Pavel Keller:19- nadaljevanje. ,,Hubert" Roman iz gozdov. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Drugo jutro sem že pred zajtrkom odšel z doma. Vse ljubke in grde prikazni pretekle poči sem hotel pregnati. Šel sem skoraj dve milji daleč. Nato sem postal lačen in sem zavil v neko gostilno v vasi. Med potjo scm se dolgo mudil v gozdu in ko sem prišel domov, je bilo poldne. — Tim jc izginil! Napeljal je bil Padovko, da mu je v vasi preskrbela voz in mu pomagala, naložiti dva kovcega, ki ju je, kakor ji je rekel, moral sam oddati na kolodvoru. V kovčegib je bila njegova imovina. S to se je odpeljal. Ko mi je Padovka to povedala, sem se žalibog spozabil in jo ozmerjal. Tedaj je tudi ona pobrala svoje reei in jo pobrisala. Tako sem ostal z Matildo sam. Kakor s prestola pabnjen in zapuš.cn vladar sem sedel v svoji sobi. Prve ure sem pravzaprav pretresaval le vprašanje, ikdo bo krmil kokoši in prašiča, (ki sem ga imol že mosec dni.. In kdo bo snažil čevlje in nosil na mizo. Tako odvisni s. »gosposiki ljudjo«. Ker se boje majhnih vsakdanjih del, pridojo v odvisnost shižaltnikov. Najbolj me je bolelo radi prašiča. Nad njin. je obupala tudi Matilda, čeprav je bila boljšo volje kakor jaz. Nobeden izmcd najn ni vedoi. kako se pita prašič; t-o dclo jc opvavljala l'?dovka vedno kakor neko vrstc skrivno nm«"i nost. Popoldne je prišel oco ,.aniš, naš pism.nošr.. Nc vem, _e je drugje ravnotako, fiii podobnft naš vaški pismon-oša irna ¦vsekako nonavadnr nazore o poštni tajnosti. 1'robore vsc moje ikartv. pripoveduje mi že 3 cesto či?z plot na vrtu, ka. jo napisano na njih; na primer: »No, gospoo llubert^ vino, ki _te ga naročili, jc že odposla.io.^ Ali: »Knjige v b**V-*RT: "imajo pri rokah«j ali »Prav smešno karto vam nesem; pokazal scm jo pri »Grozdu« in vsi so se smejali!« Inozemske znamke očka Janiš odlepi za zbirko svojega vnuka. Pisem ne odpira; vse kar je prav: za to je preobziren. Nasprotno pa pripoveduje Padovki, ki ima pravico, da mu natoči kozarček žganja, o vsem, kar je prišlo za občino po pošti: da je prejel kovač pismo, pa mu ni povedal, kaj je v njem, kdo mu ga je pisal, kajti kovač je nepriljuden, godrnjav človek; da je naskrivaj dal Novakovi Emi že šest pisem in tri karte, ki jih ji je pisal njen vojak, da pa nobeden človek ne sme vedeti tega, ker bi bilo dekle sicer doma tepeno; da je trgovec že zopet dobil pismo od firme, pri kateri naroča kavo, in da je najbrž to opomin — in več takih poštnih skrivnosti. Starega žlobudravca imam rad. Danes je prišel oče Janiš nenavadno hitro in Ze od daleč klical: »No, strmeli boste, gospod Hubert; strmeli poste!« Prav nič nisem bil radoveden, zaradi česar bam strmel, temveč sem vprašal: »Povejte mi, oče Janiš, ali niste videli okrog poldneva na kolodvoru mojega Tima?« »Seveda,« je sopihal stari, »dobro, da ste me vprašali, gospod Hubert, sicer bi bil pozabil. Gospod Tim sporoča gospodu Hubertu, da ni mogel storiti drugega, da je moral od tod in da bo gospodu Hubertu pisal. Pozabil bi bil, gospod Hubert, ker sem čisto brez sape!« »Zakaj ste čisto brez sape?« »Stari Grčar je vendar le ubil Bianko!« »Janiš! Od kod pa veste to?« »Iz vašega časopisa! V vašem časopisu je-« »Drvar Grčar, ki se, osumljen umora, nahaja v preiskovalnem zaporu, je preiskovalnemu sodniku priznal, da je umoril svojo vnukinjo. Pravi, da je storil to v pijanosti in v jezi, ker mu je bilo zaradi nje odpovedano stanovanje.« Bilo je proti večeru. Bil sem pri Boltežarju in sedela sva na vrtu. Modre lastavice so švigale okrog hišnih streh. Španski bezeg se je ponašal s težkimi grozdi, na belišcu jc ležalo bleščeče belo perilo. Vsenaokrog je bil vonj in ptičjc petje, blagomil majnik. Midva pa sva sc .pogovarjala, ikakor dva policaja v zatobli stražnici. Boltežar je držal stisnjeno pest na mizo in strmo gledal v časopis. »Laž!« je rekel. »Prevara! Zmota! Stari Grčar jc v zaporu najbrž zblaznel in sedaj po dolgih mukah pri proiskavi prizna vso, kav s-odnik liočc. Ali ste že kcdaj brali o m-odernih mukah pri preiskavi, kako jetnike po pol dneva, da po celi dan vseskrižem izprašujejo, doklor ni lačen, na smrt truden, umehčan, dokler njogovi živci ne popuste?« »Da, slišal sem o tem.« »No, tako je z Grčarjevim slučajem. Poznam tcga preiskovalncga sodnika. On jo juridicno izobražen rnož; jaz niscm; toda če bi bilo v moji moči, bi ga takoj odstavil. Prirojenega nma ta človck prav nič nima. Tudi Ijudi nc pozna. Iz drugih ikrajev je, pa naj tu pri nas deli pravico! Tukajšhje ljudi bi morali zasliševati in soditi _amo rojaki, in sicer goi'janco gorjanci, indu- strijskc ljudi industrijski Ijudjo, kmcte kmotsld ljudjc. Vsi ti se med scboj zolo razlikujejo ia kdor tega ne ve, pogreši.« »Strašno bi bilo, čo bi bila zaradi Grčarja vaša prava.« »Jaz imam prav. In ostaiiem pri tem, kar sem rekel, morilec je vaš pobogli Tim, ki ste mu v svoji noodgovornosti pustili nteči. Ali si morete misliti boljši dokaz za to, da je mojo sum-ničenje pravo, kakor je ta, da vam fant pobegne, ker mu iz ikateregakoli vzroka najbrž postajajo tla vroča?« Prepirala sva sc radi Tima; toda vsc moje besedc v njegovo obrambo so bilo kakor hrome. Nazadnje je rekel Boltožar: »Razon vam še nikomur nisem ni.esar rckcl o rl'imn; lc dvojčkama šc pri »Grozdu«; kajti čeprav nobenega opravka nočem več imcti z njima, scm mislil, da me vožc dolžnost do njunib poštenih staršev, da ti neurhni ženščini* posvarim jned posledicami.« Po teh njegovih bescdah so mi jp zdol položaj zopet izpremf njiMi. Poslovil scm so od njc- ga in šel proti »Grozdu«. V gostilniških sobah je bilo prazno, le ena izmed deklic je bila tam. »Gospodična Malčka?« sem vprašal. »Da. Milčka leži; zelo je bolna.« »Ej, žal mi je. Saj ne bo nič hudega?« Tedaj je Malčka začela j-okn+i. »Zelo hudo je. Morebiti bo umrla. Morebiti jo napadejo sr.ni kr.i. In mene nc mara videti — noče, da bi bila pri njej — sovraži me — sovraži sestro — nič se ne gane v postelji in oči so se ji zasukale — služkinja je pri njej — o zdravniku pa ne mara nič slišati — umreti hoče — o moj Bog, moj Bog!« »Kako pa ji je prišlo kar nenadoma —?« »Včeraj. Včeraj popoldne. Oh, gospod Hubert, nekomu le moram povedati — sicer me zaduši. In vam zaupam.« »Tega sem vesel, gospodicna Malčka. Čc le moi-em, vam bom rad pomagal.« »Oh, gospod Hubert, kak.cn teden je bil to! Čudim se le, da sva še živi. Tako strašno je bilo. Gospod Boltežar nama je bil pisal pismo, da je k majniški proslavi vabljena samo tista, ki se ni zapletla s snažilcem čevljev Timom. Oh, kako je Milčka divjala zaradi te žalitve! Kajti — prosim, da tega nikomur ne poveste — Milčka vendar Ijubi gospoda Tima; in to se mora reči, čeprav je gospod Tim sedaj le služabnik, zal je vendarle zelo in tudi priljuden in omikan mož. Celo v časopise piše, naj ga ponosni gospod Boltežar lc kar posnema! Midve pa sva se tako strašansko sprli. Milčka je bila vedro dobra, nikoli se nisva prepirali; naenkrat pa je zdivjala nad menoj kakor furija in je rekla: To je samo . . . samo ti si kriva, ker, ker . . . ne, sram me je, ne morem povedati tega!« »Ali vam sinem kaj pomagati, gospodična Malčka? Glejte, takole si mislim: gospodična Milčka si misli, gospod Boltežar namerava prositi za vašo roko, sedaj pa se spotika nad tem, da bo Tim postal njegov svak.« Prestrašena je planila: »Odkod pa veste to? Za božjo voljo, saj vendar ne govore ljudjc o gospodu Boltežarju in meni?« Plavolasa, zala Malčka je bila sedaj že pač stara tridesot let, sedaj v svojem strahu pa je imela oči škakor neodraslo dekle, ki jo zasačijo pri njeni prvi ljubezni. »Ni. strahu, gospodična Malčka; jaz le tako sklepam, kar pa najbrž ne bo res.« »Oh, saj je res!« je strastno vzkliknila. »0 Bog, gospod Hubert, nikar ne mislite slabo o meni; toda ne morcm si pomagati, da imam gospoda Boltežarja rada. Vedno sem mislila, da mu je Milčka tudi naklonjena, in tako nisem hotela nič reči, hotela sem se umakniti. Ko pa je bil nekajkrati gospod Tim pri nas, me je neki večer vprašala Milčka v postelji: ,Za'<aj pa se ne poročiš s svpjim Boltežarjem?' Tedaj sem rekla: ,Ljuba Milčka, mislila sem,. da ga hočeš ti!' Tedaj se je na glas zasmejala in dejala: ,Ne, prav nič ga ne maram.' No. bila sem tako srečna, ko sem si bila s sestro na jasnem. In nato so prišlc tako strašne roči!« Jokala je nekaj časa kakor v težkih spominib. Vprašal sem jo: »Kaj pa se je zgodilo včcraj? Ali mi nočcto zaupati tega?« Med silnim ihtenjem je rekla: »Včeraj sva se strašansko sprli, Milčka in jaz. Jaz sem hotela k majniški proslavi, tedaj pa je rekla Milčka, da bi bila to sramota, ket* naju je gospod Boltežar tako razžalil zaradi Tima. Rekla sem ji, da menc Tim vendar nič ne briga. In tcdaj je kar zdivjala. Oh, kako grozno je bila!« S težavo gem prikril, da se nisem nasmejal. Če sta se ti dve prepirali, je moralo biti tako, kakor da bi besnel kdo proti svoji lastni podobi v zrcalu. Prepričan sem bil, da sta se o!>e v prepiru enako pačili, obe enako krilili z rokami. Bili sta vedno čisto isti; le na razpotju njune ljubezni sta sc ločili njuni poti, in to je gotovo bolelo tako, kal: :¦ čc bi bilo eno telo prerezaao na dvojo. Malčka je jokala. K-oučno je nadaljevala: »Najhujše pa je šele prišlo. Prejeli sva novo pismo od gospoda Boltežarja. Pisal je, da naju mora zaradi najinih staršev posvariti pred Timom; da je ta človok pustolovec, da ima on v rokah razlogc za tožKe sumnje o njem. Kakšne — kakšno — strahotne reči so to, o katerib je gospod Boltežar pisal, tega vam ne morem povedati, gospod Hubert.« »Vem. Tim naj bi bil ubil Bianko.« Malčka je na glas zakričala. "¦¦ »Ali veste —? Ali govore ljudje o tem?« »Ne, ne, ne! Le gospod Boltežar verjame. Si;er nihče na svetu.« »Ali tudi vi nc verjamete?« !; . ^i¦'.! / »Ne!« '""'"' -'¦**¦-¦ »O, gospod llubert, Milčko so popadli krči, tako je vpila, ko je prcbrala pismo. Nato pa je Titihnila. Jaz pa sem slekla svojo pražnjo obleko in nisem šla k majniški proslavi. In nato je priŠel gospod Tim. Sestra ga je vzela s seboj v najino zgornjico. Vse posle je odpravila iz hiše. Le jaz sem morala ostati pri njima. Tedaj je moja sestra vprašala gospoda Tima: ,Kaj ste imeli z Bianko?' Gospod Tim se je najprej zasmejal, tafcoj nato pa jc postal zelo nervozen. Rekel je, da jo samo cnkrat govoril z Bianko. Nato je priznal, tlai je govoril z njo trikrat, nato, da petkrat. Na- zadnje pa je priznal, da je bil nekoč v mestu, kjer je srečal Bianko in šel z njo v slaščičarno. Tedaj so Milčko zopet popadli krči, tako je kričala. Toda kmalu jo je minilo in nato mu je čisto mirno povedala v obraz: vsa vas govori, da je on umoril Bianko. In sedaj verjame tudi ona. Naj zbeži, dokler ga ne prime uradni predstojnik. Tamle so vrata! Tedaj je Tim prebledel in je pri tej priči odšel. Milčko pa sem morala spraviti v posteljo. Tam leži še sedaj in ne mara zdravnika in tudi zame ne*_nara več.« Dekle je položila glavo na mizo. Vstal sem in stopil k oknu. Najrajši bi imel ta prizor za smešno-žalosten, toda do nobene razjasnitve v sebi nisem prišel. Kljub vsem dozdevnim razlogom, ki so govorili proti Timu, nisem vedel ne kod nc kam. Tim je služil tri leta pri mcni. Služabnik z vsemi vrlinami in napakami, ki jih taki ljudje imajo. Njegove navade sem natančno poznai, njegove du.e pa prav ni_. Gospodje in služabniki imajo vedno krinke pred obrazom, če se srečajo. To sem opazil šele sedaj. Boltežar gotovo ni bil neumen čl.vek; poznal je ljudi bolje, nego jaz; sumničil je Tima; kaj pomcmbnega sem mogel reči proti temu. Medtem ko sem tako v misli zatopljen stal pri oknu, je stopil Boltežar v sobo: »Ah — vi ste tu? In — katera je ta — Milčka ali Malčka?« Deklica je vstala, pokrila obraz z rokami in odšla iz sobe. »No, no!« »Gospod Boltežar, na izprehod pojdiva! O važnih stvareh se moram pogovoriti z vami.« Še prcdno sva mogla zapustiti sobo, so se hrupoma odprla vrata in na pragu je stala postava na smrt bolne in nenadoma vstale Milčke. O, kakšna podoba! Sicer tako natančno, prenapeto krepostno dekle je stala pred nama v nočni srajci in nepočesana. Dolga kita jc mahala po njenem hrbtu, na nogah pa je imela copate. Cvileč je tekla Malčka za sestro. »O, pamet jc izgubila — zmešaTo se ji je — v sami srajci teče ik gospodoma! Milčka, Milčka, sramui se. nridi nazaj!« Grabila je po njej, se borila z njo. Toda Mil6ka se ni dala spraviti iz sobe. »Pusti me! Govoriti moram! S tem le tukajl Pri tej priči!« Zavihtela je časopis v roki in zakri.ala: »Kdo je ubil Bianko? Kdo? Vprašam? Tim" morebiti? Vi — vi osel — prismoda — teleban!« »Dovolitfe!« je opomnil Boltežar, ki ga je tako napadla. »Kaj si predrznete?« »Kaj pa ste si predrznili vi, podlež? Spravili ste gospoda Tima v sum — mojega — mojega ljubcga ženina! Umoril pa jo je stari Grčar — tu je napisano! In sedaj je Tim izginil. Sedaj je izginil moj ženin!« Omahnila je na stol in zaj.kala, da bi s& smilila kamcnu. Boltežar je strogo stal pred njo. »Gospodična Emilija!« je rekel mrzlo-mirno", »mojih razlogov za sum o odpuščenem služabniku*Timu ta časopisna novica nikakor ni oma-jala. Za žalitve pa, ki ste mi jih ravnokar vrgli v obraz, vas ne bom nadlogoval s sodnijo, iker ste jih izgovorili v svoji prenapetosti. Sicer pa sem z vami in s t. hišo za zmeraj pri ikraju. — Gospod Hubert, jaz grem; ne maram biti vcč v t<.m tako nepriličnem položaju.« Lepo in ponosno je govoril tc bosede, lopo, ¦ponosno in pokonci je gospod Boltežar tudi zapustil gostilno. Jaz sam najprej nisem vedel, kaj naj storim* šele ko se je tudi Malčka, iki je bila sicer (kakor golobica, izprevrgla v besno, divjo mačko, planila nad svojo sestro, in ji začcla očiitati, da je šla v nesramni spodnji obleki v moško idružbo in sedaj njega — njonega srčno Ijubljenega gospoda Boltežarja — za vsclej in za večno jpregnala, tedaj sem čutil, da je pri tem sesterskem prerekanju moja navzočnost odveč iri s«m §e potuhnil skozi vrata. . . Boltežar me je čakal sto ik.rakov od hiše. »Kako je že rekel nemški pesnik Gothe?« je zagodrnjal. »Tedaj se izprevržejo že-nskc v hi!jene.« »R.s!« sem odgovoril, sicor nisem.rekek.no•beno besede. Kajti sladko skrivnost, da ga-Malčka ljubi, sem hotel shraniti za bolj.i čas. Trinajsto poglavjc. Poletje. — Zlata mati. — Pravda zoper Grčarja. Že tedne svojih zapiskov nisem voč nadaljeval. Mislim, da sem bil prelen za to. Že v šoli je bilo poleti z menoj večen ikriž in v hladnejših mesecih sem moral dohiteti, kar sem v vročih zamudil. Polctje napravi iz mene sanjača. Ure in ure labko ležim ob robu gozda in opazujem bele oblakc, iki se vlečejo po modrem nobesnem morju. Bele ladje so to, iki jib ravna pošastno moštvo. Kar so naložili, to so človeške žclje in hrcpenenja, vriski in to|be, ki se dvigajo proti nebu, solze veselja in bolcčine, i_i izhlape na človeškib trepalnicah, samotne misli in poslcdnji spomini, ki se kakor potapljajoči se oprijcmljejo krova. Vse to se pelje po modrcm božjom m-orju in izgori v večerni zarji. Nato pridc noč. — : Daljc slodi.