Štev. 42*
t-J-rj
izhaja vsak delavnik popoldne
-jlod il|>. )T,t. ■:
CENE PO POSTI:
*a celo leto K 144 — m pol leta K 72’—
V Ljubljani, ponedeljek, 17. januarja 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
. Leto I.
• '»* -i	W	?.	-J
Uredništvo In upraimlštvo v Ko-pitcrievi ulici Stev. 6 — Telefon uredništva Štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36’— za en mesec K 12*—
v OPRAVI STANE MESEČNO K10"-	OST	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	63	VIN.
Opozicija še ni prisegi?.
Dr- Korošec zahteva nov poslovnik.
Nočemo vojske!
Boljševiška Rusija je v orožju. Sovjetski komisar, boljševišld vojni minister Trocki izjavlja: »Hočemo spremeniti Rusijo v «00 samo velikansko taborišče.« Vedno razpisuje sovjetska vlada nove nabore, da izpopolni svoje rdeče armade, ki imajo dvojno ualogo: Na mejah Rusije čakajo čete, da začne krvava revolucija v Evropi, doma pa z bajoneti strahujejo vse one, ki niso vdani komuni/.iuu.
Sedem let je že Rusija pod orožjem. Muzik je pustil plug, šel v boj, ko ga je klical ,car. Po prvi revoluciji 1. 1917 so se armade razpršile. Nemci so udrli v globino Rusijš. Toda to ruskega kmeta in delavca ni bolelo predeč. Velika žeja po miru ga je objela, hotel je iz vojne zveri postati zopet človek. Hotel je delati, mesto da bi ubijal ljudi, ki mu niso nič žalega storili in ki imajo doma tudi matere in otroke. Toda le kratek čas je mogel ruski narod uživati mir. Boljševiki so dobili Vlado in vso državo v roke in uvedli so tako strašen militarizem, kot ga Rusija ni doživela Hiti pod carsko vlado. Boljševiki so organizirali napadalno armado proti sosednjim državam in čakajo na čas, ko v zapadni in Srednji Evropi izbruhne komunistična revolucija. Na prvi hip se zdi. skoraj nerazumljivo, da ruski kmetje, ki sovražijo vojno iz dna duše, služijo militarizmu boljševikov. Odgovor je enostaven: Morajo. Sicer jih čaka revolucijski tribunal (vojno sodišče), preki sod, vislice. Ali se militarizem boljševikov le za las razlikuje od militarizma, čigar bič smo občutili Vsa leta svetovne vojne?
Boljševiškim komisarjem ni dovolj, da so doma usužnjili ljudstvo in ga pognali v krvavo vojsko-. Rdeči militarizem naj zavlada po Vsem svetu, — to hočejo. To imenujejo »revolucijo proletarijata«. Da izvedejo svoje namene, so po vseh evropskih deželah ustanovili komunistične stranke in jih bogato založili z rublji. Kdor je komunist, je v službi militarizma, kdor je komunist, hoče novo Vojno, ki bo tembolj strašna, ker .se bo ta vojna vršila med brati! V tej državljanski vojni bi bile naše dežele uničene, mesta izstradana, tovarne bi stale in konec vojne bi bilo strašuo razdejanje vsega gospodarstva. Komunisti Obljubljajo delavnemu ljudstvu vse dobrote ■sveta; toda morejo mu dati samo eno: Revolucijo, ki je nova vojna!
In to je eden izmed glavnih razlogov, radi katerih moramo z delavskega stališča biti proti komunističnim načrtom. Vendar vkljub temu ne moremo odobravati nastopa sedanje vlade proti komunistom, ker se jasno vidi, da s svojimi takozvanjmi, -protikomunističnimi odredbami« noče udariti le komunistov, marveč hoče celotnemu 'delavstvu zadati hud udarec v interesu kapitalizma. Velekapital, organiziran v ogromnih bankah, se boji delavskega pokreta v obče. Ta delavski pukret pa je mnogo resnejši in kapitalistom nevarnejši ko komunizem sam na sebi.
1 Delavno ljudstvo se združuje, da mirnim Potoni dobi moč v državi. Ko bo imelo dovolj moči v rokah, bo izvedlo svoje zahteve, — ne s krvjo in mečem, ampak z zakoni in dejanjem! Družba bo vzela vodstvo industrijske Produkcije sama v roke. Vsi stanovi bodo ži-V®U od dela in ne od kapitala. Delavno ljud-v° bo osvobojeno, imelo bo kruha dovolj, er bo kapital mrtev.
Nočemo vojne! Se tesneje se združimo, in , ajmo, delajmo za novo družbo, ki ne bo °nela na bajonetih, ampak na mogočni ar->J^i organiziranega krščanskega ljudstva.
t ŠOLSTVO V VOJVODINI, čla ■ Belgrad, 16. jan. (ZNU) Včeraj so „0ni Jugoslovanskega kluba in Bunjevci p ,?yn° posredovali pri ministru prosvete dinj *^evi^u rad’ šolskih razmer v Vojvo-
M1NISTRI NA SEJI. ie 1 ■,^ Belgrad, 16. januarja. (ZNU) Danes je " Seia ministrskega sveta, na kateri se ■ lazPravljalo o položaju v parlamentu v zve-Skh Pogaja,1ii z voditelji političnih skupin.
datk^en° ’*e’ da se tak°j l>rične hiranje po-
V	ko,v za rešenje uradniškega vprašanja. . sila se |)0 revjzjja u[{aza cjviluih uradnikov
ukaza uradnikov iz resorta vojne in mornarice.
konec poštne stavke v avstriji.
[ . U)lJ Dunaj, 16. jan. (Dun. KU) Na pod-
trid Sp°razu,na z vlado se ie sinoči končala trajUeyn® Poštna stavka skupno z včeraj zju-sko ° Štiri.h ProKla^eno neomejeno teielon-nih 111 bl'zojavno stavko. Po končanih tehnič-tPi»*Pn,!ravah se ie davi'ob osmih vpostavil telefonski i„ brzojavni promet.
Nasilje, ki so ga v soboto nameravali izvesti demokrati nad poslanci opozicije, ki niso prisegli, se ni izvršilo. Očividno so gospodje demokratje ostali sami, ker se radikalci niso hoteli spuščati v take nevarne poskuse. Zato pa se je vršila seja načelnikov vseh klubov, ki se je pečala z vprašanjem, kako iziti iz tega položaja.
Stališče Jugoslovanskega kluba je zastopal dr. Korošec, ki je izjavil, da odredbe poslovnika, po katerih člani skupščine, ki niso prisegli, ne smejo vršiti poslanskih dolžnosti, ne morejo imeti nobene veljave. Ljudska volja, s katero so bili poslanci Jugoslovanskega kluba izvoljeni, je zadostna kvalifikacija in radi tega imajo pravico, da se danes udeležijo volitev v odbor za spremembo poslovnika in v ustavni odbor.
Večina poslancev je za to, da se to stališče sprejme. Demokrati in radikalci so pa proti.
LDU Belgrad, 16. jan, (ZNU) Na vče-tajšnji seji načelnikov klubov je dr. Korošec izrekel naziranie, naj se odredbe poslovnika, ki onemogočajo onim poslancem, ki niso prisegli, delo v konstituanti, smatrajo za očitno protislovje volivnemu zakonu, ki edini obsega določbe o kvalifikaciji poslancev. Predsednik skupščine in vladne stranke se s tem mišljenjem niso strinjale. Nato je dr. Korošec stavil nov predlog, da omogoči opozicijonalnim strankam stopiti v konstituanto. Predlagal je, naj sedanje vladne stranke izvolijo poslovni odbor, ki bi izbrisal odredbo poslovnika glede poslancev, ki niso prisegli.
Guštanj, 15. Rastoča draginja je prisilila delavstvo v jeklarni grofa Thilrna v Ravneh, da je stopilo v. mezdno gibanje. Jugoslovanska Strokovna Zveza ter socialdemokratko osrednje društvo kovinarjev &ta vložili »pomenke z zahtevami organiziranega delavstva. Šlo je za povišanje temeljne plače, za povišanje draginjskih doklad in nabavnega prispevka. Ravnateljstvo je sklicalo delavske zastopnike k seji, kjer so se vršila pogajanja. Seja se ,|e vršila danes nepretrgoma od 9. dopoldne do pol 4. popoldne.
Delavskim zahtevam je bilo v glavnih točkah ugodeno in je dosežen sporazum;! če prav še le po hudem boju. Zastopstvo tovarne se je branilo ugoditi zahtevam z ozirom na težko krizo, v kateri se nahaja podjetje vsled pomanjkanja surovin in premoga. Odpovedano je bilo delo že 100 delavcem, 50 pa jih pride še ha vrsto. (Poročila o odpustu več sto delavcev so neresnična.)
Zastopnik tovarne se je najbolj branil ugoditi zahtevi po povišanju nabavnega prispevka. Ugotavljal je, da podjetje tega ne zmore, dolgovi rastejo, krediti v bankah so izčrpani; blago pa zastaja.
O tem se je razvila daljša razprava med zastopnikom JSZ in zastopnikom tovarne.
Zastopnik JSZ je izjavil, da bi delavstvo moglo ugovore priznati le tedaj, ako se dovoli delavstvu popoln vpogled v poslovne knjige in sokontrola, sicer je stališče ravnateljstva
Noua ulada na Fran- l coskem.
LDU Pariz, 16. jan. (Havas.) Briand je ob šestih popoldne naznanil predsedniku republike Millerandu končnoveljavno sestavo ministrstva. Novo ministrstvo je sestavljeno nastopno: Predsedstvo in zunanje zadeve Briand, pravosodstvo Bonevay, notranje Maraud, vojna Barthou, mornarica Goursthau, finance Doumel šolstvo Bcrard, poljedelstvo Lefevre de Pry, trgovina Dior, delo Daniel Vincent, pokojnine Maginot, javna dela Letrocqueur, zdravje Leredu, kolonije Sarraut, osvob. ozemlje Loucheur. — Ko je Briand zapustil Ely-see, je imel novi kabinet sejo, na kateri se je pečal z imenovanjem državnih podtajnikov.
Ustavotvorna skupščina naj v dveh dneh sprejme ta predlog, nakar se bo moglo nadaljevati skupno delo o nadaljnjih iz-premembah poslovnika. G. Davidovič je izjavil, da predloži ta predlog svojemu klubu in da na današnji seji obvesti o uspehu načelnike klubov. G. Pašič je zaprosil v imenu radikalcev, da se na današnji seji načelnikov klubov izvede debata o vsem poslovniku, tako da bi imele vladne stranke sliko zahtev vseh strank, hkrati pa jamstvo za nadaljnje delo.
LDU Belgrad, 16. jan, (ZNU) Na včerajšnji seji načelnikov strank je izjavil dr. Mate Drinkovič, da priseže Narodni klub šele tedaj, ko se izpremeni poslovnik. Isto je izjavil v imenu komunistov dr. Simo Markovič. Predlog, da morata novi poslovnik sprejeti dve tretjini vseh poslancev, ni bil sprejet. Nato je bila seja odgo-dena na danes ob 10. Doslej še niso prisegli niti člani Jugoslovanskega, niti Narodnega kluba, niti komunisti.
LDU Belgrad, 16. jan. (ZNU) Na včerajšnji seji konstituante so bili navzočni tudi komunisti, toda so zapustili dvorano, ko je minister za notranja dela izjavil, da se odredbe proti komunistom poostre. Poslanec Šegvič je interpeliral glede odtegovanja voznih listkov onim poslancem,, ki niso prisegli. Predsednik je izjavil, da ti poslanci nimajo niti imunitete, niti dnevnic ter vsled tega tudi ne pravice do brezplačnih voznih listkov. Seja je bila zaključena ob 21., nastopna pa je bila odrejena za ponedeljek ob 16, z istim dnevnim redom.	■	;'i	‘	’
za delavstvo lahko resnično ali ne. Delavstvo pa hoče jasnosti.
Zastopnik tovarne se je tej zahtevi na vso moč uipral ter izjavil, da bi mogel to zahtevo sprejeti ie, če bo postavno k temp primoran in Če bo sprejeta tudi po drugih obratih. ,	<	-
Zahtevo delavstva po sokontroli je zagovarjal in branil le zastopnik JSZ, dočim socialdemokrati niso v njeno obrambo zinili niti besedice.
Ko se je naposled- v vseh točkah povišanja ugotovil sporazum, je stavil predsednik komisije vprašanje, kdo od delavstva ima pravico to pogodbo odpovedati. Socialdemokrati so si lastili to pravico le zase. Zastopnik JSZ pa je predlagal, da lahko odpovesta pogodbo obe organizaciji sporazumno, ali vsaka zase, nikdar pa ne socialdemokratska organizacija sama. Slednjič se je dosegel sporazum v tej zadevi na podlagi predloga JSZ. Ugotovilo se je, da je to stališče edino pravično ter varuje disciplino delavstva.
Odločen nastop JSZ in njenega zastopnika pa je žel pri celokupnem delavstvu odobravanje. Krščansko socialno delavstvo, organizirano v JSZ, pa je dobilo nov dokaz, da je njegova organizacija vseskozi dosledna in odločna v vsakem oziru, da je to edino prava delavska organizacija, ki uživa pohvalo in zaupanje tudi drugomislečega delavstva.
Italija in Jugoslavija.
LDU Rim, 16. jan. (Stefani.) Kakor javljajo listi, se je zadnji ministrski svet pečal predvsem z vprašanji zunanje politike in z izvršitvijo rapallske pogodbe. Minister Sforza je naznanil ustanovitev treh komisij, in sicer prvo za določitev meje med Jugoslavijo in Italijo, druge za rešitev trgovskih in gospodarskih vprašanj z Jugoslavijo in tretje komisije za vprašanje glede Italijanov v Dalmaciji.
ZEMLJORADNIKI NE VEDO, KAJ BI.
LDU Belgrad, 16. jan. (ZNU) Zemljo-radnički klub se še ni odločil, ali vstopi v vlado Nikole Pašiča ali ne.
h rite „M3WI ČHS“
Pred odhodom Italja-nou.
LDU Belgrad, 16. jan. (ZNU) Glavno carinsko ravnateljstvo je odposlalo vsem carinarnicam na demarkacijski črti v Dalmaciji naredbo, naj pripravijo vse potrebno, da se instalirajo v novem kraju, ki se naznači, kakor hitro izpraznijo Italijani Dalmacijo,
Radič se pogaja.
LDU Belgrad, 15. jan. (ZNU) Davi je dospel v Belgrad dr. Gjuro Basariček, odposlanec Stjepana Radiča, ter je že tekom dne začel razgovore z uglednimi političnimi osebnostmi vseh strank. Dr. Basa* riček je poslal klubom tudi resolucijo se-ljačke stranke od 8. in 9. januarja.
(Politični dogodki.
-J- Protič molči. LDU Belgrad, 16. jan. (ZNU) Do včeraj se gospod Protič ni izjavil aji sprejme izvolitev za predsednika radikalnega kluba, ali ne. Prisostvoval ni niti seji načelnikov klubov, niti konstituante.
Razočaranje nad Italijo v Belgra-
du. Belgrajski krogi, ki so brez sodelovanja Slovencev in Hrvatov čez noč sklenili rapalsko pogodbo in jo potem v triumfu razglašali celemu svetu kot največjo >ri-dobitev, ki je kdaj mogla, osrečiti državo SHS —.so sedaj silno razočarani nad Italijo, ki iznenada zahteva, da se izvršitev rapallske pogodbe odgodi do ma;a. Dvorno glasilo »Politika« piše o »novem rimskem verolomstvu« in o »novem gaženju dogovora in sporazuma«. Glej — glej — torej prijateljstvo Italije le ni tako zanesljivo, kakor se je kazalo na zna. i rapallski večerji? Tedaj so Italijani naše diplomate in diplomatinje s ponudbo svojega prijateljstva kar očarali. Podali so jim roko in se zaverili z njimi proti vsem zunanjim in-notranjim sovražnikom Jugoslavije. Ne-le, da so to prijateljstvo Italijanom plačali iz premoženja Hrvatov- in Slovencev, ampak je bila tudi ost tega prijateljstva zelo neprikrito naperjena proti Hrvatom in Slovencem. Tako se je Belgrad proti lastnim državljanom in bratom oprl na zunanega »prijatelja« — na Italijo! Že verjamemo, da je sedaj, ko je talija tako kmali^pokaza-, la, kako malo resno in odkritosrčno je mislila s svojim prijateljstvom nasproti Bel-gradu, razočaranje v prizadetih krogih v -koče. Le žal, da tega razočaranja ne spremlja zdravo spoznanje, da more in mora država iskati jamstva za svoj obstoj in zaslombe edino-le v sebi sami, v zadovoljnosti vsega svojega prebivalstva. Namesto tega ti krogi še dalje vstrajajo v svoji slepoti in vade krivdo za verolomnost Italije na — Štefana Radiča; tako vsaj piše »Politika«, Ko bi bil Belgrad namesto z Ita-* lijo raje iskal prijateljstva in sporazuma s hrvatskim in slovenskim ljudstvom in pokazal zanj le majhen del tiste popu iljivo-sti in požrtvovalnosti, ki jo je pokazal nasproti Italiji, bi bil rapallski dogovor drugače izpadel in se vršil brez obotavljanja. Tako pa je sledilo porazu v Rapallu sedanje razočaranje, ki ne bo zadnje, ako poklicanih krogov še ne bo kmalu srečala politična pamet.
-|- Poslanci brez strehe. Kakor čita-mo v nekem belgrajskem listu, je bilo te dni ob vhodu v zborovalnico konstitvante nabito naznanilo predsednika dr. Ribarja, ki slove: »Opazil sem, da po poslanskih klubih ne vlada tisti red, ki ga predpisuje začasni hišni red. Zato določam: Nobeden gg, poslancev nima pravice, da spi v prostorih zgradbe za konstituanto kakor tudi ne, da pušča spati v njih svoje priiatelje.« Nadaljnji dve točki zabranjujeta, da bi v poslanskih klubih zboroval kdo drugi nego le dotični poslanski klubi; novinarjem ie na razpolago posebna soba in en uradnik. Iz prve točke se vidi, da mnofi poslanci nimajo stanovanja in v sili prenočujejo v klubovih prostorih. Sedai so jih še od tam vrgli na cesto. Kakor pa poroča »Epona«, je istočasno upravitelj belgrajske občine Markovič izjavil, da hoče poslancem, ki nimajo prenočišča, preskrbeti stanovanje. To bi bilo res pametnejše, nego prirejati poslancem drage bankete.
Uspeh pogaianj hooinarjeu u Guštajnu.
Krščanska deiavska organizacija za sokontrolo delavcev. — Socialdemokracija molči v tem boju.
Stran 2.
»Novi Čas«, dne 16,. januarja 1921. - %
Štev., 12.
-f- Na umiku? Zagrebško Pribičeviče-vo glasilo »Riječ« se ozira na zadnje vesti v nedemokratskih listih, češ, da so demokrati spričo stiske, v kateri se nahaja vlada, smatrali za potrebno, da popuste na svojem centralističnem stališču. »Riječ« se dela užaljeno in pravi, da je bila demokratska stranka sploh vedno za — »upravno decentralizacijo in najširšo samoupravo!« Sklicuje se na znane zagrebške izja-me ministra Draškoviča in pravi, da stranka v tem oziru nima ničesar dodajati ali odvzemati. Sploh da so demokrati že ope-tovano naglasili, da so »pripravljeni na gotove koncesije, ki ne škodijo enotnosti narodne države.« Torej so demokrati ven-dar-le začutili škripec in se boje, da mu zgrda ne bodo ušli, pa bi se zato radi zlepa izmuzali? Saj je gornje pisanje »Riječi« čisto drugačna muzika, nego smo je vajeni slišati od demokratov tedaj, kadar se čutijo varne in trdne v vladnem sedlu, ledaj označujejo vsakega, ki je za decentral’ ~a-cijo in celo za »najširšo samoupravo«, za separatista in veleizdajalca. Sedaj so naenkrat sami za to in pripravljeni na koncesije. Upajmo, da bodo ob trdni volji večine postali demokrati še mehkejši in .voljnejši.
-j- Občinske volitve v Belgradu. »Obzo-ru« javljajo iz Belgrada: Pogajanja za občinske volitve v Belgradu so zopet prekinjena, ker zahtevajo demokrati pariteto v zastopništvu, nakar radikalci nočejo pristati.
^Dnevni dogodki
— Poziv beguncem! Vsi oni begunci, ki se še nameravajo vrniti v svoje predvojno bivališče in reflektirajo pri tem na brez plačno vožnjo, naj se. čintprej pismeno ali ustno javijo pri okrajnem glavarstvu (polilien' ekspozituri) svojega sedanjega bivališča. Urad za zaščito beguncev bo skušal na podlagi teli prijav izposlovati pri centralni vladi tanje brezplačno vožnjo do državne meje. Na prijave po (tO. februarju se ne bo oziral. — Urad ža zar ščito beguncev.
— Državna komisija za preživljanje v Ljubljani in vse okrajne komisije-za preživljanje so prenehale poslovati. Spise teh komisij je prevzel invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo, ki je nastavljen v Št. Peterski vojašnici v Ljubljani.
— Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Držav, posred. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 1. do 8. januarja 1921 dela 161 moških in 83 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 81 moških in 62 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 72. — Promet od 1. januarja do 8. januarja 1921 izkazuje 387 strank in sicer 143 delodajalcev in 244 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 72. — Dela iščejo: pisarniške moči, kovači, tapetniki, kleparji, peki, mlinarji, mesarji, zidarji, strojniki, kurjači, trgovski sotrudniki, sotrudnice, slikarji, dninarji, dninarice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: kamnoseki za granit, hlapci, dekle za polje in živino, ključavničarji, kleparji, modelni, pohištveni in navadni mizarji, usnjarji (Rotgerber, Weisgerber), tesarji, %ojači, strojna pletilka, služkinje, kuharice, vzgojiteljica, perica, šivilje, Gospodinja, vajenci, vajenke itd.
— Otvoritev poštne nabiralnice Vel. Dolina. Dne 1. januarja 1921 se zopet otvo-ri poštna nabiralnica V e 1. D o 1 i n a , ki spada v okraj poštnega urada Jesenice na Dol., kateremu je tudi podrejena. Zvezo bo imela vsak dan po slu poštne nabiralnice s prej imenovanim poštnim uradom. V okoliš nabiralnice spadajo sledeči kraji in slešča: Vel. Dolina, Vel. Cirnik. Gaj, Mala Dolina, Koritno, Laze, Ponikva in Brezje.
— Otvoritev telefonske centrale v Rušah. Pri poštnem uradu Ruše se je otvorila dne 15. decembra 1920 telefonska centrala z javno govorilnico kot postranska centrala k glavni centrali v Mariboru. — Nova centrala ima omejeno dnevno službo in posreduje tudi brzojavke po telefonu.
— Umrl je v Zagrebu član tamošnjega narodnega gledališča 44 letni Štefanac, ki je pred dvajsetimi leti deloval tudi na ljubljanskem gledališču. Štefanac je bil resen umetnik, a v dobi njegovih največjih uspehov — pred osmimi leti — se 11111 je omračil um brez nade na ozdravljenje. Ves dolgi čas bolezni mu je stregla njegova žena operna pevka Milena pl. Šugh.
— Samoumor brvatskega Amerikanca. V noči od petka na soboto se je v zagrebškem Zrinjevcu ustrelil delavec in kmet Juraj Vr-betič. Mož se je bil lani o Veliki noči vrnil iz Amerike z večjimi prihranki. Njegove nade, da dobi v domovini primeren zaslužek, se niso izpolnile. Ves čas je zastonj iskal dela. Nato se je vdal pijači in sedaj se je ustrelil. Pri njem so našli hranilno knjižico za 5000 K in zlato uro.
— Leseni domovi. V Zagrebu se je tfistanovila delniška družba »Dom«, ki izdeluje lesovje za cele lesene hiše oziroma vrata, okna, tla, opravo na tovarniški način in ima vse to blago izgotovljeno vedno v zaleg: Kdor nima stanovanja, pač pa de-
! par, si more hitro pomagati iz zadrege.
— Hrvatsko planinsko društvo s sedežem v Zagrebu je glasom sklepa na zadnjem občnem zboru raztegnilo svoje delovanje na celokupno ozemlje kraljevine SHS. Članov ima 2000. V kratkem začne graditi planinske koče na Rišnjaku, na Velebitu in na Visočici pri Gospiču. Plarlin-sko kočo na Sljemenu so preuredili. Lani je izdalo društvo štiri knjižice o planinskih poteh na severnem Velebitu, Senjski Bili, Senjski Dragi, Sljemenu, in v Goskem kota ru.
— Tatvine na železnicah zopet v cvetu.
Zagrebški listi poročajo, da dobivajo zagrebški trgovci zopet napol ali pa docela oplenjene železniške pošiljatve Neredkokiat se zgodi, da dobi trgovec na žeieznjci popolno.oa prazen zaboj. Trgovcu Baumannu je bilo te dni iz enega zaboja ukradenega blaga za četrt milijona kron. Škodo morajo seveda nositi konsumenti, neglede na to, ali dobi trgovec od železnice povračilo ali ne.
£jubljanski dogodki.
lj Lepa prireditev naših dijakov. Snoči je dijaški Orel priredil v Unionu lepo in priročno prireditev o priliki sprejema novih članov. Prireditev je poleg obilo drugega občinstva posetil prevzv. knez in škof dr. Jeglič. Po slovesnem sprejemu novih članov je imel tov. Lojze Čampa lep programatičen govor. Po govoru se je vršila telovadba, pri kateri je dijaški Orel nastopil z vso eleganco in čudovito telovadno tehniko. Po dolgih letih je prišla na vrsto zopet lepa moreška, ki je vzbudila splošno odobravanje. Na koncu sta se vršili dve rokoborbi ob splošni napetosti občinstva. Pri prvi je zmagal br. Bogomir proti br. Ivu, pri drugi br. Tomaž proti br. Ivanu. Nato je pozdravil dijaškega Orla br.
V	U n j i č iz Zagreba v imenu hrvatske kršč. socialne mladine. Našim fantom-dija-kom na tej vzorni prireditvi iskreno časti-tamo! Zaslužijo za svoje delo vso pozornost in vsaj moralično podporo vseh tistih, ki so naši. Bog živi!
lj Občinski davek od prenočišč v Ljubljani. »Uradni List« z dne 17. t .m. objavlja naredbo deželne vlade za Slovenijo, s katero se uveljavlja sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 12. oktobra 1920 o davku na prenočišča. Davek se bo plačeval od vsakega prostora, ki se obrtoma daje v najem v pre-nočevalne svrhe, in sicer 25 odstotkov čiste oddajne cene. Davka so prosti le tisti slučaji, ko mora kdo, ki ima stalni poklie v Ljubljani, radi pomanjkanja drugega stanovanja več nego en teden bivati v prenočišču. Za oprostitev je treba v vsakem slučaju napraviti prošnjo na meistni magistrat.
lj Davki, predpisani za čas od 1. junija 1920 do 31. maja 1921 in naknadno predpisani za prejšnja leta, se bodo prisilno iztirjali, če se prostovoljno ne plačajo do 27, januarja 1921 (razven davka na poslovni promet in voj. dobičke). Tozadevni razglas je nabit nt mestni deski.
lj Sneg. Po daljšem toplem vremenu je včeraj začel pihati mrzel veter, ki je razgnal meglo in oblake, tako da smo imeli zopet enkrat tudi v Ljubljani solnčen dan s krasnim pogledom na Kamniške planine in Karavanke. Toda bilo je mraz in ponoči je začel naletavati droben sneg, ki je zopet pobelil mesto in okolico .Vendar pa sneg po vsej priliki topot ne misli resno — na veliko žalost dece, ki se to zimo še ni dovolj nasan-kala.
J{ultura.
k Koncert pevskega zbora »Glasbene Matice« dne 24. t. m. bo nudil občinstvu izbor najnovejše slovenske vokalne produkcije. Od nežnih melodijoznih otroških pesmi Emila Adamiča do krepke domovinske pesmi Ferdo Juvanca bo podan na čelu programa A. Lajovic s šestimi umetniško dovršenimi zbori. Zadnjeimenovani zbori vsebujejo enkrat najsubtilneje muzikalne izraze (»Kiša«), druga živahen ples (»Ples kr. Matjaža«), potem zadnjo zopet vesel, naroden ton v »Pastirčkih«, ali prelepo pesem naše narodne usode in upanja na »Zelenega Jurja«. Vsak prijatelj lepe pesmi bo našel 24. t. m. svoj del in čisti užitek. »Glasbeni Malici« pa naj polna dvorana priča, da slovensko občinstvo razume njeno idealno prizadevanje. Vtopnina: sedeži po 50, 40, 30, 20 in 15 K; stojišča po 10 in 4 K. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajni.	'
  	  -i
Socialni vestnik.
o Za zgradbo ženske bolnice v Belgradu. Ameriške in škotske žene so po rokah zdravnic dr. Rozalije Morton in dr. Elize Englis poklonile društvu belgrajskih ženskih zdravnic ogromno in dragoceno opremo (kirurgično orodje, Rontgenov aparat, mikroskope itd.) za žensko bolnico s 150—200 posteljami. Ta bolnica naj se zgradi v Belgradu in zveže s šolo za bolniške strežnice in dojilje. Sredstva za
zgradbo potrebnih paviljonov mora zbrati srbsko ženstvo, na katero se sedaj obrača društvo belgrajskih ženskih zdravnic potom časopisja s pozivom, da z obilimi prostovoljnimi prispevki omogoči uresničenje človekoljubnega načrta. V bolnici bodo po določbi velikodušnih ameriških in škotskih dobrodelnic delovale samo ženske zdravnice. Tudi 'uprava bo v ženskih rokah, a pod drž. nadzorstvom. Državna oblast je ustanovi obljubila izdatno pomoč.
o Položaj žene v Ameriki V nobeni deželi na svetu ne vživa žena tako velikih pravic v družbi in postavi kakor v Ameriki. Na železnicah, po uradih, na ulici, v družbi — vsepovsod vživa žena prednosti in svoboščine, o katerih v »viteški Evropi« ni videti veliko. Postava sama brani žensko, ko slabejšo z raznimi predpravicami. Tako je določena varstvena doba za dekleta na 18 let in se vsako razmreje pred to dobo kaznuje kot posilstvo. Moški se kaznuje celo v slučaju, ako poroči še ne 18 letnega dekleta brez dovoljenja njenih starišev. Kaznjiv je dalje vsak moški, ki zapelje kakega dekleta z obljubo zakona, ne glede nato, koliko je prizadeta stara. Noben moški ne more prodati svojega posestva, ako v to ni pismenim potom privolila njegova žena. Vsaka žena ima pravico do retjine moževe zapuščine; to pravico izgubi le, ako je prekršila zakonsko zvestobo. Kdor ostane kaki ženski delavki ali uslužbenki dolžan mezdo, se postopa z njim kratkim potoni in l .ora v zapor, dokler ne izpolni svoje dolžnosti. Tako je umel svojo dolžnost nasproti ženi ameriški zakonodajalec. Evropski je postopal večinoma ravno nasprotno: z moškim je ravnal kot s prijateljem, 7. žensko kot s sovražnikom, ki mu gre le najmanjša mera vaTs 11 m pravic. V tem oziru bo treba v posiavodaji evropskih dežela še temeljite izpremeinbe.
Sospodarstvo.
Pozjv za prijavo zalog lesa v svrtio dodelitve vagonov
Vladni komisar pri lesnem odseku Zveže slovenskih industrijcev v Ljubljani, Šelen-burgova ulica. št. 7, II. nadstr., poživlja vse lesne, industrijce, trgovce in producente, brez ozira na. to, ali so čltni Zveze industrijcev ali ne, da prijavijo na zgoraj navedeni naslov »Lesnega odseka« do dne 31. januarja 1.1. svojo zalogo tesanega in rezanega lesa, kraj, kjer se isti nahaja in uaklaoalno posta-jd. Prijavijo naj se samo one zaloge ,ki se nahajajo že v skladiščih, ali na žagah (torej one v gozdih ne) in od teh zopet samo oni del, ki 'se 'namerava v času od 10. februarja do 10. maja 1.1. izvoziti v Italijo, oziroma preko tržaškega ali kakega drugega pristanišča ob Jadranskem morju v ostalo inozemstvo. Na podlagi teh prijav se bodo potem razdelili od železniških uprav za izvoz lesa na razpolago dani vagoni posameznim strankam. Kdor ne bi zalog prijavil, se mu za prej omenjeno dobo 3 mesecev ne bo dodelilo nikakega vagona. Istotako pa bi se od dodelitve vagonov črtal oni, ki bi zaloge, katere se bodo od slučaja do slučaja po posebni komisiji pregledale, napačno prijavil. Za prijavo pride v poštev seveda samo oni les, ki se nahaja v Sloveniji. — Stranke, katere imajo sedanje certifikate v roki, se poživljajo, da jih za gotovo izrabijo do dne 10. februarja tega leta, ker bodo po tem datumu ti certifikati razveljavljeni.
* * »
—	Gospodarski odnoaaji v Ameriki so neveseli. V ameriškem izvozu je nastala stagnacija. Evropa obubožana zaradi nizke valute kupuje samo najnujnejše reči, tako da je velik del ameriškega bombaža že segnil, da ni za nobeno rabo več. Padanje cukra je zadelo celo vrsto velikih bank, ki so na ogromne zaloge naklonile kredit, a na Kubi so morali razglasiti moratorij.
= Cene v Ameriki padajo vsemu blagu za 30—60 odstotkov. Delavec, ki je še nedavno zaslužil na dan po 10 dolarjev, ima danes 6—7 dolarjev dnevne mezde Nezaposlenost narašča v vseh strokah in mnogo obrtnih tvrdk je že napovedalo kankurs.
Ugodnosti in neugodnosti dobre valute, Amerika, Nizozemska, Švedska in druge države, katere se vojske niso neposredno udeležile, imajo danes z ozirom na evropsko denarno vrednost dobro valuto, Za nekaj dolarjev ali drugih denarnih enot rečenih držav se dobi v srednji Evropi marsikaj. Na drugi strani pa škoduje ta visoka valuta njih obrtu, in izvozu. Današnja obrtna kriza v Ameriki je večjidel posledica visokega kurza ameriških dolarjev. Pred vojsko je bil dolar vreden 5 avstro-ogrskih kron, danes pa velja toliko, kolikor 100 čeških, 140 jugoslovanskih ali 620 avstrijskih kron. Zdaj se poroča tudi o obrtni krizi na Švedskem. Vlada prireja ankete in hoče preprečiti pretečo finančno pogubo. Po sodbi švedskih strokovnjakov je edina rešitev v tem, da znižajo cene izvoznih predmetov, da bi drž,ave z nižjo Všlu.to mogle kupovati njih izdelke. 1
Sladkorna industrija v Ukrajini.
Ukrajina bo pridelala to leto okrog 300.000 ton sladkorja, to je deseti del predvojne produkcije.
Raznoterosti
r Dober tek sovjetskih komisarjev. Češka socialistinja Severinova, ki je bila član delavske delegacije, ki je obiskala Rusijo, pripoveduje: »Že v Revalu nas je sprejelo bolj-ševiško odposlanstvo, ki nas je nato spremljalo na naši poti v Petrograd in Moskvo. Med drugimi je bila v odposlanstvu tudi komuni-stinja Rahmanovska. Ta je neki dan omenila, kako nasprotniki boljševizma očitajo ljudskim komisarjem, da stanujejo v lepih stanovanjih in da dobro in mnogo jedo, dočim ljudstvo strada. »To je resnica,« je rekla Rahmanovska »toda komisarji morajo tudi dobro jesti, da morejo dobro delati.« In res, poroča Severinova, je kazala Rahmanovska ves čas najboljši tek ter je mnogo in dobro jedla. Sovjetski komisarji imajo čisto prav; prazna vreča ne stoji pokonci. Napaka je le v tem, da oni to načelo porabljajo le zase, ne pa tudi za ljudstvo. Zato ni čudno, da sovjetski aparat tako izvrstno funkcionira: da pojejo puške in ve-šala in da nihče niti kihniti ne sme, da ne bi vznemiril boljševiške vesti, a da na drugi strani vse produktivno delo počiva in umira. Če pojde še dolgo tako dalje, boljševikom ne bo drugega preostalo, nego da začno prodajati kosti umirajočih Rusov in z izkupičkom tolažiti svoj obilni tek.
r Plemenit čin mladega zdravnika. Londonski listi navdušeno poročajo o činu dr. Duffa, primarija Salford Royal Hospital. Nekaj dni pred Božičem je bil prenešen v bolnico mlad mož, bivši vojak, ki je padel na ulici. Zdravnik je izprva mislil, da je bolnik od lakote oslabel, ker se je v zadnjem času dogodilo več podobnih slučajev, zakaj veliko odpuščenih vojakov je brez dela. Kmalu pa se je pokazalo, da gre za bolezen, ki zahteva nujno operacijo. Dr. Duff jo je nemudoma izvršil. Ali bilo je treba napraviti drugo in potem še tretjo operacijo. Pa že po drugi operaciji je bil bolnik zaradi prevelike izgube krvi tako slab, da so se zdravniki bali najhujšega. Treba je bilo pacienta nujno pokrepiti s tranfusijo krvi. Dr. Duff je ponudil svojo kri. Transfuzija še je izvršila in nato še tretja operacija. Dr. Duff je že čez eno uro po oddaji svoje krvi zdravil svoje bolnike. Po tretji operaciji je pacient kmalu okreval in po Božiču je že ostavil bolnico. Na božični dan je prišel k dr. Duffu adjutant Jurija V. in je v imenu kralja izrazil mlademu zdravniku priznanje za njegov čin ter ga je obenem vprašal, če ima kakšno željo za svoje bolnike. Dr. Duff je prosil, da bi dobil službo baš ozdravljeni vojak, ki je ž njim 'v »krvnem sorodstvu.« Obljubljeno mu je bilo, da se to zgodi.
r Poštna posebnost. Na dan 3. avgusta 1871. 1. je bilo med 8. in 9. uro oddano v Berolinu priporočeno pismo, naslovljeno v Liverpool in na dan 27. decembra 1920 je prišlo nazaj v Berlin, ker ni bilo mogoče najti naslovnika. Na pismu ste bili dve znamki po grošu in pa mnogo uradnih opazk. A zdaj v Berlinu tudi pošiljatelja niso mogli najti in tako pride ta poštna posebnost, tako skrbno skoz 50 let hranjena v raznih uradih, najbrže še v berlinski - 1-štni muzej.
OPOZARJAMO NA POVEST ^»C »ZADNJI DNEVI V POMPEJIH«!
- ■ ■	»• * — — -| -,| - n« i~»n. r 1 • _n.nii-ii<»
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Cene zmerne.	Cene	zmerne.
Naznanilo.
Podpisani naznanja cent. občinstvu, da je otvoril v Mariboru, Ruška cesta št. 2
čevljarsko delavnico
ter se priporoča za mnogoštevilna naročila.
Ivan Ekart
Sevljoaski mojster«, Maribor«, RuSko cesta 2.
Delo solidno.	De>o	solidno.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril
svoi° krojaško delavnico
v Krčevini štev. 139 pri Mariboru.
Sprejemam vsa v svojo stroko spadajoča dela od priprostega do najfinejšega izdelka, kakor tudi popravila oblek.
Za mnogoštevilna naročila se uljudno pripona	Matija	Mesarič,
krojaški mojster v Krčevini št. 139 pri Mariboru
Stavb, in umetni ključavničar
Franjo Kumerc, Maribor
Pod mostom št. 10.
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoču dela: kot popravila poljedelskih strojev, toplovodov in pdrnih kurjav. Delo solidno!	Cene	zmerne!
Alojz Brunčič
čevljarski mojster
Maribor, Mesarska ulica št. 5
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.