukoreninjena v duhu naše narodne edinosti, je dejal turški predsednik vlade Saradžoglu v govoru, naslovljenem na turško vojsko. Dostavil je še: Četudi bi nas to utegnilo veljali ogromnih žrtev, se bomo trudili, da ohranimo Turčiji popolno gospodarsko noedvis-nost.
V Bukarešti je bil odprt ob navzočnosti podpred-
sednika vlade prof. Mihaela Antonesca dijaški dom, v katerem bo nastanjenih sto dijakov, ki uživajo štipendijo vseučilišča, tisoč dijakov pa bo v njem dobivalo brezplačno hrano.
Zelo malo je navdušenja zn podpisovanje zavezniškega zveznega posojila v Ameriki, ki naj bi po finančnih načrtih Washingtona doseglo višino 9 milijard dolarjev, piše argentinski list »La Nazion«. V VVallstreetu je bilo opaziti tudi znatno padanje vrednostnih
Na
pirjev. Di
pa-
unaju so ustanovili institut za gozdarstvo in lesno stroko, ki je bil priključen Družbi za jugovzhodno Evropo.
Churchill izvaja svoje barbarske načrte s tem, ko bombardira italijanska mesta. Britansko ljudstvo bo na svoji koži še hud,o občutilo posledice tega ravnanja, »čim bo nastopil ugodni trenutek«, pravijo nemški časopisi v razlagah k bombnim napadom angleškega letate« w Habio
Poveljnik Armadnega Zbora sprejel zastopstvo SlLL-a
Tiskovni urad zveze fašijev sporoča:
Eksc. Robotti, ki je bil 6. t. m. na obletnico ustanovitve Ljubljanske liktorske mladine odsoten, je 18. t. m. sprejel zastopstvo OILL-a.
Zastopstvo, sestavljeno iz enega avangardi6ta, mlade Italijanke, enega člana Balille in majhne Italijanke, ie v spremstvu voditelja zveznega poveljstva izrazilo poveljniku Armadnega Zbora čustva najglobljega občudovanja ter mu je v ime-
nu V6eh organiziranih obljubilo, da bo storilo V6e za dvig duha in misli za razumevanje novih časov in da bi postale vedno bolj zaslužno za pripadnost k veliki družini liktorske mladine.
Ek6c. Robotti ie sprejel mlade s posebno lju-. beznivostjo in z ganjeno očetovsko ljubeznijo. Izrazil je svoje občudovanje za razvoj, ki ga je dosegel GILL v prvem letu življenja ter mu želel vse najboljše za dosego novih in višjih zmag na poti, po kateri je usmerjena mladina te nove pokrajine.
Moderna v naši slikarski umetnosti
Ljubljana, 11. decembra.
V teh dneh razstavljata v Jakopičevem paviljonu slikarja, ki ju ni treba znova predstavljati naši javnosti, zlasti ne širšemu krogu poznavalcev slovenske umetnosti. Maksim Sedej in Zoran Mu-šiž sta s svojim dosedanjim delom, s svojo priznano veljavo in upravičenimi uspehi na svojih prejšnjih razstavah zaslužila, da se dotaknemo spričo njunih umetnin tudi splošnih in globljih vprašanj, ki so v zvezi s položajem slovenskega modernega slikarstva v polpretekli dobi in nič manj tudi v današnjem času.
Danes je imel na tej razstavi umetnostni zgodovinar dr. Franjo Šijanec vodstveno predavanje, v katerem nas je najprej seznanil s težko dolžnostjo kritika, potem nam pa v kratkem orisal ves razvoj naše slikarske umetnosti.
Gospod dr. Šijanec je razložil nekaj vprašanj, ki utegnejo občinstvo v prvi vrsti zanimati in ki jih posetniki naših razstav sami postavljajo, ko ogledujejo delo in razmišljajo.
Na zgodovinskih razstavah je poznanje dobe in zgodovinsko pragmatično znanje tolikšne važnosti, da prevzema tolmačenje umetnostne preteklosti, njenih kulturno pomembnih plasti in dinamike razvoja v prvi vrsti umetnostni zgodovinar, običajno predstavnik teoretične znanstvenosti in pojmoven razlagalec, ki po svoji duši ni vedno ali vsaj nujno ne obenem še — estet in kritik — moderne. Drugače je na razstavah moderne in sodobne umetnosti. Tu gre prvo mesto občutljivo čustvenemu estetu in umetnostni kritiki kot samostojni in posebni vrsti literarnega eseje, če potrebujemo tolmača in posrednika podoživljajočih sposobnosti, če hočemo objeti neposredne življenjske prvine upodabljajoče umetnosti povrh še tudi v literarno izbrušeni obliki, s čustvenim kipenjem osebnega, a zato konkretnega umetniškega dojemanja. Tu je živa beseda, pesniška metatora in popolna apriornost sprejemanja in zavračanja najbolj razumljiva, najbolj naravna oblika sodoživ-Ijnnja resnične sedanjosti, ki ji pomeni moderno umetniško delo njen nepotvorjen izraz in njeno najbolj srčno kri.
To, kar nam pripoveduje ta razstava dveh sodobnih slikarjev brez letnic in zgodovinskega ozadja, je del naše resničnosti v celoti umetniškega ustvarjanja naše dobe, je najpristnejša podoba nas samih, kakor mislimo in čutimo v tem našem življenjskem roku.
Zakaj naša današnja umetnost ni več naturalistična ali impresionistična, ali je slabša ali boljša, in končno, v čem je merilo njene vrednosti, da jo spoznamo in cenimo?
Mlada gen<JTaWJ»,‘ ki ji pripadata Sedej in Mušič, pa tudi g. Jovan Zonič, pravi sledeče: impresionisti so šli predaleč v svetlobnem razkrajanju barve, tudi kompozicija jim ne ustreza, povrh pa si želijo mnogo več notranje izraznosti s pritegnitvijo onih slikarskih elementov, ki jih je naturalizem sleherne vrste predolgo zanemarjal: to sta zlasti ploskev in fantazijska igravost primernega čustvenega umetniškega ustroja, ki potrebuje svobode in razmaha daleč preko naravnih videznih pojavov.
Drugo vprašanje se glasi: Ali je današnja umetnost boljša ali slabša od slikarstva njenih predhodnikov? Kdor se je opredelil, bo lahko odgovoril, toda mnogo je tudi takih, ki stoje tako rekoč nad obema taborama, češ, vse je odvisno od umetniške vsebine in osebnosti, ki se naj enako močno uveljavlja: preje v impresionizmu, sedaj v novem ali barvnem konstruktivizmu. Ob vsaki dobi najdeš svoje, to je res, toda naša javnost ni s takšnim odgovorom nikjer na svetu zadovoljna. Njen življenjski čut je toliko bolj aktiven in zahteven giede druge odločitve, kolikor jasneje in ostreje si gradi svoje socialne, materialne in kulturne prilike v zaključenem in očitnem nasprotju do negativne preteklosti. Zato hočejo ljudje jasnosti in sigurnosti, do katere imajo prav tako vso pravico tudi v področju umetnostnih vprašanj. Radi bi torej takole: dokler se človek v umetnosti, ki je dandanašnji tako silovito pestra in mnogo-slranska do zmedenosti, ne odloča in ne opredeljuje, bo ostal sprejemljiv le za rešitve, s katerimi skuša iz več modroslovnih sistemov izbrati to, kar je najbolje, in za tvorbe zgodovinskih dob, toliko časa ne bo mogel slediti ustvarjanju nove umetnosti s tisto svojo notranjo zaverovanostjo, ki
io moderni umetnik v imenu svoje »edino zveličavne« umetnosti zase upravičeno zahteva in ki je prevažen pogoj ustalitve in okrepitve slehernega umetnostnega ali kulturnega sistema. Dejavnost pomeni v umetnostnem krogu vzajemno borbo teorije in izgraditev ustrezajočih esteskih načel, zraven pa delno slepoto za vse ostale vrednote, ki so vsakokratni generaciji nerazumljive in zato nepotrebne. Zato bomo rekli v odgovor impresionistom, da je današnja moderna dober začetek novega gledanja na svet, ponos naše mladine v borbi za svoj lastni življenjski in umetnostni ideal, ki bi bil prav gotovo odveč in brezpomemben tudi mlajšim rodovom, če bi sprejeli in uresničili ob svojem času že impresionisti sami. Mladim slikarjem današnje dobe pa pravimo: kakor so se nekoč borili in žrtvovali impresionisti za ustanovitev modernega slovenskega slikarstva in kakor so dosegii svoj veliki pomen navzlic vsem oviram in nerazumevanju nepoučene javnosti edinole s pomočjo vztrajnega šolanja, strogosti in kritičnosti proti sebi samim, tako bo tudi mladi rod uveljavil svoje .umetniške cilje le v neizprosnem delu in spopolnjevanju svojih bogatih umetniških sredstev. Podlage današnje moderne so enako močne v krajinarstvu, tihožitju in figuralski: toda figuralna kompozicija si je med tem pridobila nove veljave in si ustvarja sijajne in še nevidne možnosti razvoja tudi v bodočem desetletju.
Docela napačno pa je naziranje, da izključuje razumevanje modernega časa pravično vrednotenje preteklih dob in obratno, da stari realisti in impresionisti ne bi mogli odobravati smeri naj-mlajših tovarišev. Krog razgledanih ljubiteljev slovenske umetnosti ni izključno razpoložen ne proti enim ne proti drugim: zahteva le vrednost in si hoče zato biti na jasnem merila ali kriterija za umetniško kvaliteto samo, kakor pravimo »ne glede na slog«.
V čem je torej notranja vrednost modernega slikarstva? Zlasti v zopetnem upoštevanju snovnega in vsebinskega trenutka v smeri večjega poglabljanja v idejno problematiko neposredno dane resničnosti, bodisi v svetu fizičnih zaznav, bodisi v fantaziji duhovnega izvora. Vendar ta notranje svobodni umetniški in filozofski realizem ni več toliko nepraktičen in enostransko obremenjen, kakor se je pokazal v svojih starejših oblikah, marveč pripušča izrabi umetniških sredstev najširše polje. Isto je njegova oblika v plastiki samo plastična, v slikarstvu samo slikarska, v grafiki samo risarska in tudi v arhitekturi samo arhitektonska. Ta avtonomnost ustrezajočih formalnih in tehničnih pripomočkov se blagodejno izraža v modernih stvarnih in objektivneje gledanih tvorbah omenjenih področij. Tudi v slikarstvu so možne zaradi smotrne izrabe poedinih nagnenj k po-ecfmim kompozicionalniin načinom zelo različne rešitve formalnega sestava, toda kljub vsej različnosti so smiselno vezane na izrazne možnosti določene panoge in načina, nikjer naj ne kršijo zakonitosti svoje govorice, svojega neprekinjenega ritma v ploskvi, barvi in niansah svetlobe. V tej izrazni homogenosti in zgoščenosti le najnujnejših elementov je vključena obenem pristna dekorativna funkcija podobe, ki je v našem primeru dovolj izrazita pri slikarju Sedeju, čigar globinske per-spektivične vrednosti barv sede tako rekoč na ploskovnem razporedu barvnega tkiva.
Videti je, da se tudi Mušičeva prvotna globinska prostornost svetlobe premika v ospredje, kjer se polagoma spreminja v nelomljeno barvitost in nato razširja v ploskovno barvno učinkovitost.
Izhodišča so različna, tu svetloba, tam risba, toda stremljenja so pri obeh vendar do neke mere vzporedna. Manj enoten pojav prikazuje v Jakopičevem paviljonu razstavljeno Zoničevo delo, dasi ga oblikuje razgiban slikarski temperament s pomočjo enako značilne ploskovne izrabe.
Doba začetništvo moderne je za nami. Danes je Mušičeva in Sedejeva umetnost toliko dozorela, izvirna in pristna, da smo si o njenem pomenu docela na jasnem. Razstave »Neodvisnih«: Pavlovca, Kregarja, Omerse in obeh današnjih razstav-ljalcev Sedeja in Mušiča so pokazale, da je slovensko moderno slikarstvo in tudi kiparstvo — Kalin, Putrih — na najboljši poti, da bo nam in našim potomcem enako zaželjeno, enako ljubljeno, kakor so to dosegle velike, a zato nič manj redke mojstrovine naših prednikov.
Povečanje kazni za zločinstva, izvršena izkoriščajoč okolnosti, povzročene po vojnem stanju
Clen 1 Ce je krivec izkoristil v zvezi e sedanjim vojnim stanjem glede na čas, kraj ali osebe okolnosti ki so take, da ovirajo javno ali zasebno obrambo.
a) se za zločinstva posiljenja, usmrtitve, razbojniška. izsiljevanja, odvzema osebne svobode radi razboiništva ah izsiljevanja, tatvine, če se je izvršila na stvareh ki so ostale brez varuha zaradi operacij zoper upornike ali sovražnih letalskih napadov ali sicer zaradi alarma iz voiaških razlogov, m za vsa zločinstva, ki se kaznujejo z dosmrtno ječo, izreka smrtna kazen;
b) ?a vsa druga zločinstva pa se kazen, kakor jo določa zakon, podvojuje.
Člen 2. Za sojenje zločinstev iz črke a) prednjega člena je pristoino Vojaško vojno sodišče Višjega poveljništva oborženih sil Slovenia-Daimazia, oddelek v Ljubljani, zločinstva iz črke b) omenjenega člena pa redno sodišče.
Druga sodba v Vskičevem procesu
Ljubljana, 15. decembra.
V soboto, 12. t. m. je bila izrečena druga sodba v Ostoje Vokiča procesu zaradi prilastitve vojne blagajne bivše jugoslovanske vojske z zneskom 12,500.000 din. Pred malim kazenskim senatom na okrožnem sodišču se je razvijal prvi proces zaradi teli milijonov v času od 9 do 16. januarja letos. O tem procesu smo takrat obširneje poročali. Takrat je bil Ostoja Vokič obsojen na 10 mesecev strogega zapora zaradi prestopka po §-u 379 kaz. zak., da je kot državni uradnik jjorabil deloma sam, deloma dal porabiti po svoji ženi Olgi roj. Korošec državni denar v skupnem znesku 540.000 din. Soobtožena žena Olga je bila oproščena od obtožbe zaradi prestopka prikrivanja.
Vrhovno sodišče je na revizije in priziv državnega tožilca to sodbo razveljavilo iz formalnih razlogov in odredilo novo razpravo pred okrožnim sodiščem. Drugi proces se je pričel 10. novembra, je trajal še 11. novembra, nakar je bila razprava prekinjena na II. decembra, ko se je proces spet nadaljeval. V soboto je bila nato razglašena druga sodba. Malemu kazenskemu senatu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Felalier.
Ostoja Vokič je bil obsojen zaradi zločinstva uradne poneverbe po §-u 319 kaz. zak., da si je kot državni uradnik aprila 1941 ob razsulu bivše jugoslovanske vojske prilastil iz vojftšcke blagajne znesek 1,900.000 din, na 5 let robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. V kazen se mu je vštel dosedanji zapor od 15. aprila 1941 naprej. V smislu Kraljeve amnestije dekreta od 17. oktobra 1942-XXI so mu bila odpuščena 3 'leta, pogojno za 5 let, tako da ima prestati še 2 leti. Državni tožilec je proti sodbi prijavil te dni revizije in priziv.
»SLOV. DOM« v vsako hišo !
štajerskega
Novi grobovi. V Mariboru sta umrla hišna posestnica ga. Karolina Forstnerjeva in 55 letni trgovec Karel Urbancfclj, v bolnišnici pa polirjeva žena Marija Fornezijeva iz Ritnika na Pohorju, stara 55 let. V Ptuju je umrl hišni posestnik Anton Prelog, na Teharju pri Celju pa 44 letni trgovec Štefan Rednak. — Na vzhodni fronti sta padla 21 letni planinski lovec Franc Škerbinc iz Maribora ter 22 letni Valter Sikora. ki je bil desetnik pri neki motorizirani edinici.
Župani ptujskega okraja so bili 5. t. m. sklicani v Ptuj k zborovanju. Govorili sovražni uradni funkcionarji, med njimi tudi nek častnik, zaključno besedo pa je povzel okrožni vodja in deželni svetnik Fritz Buer, ki je risal bodočnost Nemčije po zmagi v sedanji vojni.
Tudi na Senovem so letos svečano proslavili praznik rudarske zaščitnice sv. Barbare. Zbrali so se rudarji z Rajštajna in Piršenberga. Igrala ,je rudarska godba Slavnostne goste je pozdravil rudarski nadzornik inž. Dagelbauer. Po počasče-nju pokojnih rudarjev so bili za 25 letno službovanje odlikovani z diplomo in darilom kopača topin in Dubič ter nadpaznik Kuščar, za 27 do 3:? letno službo pa paznik Petretič, preddelavec Karat in vodja konzuma Kosi, kopača Golob in Ban ter strojnik Jurak. Podobna svečanost je bila tudi v Skalah
V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu tridejanska spevoigra »Štajerski kladi-var«. ki jo je napisal mariborski rojak J. Pa-pesch, nadalje spevoigra »Izvoščekc. Nestroyeva burka »Lumpacij Vagabund«. Lebarjeva opereta »Paganini«, dalje opereta .Sinja maska«, opera »Carmen« in baletni večer.
Zastopniki spodn.iešatcrjskih vinogradnikov so v nedeljo dopoldne zborovali v hotelu pri Orlu. Govorili so nekateri strokovnjaki z mariborske vinogradniške šole, prišla pa sta na zborovanje tudi višji vladni svetnik dr. Fritz Zweigeld iz Klosterneuburga ter gospodarski svetnik inž. Rudolf Reiter. ki sta dala nove smernice za bodoči razvoj vinogradništva na Spodnjem Štajerskem.
Smrtna nesreča sc je primerila na Teharju. V svoji trgovini je padel 44 letni trgovec Štefan Rednak tako nesrečno z lestve, da si je pretresel možgane in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je kmalu nato izdihnil.
Požar. V valjčnem mlinu inž. Erlicha v Šent liju v Slov. goricah je nedavno nastal po nesrečnem naključju požar, ki pa sta ga pravočasno opazila dva nameščenca. Prihiteli so gasilci, ki so ogenj zadušili, preden je nastala večja nesreča. "Posebno se je izkazal mladi paznik Franc Slameršek.
Ribnica
»Slov. koledar« je že izšel. Ko ga bo jio-družnica sprejela, ga bodo vsi naročniki dvignili v mlekarni, kar pa bomo pravočasno objavili. Vsi naročniki lahko poravnajo naročnino za »Slovenca«. »Slovenski dom«, »Domoljub? in Slov. knjižnico« vsako sredo od t—3 [Kipoldne in vsako nedeljo od 9—12 v mlekarni. Naročniki »Domoljuba« naj poravnajo naročnino za prihodnje leto v podružnici v Ribnici. V mlekarni si lahko tudi kupite Slovenčeve knjižnice.
Poostritve proti navijalcem, verižnikom in tatovom
Ljubljana, 15. decembra.
Pred dnevi je bilo že kratko omenjeno' da bo sedaj za vse kršitve protidraginjskih _ in drugih uredb pristojno vojaško vojno sodišče in da bodo temu 6odišcu odstopljene tudi vse one kazenske zadeve, ki teko na okrožnem in okrajnem sodišču. Teh je še razmeroma veliko število.
Državno tožilstvo je že odredilo, da se odstopijo vsi 6pisi, ki so bili tam vloženi, prijavljeni in registrirani, vojaškemu vojnemu sodišču. Pred ta 6odni tribunal bodo prišli nekaieri navijalci cen, verižniki in »hrčkarji«, ki so nakopičevali živila v posebnih shrambah. Zanimiva je zadeva neke odlične gostilničarke, ki je bila civilnemu 60dišču prijavljena zaradi nakopičevanja živil. Pri njej so našli prav čedne zaloge kave, masti, olja in moke, kar vse so zaplenili in damo že na upravni oblasti prve stopnje občutno kaznovali, nakar so jo prijavili sodišču. Sedaj je njena zadeva izročena vojaškemu vojnemu sodišču.
Sedaj 60 še v veljavi tri uredbe izza časov bivšega jugoslovanskega režima in sicer uredba bivše jugoslovanske vlade od 20. septembra 1939 o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, uredba o kontroli cen iz leta 1940 in uredba o cenah od 12. marca 1941, ki jo je bila izdala bivša banska uprava. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je pozneje izdal še več uredb in predpisov z zakonito močjo, ki urejajo v naši pokrajini proizvodnjo, razdelitev, prodajo, porabo in cene življenjskim potrebščinam. Takih predpisov je do 40. Vsi ti predpisi 60 bili izdani v interesu javnosti in iz vojaških razlogov z ozirom na izredne razmere vojne, zato so kazni za kršitve teh predpisov
razmeroma strožje, kazenski postopek je pospeSen in hiter. Kršitve protidraginjskih in drugih uredb 60 doslej kaznovala prvič upravna oblastva I. stopnje, dalje civilna kazenska 6odišča in v gotovih primerih tudi vojaško vojno sodišče.
Že objavljeni Ducejev razglas od 19. novembra 1942-XXI pa 6edaj določa, da spadajo v pristojnost vojaškega vojnega sodišča v Ljubljani preiskovanja V6eh kaznivih dejanj, ki 60 vsebovana v naredbah. izdanih od Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. To pomenja v bistvu poostritev predpisov zojjer kršitve protidrsginj-ekih in drugih uredb Visokega komisarja, ki urejajo razdelitev, proizvodnjo, porabo vseh življenjskih in drugih potrebščin. So pač take (poostritve jX)jK)lnoma na me6tu. ker so še vedno ljudje, ki so ohlapnega naziranja, da 6e taki predpisi lahko omalovažujejo in ne upoštevajo. Te poostritve streme dalje za tem, da se olajša življenjska eksistenca delovnim in srednjim slojem, ki 61 pač ne morejo preskrbovati živilskih za!cg ? posredovanjem protizakonite, zakotne trgovine, ki jo je treba z vsemi sredstvi radikalno pobijati in zajezo-vati.	.
Z novejšo uredbo Visokega komisarja, ki je bila objavljena v Službenem listu, so jx>dvojene tudi kazni zaradi raznih tatvin, izvršenih z izkoriščanjem okolnosti, povzročenih po vojnem stanju. Tatvine predmetov, ki so ostali brez varuha zaradi of>eracij zoper upornike ali sovražnih zračnih napadov ali 6icer zaradi alarma iz vojaških razlogov, spadajo pod sodstvo vojaškega vojnega sbdišča in je za take zločine določena smrtna kazen. 7a druge latvine je kazen podvojena. Za nje je pristojno civilno redno sodišče.
S. S. VAN DINE:
Skrivnostni tekoč.
-mjiiilisgifei,,.
',:*;HiliiiiiiUi4-
""HUMMb*.
“i:’-	 "■ngljilSIiSii,.
IV .	-"-J_^-liliSiiililijlihg-
Kriminalni roman
40
Narednik je brez kakšnih*poklonov Potem se je obrnil h gospod/čni ir odrinil gospodično, šel	k tisti	DiMardovi in	nadaljeval:
■ imari in odprl predalček. Ob velikem| »Prišli smo sem predvsem zato, da -amokresu je res ležal še drugi, precej .govorimo s profesorjem in ? gospodom manjši samokres, kalibra 7	milime-	Arnessonom.	Prej pa moramo	neko
trov Njegov ročaj je bil okrašen z bi-	stvar z vami	razčistiti. Če se ne	mo-
serno matico. Narednik je	vtaknil	tim, imate vi ključ od zadnjih	vrat
svinčnik skozi ščitnik pri petelinu ter Druckerjeve hiše.«_
,l.;i o«rvi.rtL-.r<*c nri ti*.m nn nrkam Dekn* Ca ie Z8C
' >1111.1111*	r-	 —	--
dvignil samokres, pri tem pa nekam pomenljivo stisnil ustnice.
»Pred nedavnim je nekdo streljal tem samokresom,« je zadovoljno
UVK.ITI JOV.
Dekle ga je začudeno pogledalo. »Da, imam ga. Že več let ga imam. Toda* ne razumem...«
»To je tisto, vidite, zaradi česar
s tem eamoKresom,« .jt	j*- *,........................ .
pripomnil. »Ta ugotovitev je zelo vaz- imamo pac razlog misliti, tla se ga je
’	■	 I	.	'	„,.„1	..	r	" 1	|.,3~	.1	rti	in	Hrt	ii'1	Ki	H1KM
-e.-------• ■'	.	i
na,« Pri tem je ze zavil samokres v robec in ga vtaknil v žep svojega jo-dča. »Z njim se bodo ukvarjali izvedenci in orožar z oddelka za umore.«
»Bežite no, bežite, gospod narednik,« je j)ri|n>mnid Vanče z nasmehom, sali mair mislite, da je bil tisti človek.
‘■••. '•‘•I V* - O" •'
poslužil tudi kdo drugi, ne da bi imel pravico do njega «
»Nemogoče. Nikdar nisem nikomur posodila ključa in ga imam vedno v svoji torbici.«
»Ali mislite, da je sj^lošno znano, da imate vi ključ?«
sali mrnr mislite, ua |e mi umi	tm imaie vi
ki je s tolikšno skrbnostjo zabrisalj Toda vendar... mislim da.« Dekle prstne odtise na loku in na puščici, s je bilo videti čedalje bolj začudeno, katero je bil ustreljen Robin, tak te- »Tega nisem nikdar nikomur skrivala.«
KHieru jc uu inunjm hvmm«,	-
pec, da bi prstne odtise ua tem s»nio-kresu pustil?«
Narednik jo skomizgnil z rameni, Vauee pa se je spet zasmejal
l w II II 'lil II I 1» MM |	• .........
»Ste prepričani, da je ključ zdaj na svojem mestu,«
Gospodična je na široko odprla oči od začudenja. Brez besede je segla P«
■ ■ I n * I1, ^ r, 4 I, 1 . ■	I	..	t/- M i % L’A/l I I ID L 1\ V 1% k 1
• attce pa se je spet zasmejal.	©u	nrw	motcu* j«.- «<>•«
ilmate prav,« je nato dejal. »Opro* usnjato torbico iz krokodilje koze, ki stite, če sem vas hotel zadrževati pri je ležala na mizici v njem sobi. Od-V.išt vnemi.«	Iprl« i° Je ter začela brskati po njej.
»Ah, vendar, tukaj je!« se je oddahnila. »je na svojem mestu... Pa čemu me to sprašujete?«
»Stvar je v nekem oziru pomembna.« se je izognil Vanče določnemu odgovoru. »No, pa povejte mi vendar, ali je mar treba izključiti mož.nost, da bi bil kdo snoči rabil vaš ključ, ne da bi vi za to vedeli?«
Na dekletovem obrazu se je nenadno jx)javila neka zaskrbljenost.
»A kaj se je vendar zgodilo...?«
»Bodite brez skrbi.« jo je potolažil Vanče. »Ni se zgodilo nič takšnega, da bi vam dajalo povod za vznemirjenje. Pri svojem spraševanju imam le ta namen, da bi ugotovil naketere okoliščine, ki imajo gotovo važnost... Povejte mi, ali ni mogoče, da bi bil kdo snoči vzel ključ iz vaše torbice.«
»Izključilijem to možnost. Ob osmih sem šla v gledališče in sem vzela torbico s seboj.«
*Kdaj pa ste zadnjikrat rabili ta
ključ?«	i i j
»Snoči. Po večerji sem šln k 'j a d v Mae, da bi 6e prepričala, kako je z njo. in da bi ji voščila lahko noč.«
Vaneeju se je nalahno nagubalo čelo, kakor*' da 'ta izpoved gosiiodične Dillardove ne bi bila v skladu s tistim. kar si je on prej mislil.
»Ključ ste torej vedno imeli pri sebi. Tudi v gledališču, ne?«
»Tudi tam. Spominjam se celo, da sem držala vso predstavo svojo torbico na kolenih «
j Vanče se je zbegano ozrl na> tor-! bico.
»Torej dobro,« je prijiomnil in skomizgnil z rameni. »K tej^ zgodbi o ključu lahko zapišemo samo se besedo: konec... Ali bi lahko zdaj govoril; še z vašim stricem?«
»Strica ni doma,« je povedalo dekle. »Upam pa, da bo kmalu prišel.« i »Kaj pa gospod Arnessos?«
»On je na vseučilišču. Danes pa bo prišel domov že do kosila «
»Dobro. Bomo pa med tem časom malo govorili še s kuharico in tistim biserom Pvnejem. Vi pa. gospodična, j ne bi storili najjak, če bi šli h gospe , Drnekerjevi,«
Bella se nam je zbegano nasmehni-! la ter brez besede odšla skozi vrata na strelišče.
Kuharica in hišnik, ki ju je Ileath privedel v salon, kamor smo se bili med tem preselili, nam nista povedala nič novega. Oba sta zatrjevala, da sta prejšnji večer odšla spat ob desetih. Ponoči nista slišala nobenega sumljivega ro|jota. Niti tedaj da se nista prebudila, ko se je gospodična Dillar-dova vrnila iz gledališča. Vanče ju je odslovil s pvijjomlio, da ne sineta povedati nikomur ničesar, kar so ju pri tem zasliševanju spraševali,
Čez pet minut se je vrnil domov profesor Dillard. Čeprav je bil prese--nečen, ko nas je zagledal, nas je vendar zelo ljubeznivo pozdravil.
»Vendar me enkrat niste našli za-l>oslenegn, Markham.« je dejal svojemu bivšemu učencu, »in pripravljen sem. odgovarjati na vaša vprašanja. Domnevam namreč, da ste prišli sem zaradi ponovnega zasliševanja... Poj-
dimo zgor v mojo delovno sobo. Tam bomo lahko bolje razpravljali o tem, kar vas zanima.«
Šel je pred nami, in ko smo bili v njegovi sobi, nam je vljudno velel, naj sedemo.
>Zdaj sem vam na razpolago, Markham.« je dejal. »Ali ste prišli k meni, da me zaslišite, ali pa da mi kaj novega |X)veste?«
»/.a zdaj ni nič novega, gospod profesor. P r i šil i smo sem samo zaradi...« Markham jo za trenutek kolebal, a medtem se je že oglasil Vanče:
»V resnici se je položaj od včeraj nekoliko spremenil, gospod jirofesor. Prišle so na dan nekatere zelo zanimive okoliščine, ki bi jih morda še osvetlili, če nam jx)ve«te, kaiko so vsi, ki stanujejo v tej hiši, prebili prejšnji večer«
»Tega, kar želite, mi ne bo težko povedati,« je preprosto odgovoril profesor '»/.a katerega člana te hiše jia se zanimate?«
»Prav posebno za nobenega...« mu je brž odvrnil Vanče.
»Pa poglejmo malo,« profesor je pri tem vzel svojo »ijx> z mize ter začel vanjo basati toliak »kako je bilo z njimi. Bella in Siggurd sta ob šestih z menoj večerjala. Ob pol osmih je prišel Drucker, nekaj minut jnftneje pa Pardee. Ob osmih sta šla Siggurd m Bella v gledališče, ob pol enajstih na sta odšla (udi Drucker in Pardee. Malo jk) enajsti uri sem se podal v svojo <obo, potem ko sem odslovil ob desetih Pjueja iu kuharico. Lvo, to je vse.«
AflU OJL :• 3~O^JL cTčšrrUZTU Oc
IM
K
ji.j '\y
Tedaj pastirček vstane, spleže po lestvici k njemu ter povzdigne rokici:
»Župnik je bil z menoj tako dober, zato Te lepo prosim, če sme tudi on k Tvojemu zajtrku. Saj si mi snoči obljubil kruhek in da ga bova skupaj zaužila? Je li, da sme priti z menoj tudi župnik?«
Križani je sklonil glavo: prikimal mu je:
»O, kako si dober, prijatelj!«
Ves vesel steče mali siromaček v župnišče k župniku pravit veselo vest, da mu je njegov Prijatelj uslišal njegovo prošnjo. Župnik je molil ves dan; zvečer pa si je prižgal svečo, sedel za mizo ter napisal svoj testament: vse, kar je imel, je razdelil med siromake, le nekaj malega je zapustil sestri, da se bo lahko preživela.
Nova razstava Miloša Šušteršiča
. Ljubljana, 16. decembra.
Za povrstj o se vrste v Ljubljani umetniške razstave, kar je znak razgibanega duhovnega in umetniškega življenja v našem mestu. Prav zdaj beremo v naših dnevnikih poročila o treh umetniških rŽzstavah, namreč o onih v Jakopičevem paviljonu, o Pavlovčevi razstavi v Obersnelovi galeriji in o umetniški razstavi v Oražmovih prostorih.
K tem trem razstavam se je pridružila včeraj še četrta umetniška razstava Miloša Šušteršiča. Razstavni prostor si je izbral v salonu Antona Kosa. Saj je že pred mesecem
dni razstavljal v Obersnelovi galeriji zbirko svojih olj. Bili so po večini pejsaži pod naslo-y°.m, *L)oIenjska vas«. S sedanjo razstavo je Miloš Šušteršič dosegel tako velik uspeh, da je bil prepričevalen tudi za sedanje razmere.
Kljub temu da je Šušteršič v motivih dolenjske pokrajine položil mnogo pesimizma in melanholije, da se je izognil radostnih barv, ki jih Dolenjska sicer slikarju nudi, si je že pred mesecem osvojil sedanje občinstvo! In zdaj. ko vnovič razstavlja svoje dolenjske pokrajine. si bo vnovič pridobil priznanja tistih, ki*1 jubijo dolenjsko vas.
I Goreniske^a
Vrstni red letošnjih domačih najboljših table-teniških igralcev
Prav je, da tudi mi, vsaj. za letošnje leto, ko je namizni tenis zavzel pri nas tak razmah, prikažemo v tabelah najboljša moštva ali poedince, da dobimo tako .točen pregled v tej panogi našega športa. Prav je, da si ogledamo uspehe ali neuspehe naših domačih igralcev, katerih vrste se od turnirja do turnirja množe, pa tudi kakovost znatno izboljšujejo.
V poštev vzemimo vse javne prireditve od lanskoletnega božičnega turnirja v priredbi S. K. Mladike, do zadnjega prvenstva Ljubljane, prijavljene table-teniski zvezi oz. O. N. D-ju Prvo mesto ocenimo z 10 točkami, drugo s 6, tretje 6 tremi in četrto z eno. Pripominjamo, da je to uradna rang-lista za leto 1942. in ne morda le privatna cenitev!
Single gospodov; V tej disciplini si je nabral naš novi ljubljanski prvak Bradeško (Korotan) 55 točk (4 prva mesta, 2 drugi in 1 tretje). Kot kaže razlika med njim in zasledovalci (35 točk naskoka), je nesporno naš najboljši table-teniški igralec. Sodeloval je na vseh turnirjih (sedmih). Drugo mesto pripada članu Hermesa Marinku, ki je bil zadnje leto bivši državni prvak. Ima 2 prvi mesti (20 točk)), sodeloval je pa 6amo na dveh turnirjih. Tretji je spet Korotanec Strojnik Aleš 6 16 točkami (1 prvo in 1 drugo mesto), naslojzov; četrti: Djinovski (Hermes) 13 točk, 4 nastope (2 drugi, 1 četrto mesto); peti: Bogataj (Hermes) H točk, 7 nastopov (3 tretja in 2 četrti mesti); šesto mesto pripada Medvedu (Mladika), 6 točk, 4 nastope (1 drugo mesto); sedmi je Poženel (Hermes), 6 točk, 4 nastope (1 drugo mesto); osmi je Krečič (Mladika), 6 točk, 3 nastope (2 tretji mesti); de-
veto mesto je Strojnika R. (Hermes), 4 točke, 4 nastope (1 tretje. 1 četrto mesto); 10.—12. mesto pripada Recku (Mladika), Merali (Korotan) in Milanoviču (Hermes); imajo V6ak 1 točko (po 1 četrto me6to); Recek je sodeloval na 6 turnirjih, Merala R. tudi na šestih, Milanovič na treh. Iz-vzemši Marinka in Strojnika Aleša ima Bradeško več točk kot vseh ostalih devet!
Med moštvi pripada prvo mesto Hermesu (33 točk, 3 prva in 1 tret je,me6to). Mladiki drugo mesto: 26 točk, Korotanu 3. mesto: 15 točk in Sla-viji: 6 točk.
V doubleu sta bila najboljši par Marinko-Bogataj 20 točk (2 prvi mesti), sledita para Bra-deško-Lackner in Merala R.-Strojnik A. po 6 točk (vsak po eno drugo mesto); Djinovski-Krečič in Gabrovšek sta naslednja para z vsak po enim tretjim mestom (3 točke); 6ledi še par Djinovski-Scagnetti z eno točko.
Med juniorji je kot med seniorji daleč najboljši spet Korotanec Potočnik s 33 točkami; slede Bogataj 10 (samo en nastop), Tršinar 6 (6amo en nastop), Jankovič (K) 0, Meden (M) 6, Sevšek (M) 6, Bec (3), Purkart (3).
Tako sta najboljša poedinca seniorjev in ju-niorjev člana Korotana, ki je iz svojih vrst dal že precej dobrih igralcev (Dolinarja 2 in B. itd.). Upamo, da tudi ta dva ob urejenih razmerah ne bosta ostala le pri teh uspehih, ampak da bosta dosegla kaj častnega na tem polju tudi v inozemstvu. Ostalim pa želimo, naj se potrudijo kolikor toliko dorasti v igri njima in našemu table-tenisu se bodo odprla pota uspehov!
Med odlikovanci iz prvo svetovne vojne, ki so prejeli zlato kolajno za hrabrost, je v zadnji številki gorenjskega tednika predstavljen bivši narednik Friderik Belihar iz Stare Loke. Bil je po vojni do leta 1941 finančni uradnik v Skopi,ju. Lani pa se je med prvimi priseljenci vrnil s svojo ženo domov in se takoj stavil na razpolago koroškemu Volksbundu. Žena mu je pred kratkim umrla.
Novi grobovi. V Borovljah je umrl v starosti 72 let krojaški mojster Josip Ribič. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 32letni naddesetnik Franc Glančnik, v civilu carinski tajnik, 20 letni desetnik Karel Brovšek, 23 letni letalski naddesetnik Alfred Gastinger, 19 letni planinski naddesetnik Fran Bliem in 22 letni planinski desetnik Karel Klein, ki je imel več odlikovanj. Na Gorenjskem so umrli: Jerica Markovičeva, Valentin Jerala in Ivana Strupijeva iz Naklega pri Kranju, mizarjev sin Alojz Roger v Ratečah, Franc Brodnik v Slatniku in Francka Žibertova v Rakitovcu.
Poroke. V Kropi so se poročili'5 Jože Ciglerič in Marija Ažmanova, Anton Verč in Katarina Lazarjeva, Konrad in Ivana Zupanova, Franc Mohorič in Pavla Dermota, Janez Finžgar in Pepca Kovačeva. — V Ratečah sta se poročila Franc Nežmah in Ivana Melanškova, v Glogovici Janez Hauser in Ivana Podbevškova ter Anton Lever in Ljudmila Močnikova.
V Ihanu se je poslovila učiteljica Marija Kai-serjeva in nastopila novo službeno mesto na ljudski šoli v Trzinu. V Ilanu pa je nastopila službo učiteljica Margareta Steplianova.
V Predoslju prenavljajo šolo in otroški vrtec. Dvorano v Domu stranke bodo prav tako na novo uredili. Tu predvajajo filme za odrasle in mladino. Dosedanja učiteljica Jera Bruggerjeva je bila iz Predoslja poklicana na meščansko šolo v Kranju, na njeno mesto pa je prišla Jera Bar-toscheva iz Žirov, ki uči oba prva razreda.
V Kranjski gori je bil prirejen prvi tečaj za nego dojenčkov. 45 gojenk, po večini bodočih mater, je obiskovalo 10 večerov, trajajočih po dve uri. Prirejen je bil poslovilni večer, ki ga je vodila krajevna ženska voditeljica Erna Lauti-scherjeva.
Videm-Dobrepolje
Naročniki naših listov v dobrepoljski občini lahko poravnajo naročnino pri g. kaplanu h ekon ji Francu. Tu dobite tudi informacije o »Slov. knjižnici«. Oni, ki so plačali »Slov. koledar«, ga bodo lahko dobili v kaplaniji te
dni. Dan bo objavljen v časopisju.
1
Ljubljana
hi o/prffir
Torek, 15. decembra: Kristina, devica; Valerijam škof; Celijan, mučenec; Favstin, mučenec; Anton, mučenec.
1tbt'estiln
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: Sušnik, Marijin trg 5, mr. Deu-Klanjšček, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31.
ROKODELSK ODER
Nedelja, 20. decembra ob jx>1 5: »Firma«. Predprodaja-vstopnic v nedeljo od 10—12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrar-kova 12-1., desno.
Za vsakogar nekaj! Vse odvisne stvari: pohištvo, štalaže, razne predmete za sobo, kuhinjo, pisarno; tudi obleko, posodo, knjige, slike itd. razprodajamo zaradi omejenega delokroga. Oglasite se v pisarni: Sv. Petra nasip 17, pritličje.
Večer slovenskih klavirskih skladb za mladino. Glasbena Matica, ki je izdala letos celo vrsto izvirnih mladinskih skladb za klavir, vabi starše in vse, ki se zanimajo za napredek naše glasbe in za glasbeno literaturto, da posetijo v petek 18. t. m. ob 18 v mali filmarmonični dvorani ta prvi večer te vrste. Posamezni avtorji mladinskih skladb, odnosno nekateri naši priznani pianisti bodo izvajali ta dela in jih podali v prvovrstni izvedbi. Tako bo na najlejrši način nudena prilika vsem, ki se zanimajo za ta dela, da jih tudi s|)oznajo. Vsa dela, ki se bodo izvajala, so na razjjolago v knjigarni Glasbene Matice in zelo primerna za božična darila. Podrobni spored, ki velja obenem kot vstopnica za ta večer, bo od jutri dalje na razjrolago v knjigarni Glasbene Matice.
fjfiibljansho gledališče
DRAMA:
Torek, 15. decembra ob 16.30: »Primer dr. Hirna«. Red torek.
Sreda. 16. decembra ob 16.30: »Gradbenik Solnee«. Red A.
Četrtek, 17. decembra ob 16.30: »Oče«. Premiera.
Red premierski.
Petek, 18. decembra ob 15: »Večno mlada Saloma«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir tiavzd.
OPERA:
Torek, 15. decembra ob 16: »Slepa miš«. Red B Sreda, 16. decembra ob 16: »Thais« Red 6reda. Četrtek, 17. decembra ob 16: »Gasparone«. Opereta. Red četrtek.
Petek, 18. decembra ob 17.30: Vokalni in instrumentalni koncert v korist Udruženja gledaliških igralcev.
Druga javna produkcija Glasbene akademije ima na 6poredu skladbe: Beethovna, Bacha, Ma-scagnija, Ipavca, Premrla, Webra. Novvovviejske-ga, Novaka, Osterca in Verdija. Sporedi po 3 in 1 liro so naprodaj v Matični knjigarni. Nastop se vrši v mali filharmonični dvorani.
„Mošietran|e svete reke**
Pravkar je izšla osma knjiga ^Slovenčeve knjižnice* delo svetovnoznane finske pisateliice
A I N O KALLAS
Življenje in mišljenje prebivalcev Estonske je opisano močno, živahno, tako, da knjiga priklene bralca nase dokler je ne prebere do konca. — Knjigo dobite v vseh knjigarnah in trafikah.
Naročite se na „Sloven£evo knjižnico11 le do Novega leta imate Se Čas!
Opozarjamo, da bo po Novem letu med drugimi kmigami izšlo na:boljše Haggard-ovo d e k o
Roža sveta
kmalu na to pesem planin, znameniti
PILATUS
pi«ate'ja Federerja.
Povejte o tem tudi Vašim prijateljem in znancem!
A. IVENNFRT'
DVE SIROTI
36
X.
Roger je zaskrbljen tekel k Henriki,
®?Je Prav tako nestrpno jiričakovala.
»Ni le upanje, da bom zvedela dobre novice,« si je govorila, »tisto, zaradi česar komaj pričakujem njegov prihod, niti ne ugodje, poslušati njegove vzjkhI-bujajoče besede, temveč «
. Nl h?.,e.la izgovoriti 'tistega, kar jo je spravljalo v nestrpnost toliko bolj, čim bolj se je bližala ura. Sirota se je obtoževala zaradi ljubezni, ki jo je trgala od misli na 6e6tro!	0
Nekdo ic potrkal na vrata in Henrika je stekla, da bi odprla. Bil je vitez!
Gospodična, nisetn vam mogel prinesti dobrih novic, toda upam, da vse» eno lepo napredujem pri svojem iskadju. Danes pa bi rad govoril o nama... o vas in o sebi!«
Deklica je prebledela.
»Da, Henrika, dane6 vam hočem povedati vse, kar čutim za va6 od dneva, ko sem vas videl, kako sle s solzami in molitvami branili svojo čast... Henrika, jaz vas ljubim!«
Čeprav je bila pripravljena, da bo slišala te besede, vendar je revici zastal dih. Morala se je opreti na naslonjalo stola, kajti noge so jt odpovedale.
»Vitez,« je odgovorila z ganjenim glasom. »Ne smete govoriti tako. 2e nekaj časa sem tudi jaz brala iz vaših oči čustvo, ki ga gojite do mene. Toda opraviti moram nalogo, ki je ne 6mem zanemariti. Ko bo moja sestra v mojem naročju, tedaj... šele tedaj bom lahko sprejela vaše besede o ljubezni!«
Roger je od radosti vzkliknil, jo prijel za roko in jo pokril 6 jzoljubi.
»Hvala, Henrika! Prisegam vam, da bom našel vašo 6estro in potem 6e bova imela rada... Jaz,« je nadaljeval, »sem govoril o svoji ljubezni do vas z neko osebo, ki mi je močno draga, z grofico de Linieres. z mojo teto, ki mi je obljubila, da naju bo prišla jrogledat.«
»Da bo prišla 6em?«
Preden je mogel Roger odgovoriti, se je zaslišalo na vratih trkanje. Mladenič, ki je bil Židane volje, je skočil, da bi jih odprl.
Med na pol odprtimi vratmi se je prikazal obraz — Picarda!
»Picard?... Ti tukaj?«
»Jaz, gospod, in nihče drug kakor jaz!«
Picard je 6jJoznal, da je Marest. agent jx>Iicijskega načelnika, držal svojo besedo in mu pomagal odkriti kraj, kjer je I bivala vitezova ljubica.
Komaj je vstopil, je s pogledom preletel vse naokrog in mislil, da je v sobi brez dvoma našel le sobarico ljubice svojega gospodarja.
Roger je povedal Henriki, da je to njegov oskrbnik. Dekle, ki je spoznalo, da 6l imata moška gotovo kaj važnega povedati, je nataknila obleko, katero je ravno pripravljala in dejala, da bo za hipec odšla. Odšla je in jntstila moška sama.
Picard je umolknil, zraven pa 6i je mislil, kako neki mora biti lepa šele go-sjiodična, če je že njena sobarica tako zala. Hip nato ga je 6pravil spet v stvarnost krepak dregljaj pod rebra, da se je kar zasukal.
»Sedaj pa, ti prevejanec, povej, po kaj si prišel?«
Picard je bil vesel, da je sj>et slišal govoriti svojega gospodarja na način, kakršen je bil pri njem v navadi v starih časih!
»Gospod, jx>veda!i vam moram, da sem bil tako nesramen in sem vas zasledoval ...«
»Zakaj?«
»Zatorej... Sklenil sem bil namreč, da se bom odpovedal službi pri gospodu .. in sem zaprosil za pritrdilo gospoda načelnika policije. Ta mi je naročil, naj iztaknem kraj, kamor moj gosjrod zahaja na ...«
»Vohunil 6i za menoj? Dobro! Sedaj pa odpri svoja ušesa in zapomni si, kar ti brni povedat Ti se moraš vrniti h grofu de Linieres in mu jiovedafi, kje si me našel... Povej mu o tisti, ki jo ljubim in katera bo postala moja žena...«.
»Hočete reči, da bo sobarica...«
»Kozel!«
Picard je zazijal in ni liofel verjeti lastnim očem. Tista deklica, ki jo je! imel za sobarico, je prava tjubica...?
Bil je višek!
Ravno je odjrrl usta, ko je ropot po stopnicah pripravil viteza do tega, da mu je dal znak, naj molči.
»Tiho! Ona je.«
In res je bila Henrika.
In kako 6e je spremenila v nekaj minutah! Jokala je in njen bledi obraz je istočasno izžareval bol in nevoljo.
Komaj je stopila v 6obo, že 6e je vrgla na stol. Ni imela več moči, da bi se premaknila, temveč je 6krila obraz med dlani in planila v jok.
Roger 6e je vrgel k njenim nogam in poskušal odtrgati njene roke od lic.	*
»Henrika, 6rce moje! Kaj pa je? Zakaj jokate?«
»Gosfiod vitez... zajx>dili so me!«
»Kdo vas je zajx)dil?«
»Gospa mi je rekla, da ima dve hčerki in da ne mara, da bi se zgledovali nad mojim nečednim življenjem ...!«
»Da bi se nad vami zgledovali? Nad vami, ki va6 spoštujem, kakor bi mi bili eestra? Nad vami, ki ete najčistejše dekle?«
V Picardovem srcu se je pojavilo sočutje do te deklice. Njegova običajna pikrost in posmehljivost je začela kopneti ter 6e umaknila pravi ganjenosti.
»Henrika,« je rekel Roger odločno in se dvignil. »Zapustili boste to hišo in 6e preselili v boljšo. Odšli bosite v moj dom skupaj s svojim zaročencem.«
Sirota je na široko odprla oči in obstala brez besede. t
»Jaz, pa vaša žena!«
»Ona je vaša žena?« se je oglasi! Picard kot daljni odmev.
»Da, če me ne boste zavrnili, bom 6rečen, če vas bom lahko naredil za svojo ženo.«
Henrika se je dvignila in zmajala z glavo.
»GosjkkI, ne bi rada skalila miru v vaši družini, ne bi bila rada vsiljivka iu ne bi vas hotela spraviti v nesrečo. Hvala* vam za vse, toda nikdar ne bom vaša žena!«
»Če bi mi družina ne dala pristanka, 6e bom poročil brez njenega privoljenja!« je odgovoril Roger.
»Mi se požvižgamo na družino,« je pristavil Picard, ki je bil do skrajnosti vzhičen.
»Ne, vitez. Jaz bi vas... Ne, ni mogoče!«
Vaudrey se je zdrznil in pogledal svojega strežaja, proseč ga, naj mu da palico in klobuk.
»Na svidenje, Henrika, takoj bom nazaj!«
»Zbogom!«
»Ne zbogom, pač pa na svidenje!«
»Na svidenje!«
Picard ni takoj stopil za svojim gospodarjem, pač pa je za hip obstal v sobi in zapičil oči v deklico, ki je ponižno odklanjala srečo in tako zavidanja vreden položaj. Ko pa je šepnil dekletu na uho nekaj spoštljivih besed, je skočil za 6vojim gospodarjem.
Roosevelt je slabo računal
Mislil je, da bo naletel na staro, bolno in onemoglo Evropo, a naletel je le na narode, ki so pripravljeni odločno braniti se pred amer. napadom
Berlin, 14. decembra, s. Pod naslovom »Velika Rooseveltova /.mota« objavlja podnačelnik nemškega tiska dr. Sundermann v glasilu narodno socialistične stranke članek, v katerem razčlenjuje politiko predsednika	Združenih
ameriških držav in njegov način vojskovanja. V tej svoji razpravi člankar ugotavlja, da je Rooseveltove zmote treba pripisovati predvsem naslednjim stvarem:
Najprej je predsednik Roosevelt storil politično napako, ko je dejal, da bo še lahko našel v Evropi domačine, s katerimi je njegov prijatelj in prednik VVilson pred 25 leti lahko računal. Kakor je na eni strani danes boj proti boljševizmu nekaj, kar'danes odpravlja prepad med zmagovalci in premaganci v Evropi, nrav tako na drugi strani ni nobenega evropskega naroda, ki ga je bil Roosevelt prisilil v vojno ali celo k porazu in ki l>i se navduševal za to, da bi bila Evropa ponižana na stopnjo ameriške kolonije, ki bi jo Amerikanci izkoriščali.
Drugič ima predsednik Roosevelt čisto zmotno mnenje o gospodarski moči Evrope. Ne-zavzetne postojanke — piše dalje Sundermann — od Pirenejev do Kavkaza pomenijo tako obširno gospodarsko področje, kakor ga doslej še ne pozna svetovna zgodovina, in v primeri z njim pada gospodarska moč Združenih ameri-
ških držav na drugo 6topnjo, tudi če Rooseveltova vojna politika ne bi bila vpregla Združenih držav v vojno na štirih bojiščih.
Tretja zmota bojevite Rooseveltove politike pa je najhujša. Roosevelt je namreč mislil, da bo lahko napadel evrojisko trdnjavo čez oceane.
Niso mu dale razumeti samo podmornice zavezniških sil — piše nato Sundermann —, kaj se pravi, oskrbovati vojsko čez Atlantski ocean, temveč so mu tudi evropski vojaki med tem časom na afriških tleh že jasno dopovedali, kaj ga čaka, če bi en sam njegov bataljon stopil na evropsko celino.
Člankar končuje svoja izvajanja takole: Rooseveltove zmote lahko na kratko povzamemo v naslednjih stavkih: Roosevelt bo ugotovil pri svojih vojnih računih iste napake, kakor jih je v dosti manjši meri naredila Velika Britanija v svoji napadalni .vojni proti Nemčiji. Anglija je mislila, da je Nemčija s svojim odporom že pri kraju in da je v svoji notranjosti razcepljena. Toda Nemčija je pokazala, da je strnjena in močna, kakor doslej še ni bila nikdar. Roosevelt opira svoje nade na staro, bolno in slabotno Evropo, naletel pa je na evropske narode, ki so pripravljeni odločno se braniti pred ameriškim napadom.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
Kaj se to pravi..
če se 10 tonska trgovska ladja potopi
Pod gornjim naslovom prinaša »La Domenica del Corriere« zanimiv članek, ki je za sedanje čase, ko vsak teden prihajajo številna poročila o pomembnih potopitvah sovražnikovih ladij po vseh svetovnih morjih, izredno primeren. Povprečni človek si težko pravilno predstavlja, kakšno izgubo pomeni za sovražnika izguba kakšne večje trgovske ladje. V tem oziru je članek zelo poučen in ga zato prinašamo v celoti tudi mi:
Zdaj je prišlo že v navado, da na vsake štiri ali pet dni slišimo po radiu ali beremo v časopisih izredna vojna poročila, ki govore o potopitvi anglosaksonskega ladjevja. V teh nekaj dneh je ponavadi potopljenih okrog 100.000 ton sovražnega brodovja. Toda, ali smo 6e že kdaj vprašali, kaj se to praktično pravi, če gre kakšna, recimo deset-tisočtonska sovražnikova trgovska ladja na dno morja?
Odgovor na to tako zanimivo vprašanje nam je dal sovražnik sam v nekem članku, ki je izšel v »Picture Po6t« v Londonu.
»Kaj se to pravi,« se sprašuje omenjeni londonski časopis, »če se 10.000 tonska trgovska ladja znajde na dnu morja?« in potem na to vprašanje takole odgovarja:
»V primeru, če gre za kakšno petrolejsko ladjo, je treba pomisliti, da je z vsako takšnih ladij mogoče prepeljati, kadar vozi največji možni tovor, 2 milijona 600 tisoč galon ali 11 milijonov 804 tisoč litrov bencina.
S tolikšno zalogo dragocenega pogonskega goriva bi tisoč srednje velikih tankov lahko naredilo 1300 milj dolg* pol,"to se pravi, pot 2090 km! Ji 11 uko razdaljo bi lahko preletelo s tolikšno za" ldgo bencina tisoč bombnikov in tako bi bombniki prileteli iz Anglije nad Berlin, tam zmetali 6voje bombe na nemško prestolnico in se potem vrnili na domača letališča, od koder 60 6e dvignili; ali pa bi z omenjeno količino bencina lahko tisoč tovornih avtomobilov, od katerih bi vsak imel po 10 konjskih sil, prevozilo 73.000 milj dolgo pot, kar je 117.000 km!
Potem se »Picture Post« bavi s kakršno koli trgovsko ladjo in piše:
»10.000 tonski trgovski parnik, ki bi bil naložen z žitom, bi lahko prepeljal tega svojega tovora 22,750.000 liber (angleška libra je 453.3 gramov, ali okroglo nekaj manj ko pol kilograma). Iz vsakih 100 kg pšenice nameljejo danes okrog 85 kg moke. 22,750.000 liber pšenice bi torej dalo 19.5 milijona liber moke, iz nje pa bi lahko spekli 15.5 milijona hlebcev kruha, težkih 2 libri, to se •ravi, nekaj manj ko en kilogram. Toliko kruha i zadostovalo 42.000 družinam za celo leto (en hlebec na dan), oziroma 500.000 družinam za dobo enega meseca. Enako velik trgovski parnik pa bi lahko prepeljal 15 milijonov liber volne in bi bilo iz tolikšnih količin volne možno narediti tri milijone vojaških uniform ali štiri milijone ženskih oblek, številke 60 6eveda zaokrožene, zakaj znano
je, da razne vrste volne ne izgube pri čiščenju enako na 6voji teži.«
Tako piše »Picture Post«. Tisto, kar je najvažnejše, pa je člankar pozabil napisati. Ni povedal namreč, koliko ton sovražnikovega ladijskega prostora 60 doslej nemške in italijanske podmornice in letala že potopila od začetka vojne do danes. Pa bomo povedali mi: dozdaj 60 te sovražnikove izgube na ladjah zelo velike: nad 24 milijonov ton!
A k izgubam več ali manj dragocenega tovora, ki so ga te ladje prevažale, je treba prišteti še izgubo ladij 6amih. Ladje pa so danes 6ilno drage. Pred nekaj meseci je moral nek Anglež odšteti kar 750.000 funtšterlingov, ko je kupil zastarelo, leta 1919. zgrajeno in okrog 9000 tonsko trgovsko ladjo.
Veliki Bruselj
18 občin, ki so bile doslej samostojne, 60 zdaj združili v Veliki Bruselj, kakor 60 svoj čas storili tudi pri nas, ko smo dobili Veliko Ljubljano. Tako je Bruselj postal milijonsko mesto. V upravnem oziru je združitev 19 občin, kolikor jih je zdaj v Bruslju, zelo poenostavila oskrbo z živili, vzdrževanje javnega reda, ureditev protiletalske obrambe, socialno skrbstvo itd. V vsakem oziru ustvarja ta združitev številnih občin v Veliki Bruselj pogoj za nadaljnji razvoj mesta Bruslja; piše dopisni« »Ce« iz belgijske prestolnice. Pravijo, da bo Bruselj v bližnji bodočnosti imel že poldrug milijon ljudi.—Župansko mesto v Bruslju so zaupali bivšemu guvernerju anverške pokrajine, Grauilsu. Vodstvo nad umetnostjo, znanostjo in tujskim prometom pa je prevzel neki znani časnikar.
C!
Ribe imajo med vsemi živalmi najmirnejšo kri
Po ugotovitvah nekega znanstvenika imajo med vsemi živalmi ribe najbolj mirno kri. Pa tudi med ribami samimi 60 v tem oziru precejšnje razlike. Tako so na primer jegulje najmanj »flegmatične«. Pri njej je tisti učenjak, ki se je zadnje čase bavil s temi raziskavanji, naštel 68 srčnih utripov na minuto, pri ščuki 50, pri morskem jeziku pa le 35. Najbolj počasi pa bije žila morskim polžkom, le trikrat na minuto.
I Vsa vas šahira
V bližini Halberstadta v Nemčiji leži neka va6, kjer vsi njeni prebivalci znajo igrati šah. Ta nenavaden jx>jav 6i razlagajo takole: Leta 1011. je alberstadtski škof Arnold dal zapreti grofa Gun-celina v nek utrjeni stolp. Tam si je mož krajšal čas 6 tem, da je poučeval svoje sojetnike šah. Ša-
t
A
1
m
%
m
145.
Ker so bili v Rimu že pred dnevi oznanili, da pojde cesar v Ostijo in si bo tam ogledal največjo ladjo sveta, ki je pri peljala žito iz Egipta, so se to jutro že zarana zbirale tolpe postopačev in ljudi vseh na rodov pri Ostijskih vratih, df bi si nasitile oči s pogledom na sprevod, kateremu se rimsko ljudstvo ni moglo nikoli dosti načuditi, zakaj cesar je bil vajen jemati na pot vse, kar je potrebno mehkužnosti in udobju
Mi«
M
u
l
144.
Na vse zgodaj ta dan so pastirji iz Kampanije, oblečeni v kozje kože in ožganih obra zov, gnali skozi vrata pet sto
oslic, da bi se cesarica takoj po prihodu v Antium že mogla kopati v njihovem mleku. Gle dalci so se smejali uhati čredi ki se je pomikala dalje v obla kih prahu, ter radostno poslu iali žvižganje bičev in krike pastirjev
hovska igra je kmalu postala zelo priljubljena v tisti vasi in kmalu so znali šahirati tam skoraj vsi ljudje. Od očetov se je zanimanje za šah podedovalo na sinove in vnuke. Neko nemško poročilo pravi, da še danes v tisti vasi pri Halber-6tadtu vsi, moški in ženske, stari in mladi z velikim navdušenjem igrajo šah in da je vprav iz te va6i izšlo tudi precej šahovskih mojstrov.
Osli, ki se kopljejo v — pivu!
V severnih brazilskih pokrajinah že več mesecev ni bilo nobenega dežja, zadnje dni pa je le
začelo deževati, ■cesar 60 se vsi zelo razveselili, zlasti pa še kmetje, ki so bili že z veliko zaskrbljenostjo gledali svoja izsušena polja. Da bi ta srečni dan primerno preslavili, 60 Indijanci v nekem kraju priredili zanimivo tradicionalno slavje. Pripeljali 6o nekaj oslov in jih pustili, da so se kopali v velikih kadeh, polnih piva. Iz količin piva, ki so ga ti osli med svojim kopanjem popili, so Indijanci potem prerokovali, kdaj bo v deželi spet deževalo...
S 1. januarjem bodo v Budimpešti uvedli nakaznice za meso.
V deželi piramid
Zapreke pri lovu v Sudanu
49
Kartum (Sudan).
Ko sem bal še mlad in sem prebiral Karl Mayeve knjige, sem si predstavljal lov v Sudanu zelo preprosto. Treba je vzeti — sem si mislil — e seboj puško na krogle, puško na šibre ir, polno vrečo steklenih biserov. S puško na krogle streljaš leve slone in noso-i«^ce, a jjisiko na šibre divje race, flaminge en bradavičaste svinje (menda so take pečene svinje zelo okusne) in končno s steklenimi biseri plačaš svoje črne nosače. Nič se mi ni zdelo bolj preprosto kakor lov v Sudanu 1
Stvarno to tudi ni nič težkega!
Skrbi mi ne delajo kače in škorpijoni, niti bojeviti rodovi črncev in niti tse-tse' muhe (kakor bi to mogoče kdo sklepal po Karlu Mayu). Prav tolikšna je verjetnost, da pade komu opeka na glavo v Berlinu, kakor da ga v Sudanu ugrizne gad in večja je verjetnost, da umrete kjer koli na tifusu kakor pa v Sudanu na spalni bolezni. Tudi rodovi črncev ob reki Gazeli ne jemljejo za napitnino steklenih biserov, ampak imajo svojo trdno tarifo kakor nosači na kolodvoru (ki jo prekoračijo tako prvi kakor drugi).
Ne, to mi ne dela skrbi, skrbi mi dela strogi sv. Birokracij, ki je tod v afriški puščavi uredil vsako stvar natančnejše^ kakor v Nemčiji, kjer je toliko predpisov. V resnici se mi zdi lažje oddati pri nas pravilno davčno napoved, kakor pa tukaj dobiti pravico
streljati na leve.
Za to je treba imeti najpreje splošno lovsko pravico (ki stane denar); drugič je treba imeti posebno dovoljenje v lovska lovišča (ki stane še več denarja); nato je nadalje potrebno posebno dovoljenje za ujjorabo repetirne pištole (proti plačil useveda) in drugo dovoljenje za izvoz, lovskih trofej (izvozni davek je precej občuten). In končno še jKisebno »Ekstra dovoljenje*, ki stane 50 funtov in kjer je zapisano, kakšne živali in koliko vsake vrste sploh je dovoljeno streljati. Po teh omejitvah sta dovoljena dva sloaia (za vsakega je treba plačati posebej petnajst funtov in izvozni davek na slonovo kost), belega rinocerusa (pet funtov posebej prosim); navadne črne rinocere se sploh ne sme streljati. Treba je
povedati, da tudi bele saino 28 stopinj zapadno dolžinske mere. Če torej srečate slučajno belega rinocera, mu torej recite:
»Počakajte malo, prosim; najj>i»je moram izmeriti, kje sle, in od te ugotovitve je odvisno vaše življenje.«
Nadalje sta v dovoljenju vsebovani dve opici, dvanajst povodnih kozlov (od katerih sta dva prosta, za ostalih deset pa je treba plačati), in največ dve antilopi. Zato se pa lahko izživite v gazelah: dvanajst je prostih vsakega plačila.
Nato pride cela vrsta živali,	ki se	jih ne	sme	streljati. Te so:
divji osli, flamingi, marabuji, pelikani in še cela vrsta drugih. Nojev se za nobeno ceno ne sme streljati, ampak jih je dovoljeno loviti samo žive. (Pa ujemi živega noja!)
Ko me je angleški uradnik	tako	podučil,	mi	je še priporočil,
naj	si najamem zaseben parnik	(tako, da je	prijetnejše in da je
tudi grof Huniady včeraj tako napravil). Če pa se mi zdi to predrago, bi končno zadostovala tudi jadrnica. Ponudil se mi je celo, da mi za štiri sto funtov pripravi prav prijeten šest tedenski lov. V ta znesek ni vračunano vino in \vhisky.
Ko sem moža zagotovil, da mi je že poštni parnik dovolj drag. mi je priporočil »skromen« lovski izlet s karavano kamel (»31 kamel zadostuje za hrano, vodo, prtljago in služabnike«). Tak lovski izlet bi me veljal »samo; dve sto funtov in bi lahko postrelil nekaj gazel, če bi imel pa srečo, pa še kakega leoparda. Priznal mi je, da je lov v Sudanu draga reč in da mi je zato imenoval samo najmanjše Številke. Vsekakor pa me je nujno posvaril, naj ne kršim zakonitih predpisov Kazni da so namreč precej višje kakor stroški za lov in da bodo nadzorniki za divji lov prav gotovo zvedeli za vsak prekršek.
To sem mu verjel na besedo, ker vem, kako klepetavi so zamorci. Najljubši razgovor jim je to, kar počne beli mož. Ko odprem hotelska vrata svoje sobe, te že gotovo gleda orni služabnik skozi luknjico ključavnice, (če mu zato eno pripeljem, bom policijsko kaznovan s petimi pijastri in zato živim rajše dostojno ter kakor menih Lahko bi se namreč zgodilo, da bi j>olicija smatrala, da sem udaril črnca >brez vzroka«, in lo velja jH>tem deset pijastrov.)
Po tem skoku v stran v svojem pripovedovanju (ki so ga povzročili moskiti, ki so me med pisanjem pičili in sem se moral praskati ter sem zaradi tega izgubil logično nit v svojem pripovedovanju) se vračam k poročilu.
Žalosten sem se splazil stran in sem sedel v neko majhno kavarno na obali Modrega Nila, kjer je nek star Grk prodajal po pet pijastrov pijačo, ki jo je imenoval »\vhisky s sodo«, čeprav ni bila nič drugega, kakor zmes slabo prečiščene nilske vode in sladkega žganja.
Tam sem potožil svoje skrbi črnemu ribiču Selimu, ki me je povabil na čoln lovit ribe. Selim je biser vseh črncev. Ne morda samo zaradi tega, ker pozna kraje, kjer ujamete lahko najdebelejšega soma, ali ker zna dvajset angleških besedi in ker skrbi zame kakor oče (tudi ta stavek je zaradi prekletih moskitov posta! predolg), ampak zato, ker mi je tudi sedaj pomagal s svojim pametnim nasvetom.
»Master,« mi je rekel, »ali se boš dal okrasti od teh prekletih policistov? Star mož sem in sem videl mnogo lovskih družb, ki so prihajale in odhajale. Verjemi mi, le redki so prinesli iz Jova levjo kožo ali slonovo kost. če pa so jo prinesli, to še daleč ne pomeni, da so jo dobili na lovu sami. Večina je te lovske trofeje kupila od črncev. Dobil boš kuharja, ki te bo goljufal, in nosača, ki ti bo kradel cigarete (v tem je bil tudi on strokovnjak). Ma-ster, bodi pameten in ostani tukaj. Jutri ti bom pokazal mesta, kamor se hodijo napajat gazele Sicer je treba za to res imeti dovoljenje, toda to delajo vsi brez dovoljenja in policija jih ne preganja.
Sledil sem temu pametnemu nasvetu. Gazel je tod toliko kakor srn v kakem boljšem nemškem lovišču. Ko je milo vroče opoldne, je Grk zagnal svoj ropotajoči »Ford in odpeljala sva se kako urico daleč, da bi streljala na gazele. Dobila sva komaj eno ali dve, dočim so jih črnci s svojim železom srpaste obike, ki so ga metali, pobili kolikor so jih mogli. (Pol Khartuma in Omdurmana živi od gazelinega mesa. Prijetno je opazovati gazele, ko začno skakati iz grmovja in najpreje tečejo del poti, nato pa postanejo radovedne in se hočejo prepričati, kakšne znamke je avtomobil, ki dela tak ropot, potem pa osupnjeno obstanejo pred »Fordom« in nudijo dober cilj. Sem in tja pride mimo na svoji kameli kak sudanski policijski stražnik, ki se z razumevanjem nasmehne in odjaha naprej.
To je sicer skromen lov v Sudanu, toda kaj hočete, če niste milijonar?
_ __________________________________________________________________________ ,,	.	j,	i	.	Mirnik	-	RokonUo*	ne	»račam«)	—	»Slovenski	dom*	Izhaja	ob	delavnikih	ob	t2	—	Me*