169. številka. Trst, v petek 26. julija 1901. Tečaj XXVI ,,Edinost ., iz -a;« eaknt m racuo sedelj in p t .EoikoT. ob 4. uri ttefet Varofalaa znata : zr cHo leto........34 kron za pol leta .........12 „ ta. četrt leta........ 6 „ ea en me«w ........ 2 krom Naročnino je plačevati naprej. Na na-roćte bre« nriliifpie naročnin« »« apr«Y» >• oiirft. _ Po tobazmrnah v Trutu »e prodajajo po-tunezne &reri!ke po stotink '3 nvć.i; trse Trnu [>& po 8 •totint (4 Telefon St*. *70. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sdincst Grlagilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Offl&al ■e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuHtom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelaai itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema apraralfitvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se utibajnla T a sci Garintia Štv. 12. V pmviiifitvo, In ■prejemanje tnserator v ulici Molia piccolo Siv. 3, II. iiHo-minjal, kako bahato se je bil razkoračil, še ne povrnivši f»e iz Friedrichsruhe v Rim. Bi-smarek je bil v lovil tudi starega italijanskega macchiavellista. Mislilo se je tedaj, da Sred-njezemsko morje mora že jutri biti do cela v oblasti Italije, in uboga Rusija naj bi vsled tega ne ^mela nikdar prepluti iz Dardanel. Ruski pisatelj, kakor ves drugi misleči svet, je tega menenja, da vsa Cavourjeva modrost bi ne bila prišla do cilja, ko bi Sa-vojcem ne bila |H»magala Francija, in ko bi — kljubu umetnosti Bismarckovi — Rusija ne bila ostala v odločilni trenutek — nevtralna. Italijani se ni»o pokazali hrabre ne v !>ojib z Avstrijo, ne z Abeinei. Hrabrosti pa niso imeli niti v prošlih vekih. Najimenituiši angl^ki mi-ilitelj prošlega stoletja, Hume, omenja nehrabrost italijanskega naroda kakor v oboe znano lastnost in si skuša razkladati to dejstvo. Italijanska irredenta v avstrijskih deželah se ne more bahati radi nedostatka te lastnosti, in naj še tolik«* |>ovzeneških na to stran, to je tako, da se človek mora zgražati. Ruski slavni akademik Lamanskij je pred 20 leti iz istih arhivov izpisal in zbral celo debelo knjigo, priobčeno na francoskem jeziku. Jugoslovani naj le čitajo take moralno gorostasne stvari, pa l>odo nmeli zavračati bahače z »avito eolturo !!« Kaj so dosegli s to kulturo? Najširše narodne mase so glede na razvitje duševnih sil še n a slabšem, nego so bile pred z j e <1 i n j e n o Italijo. Naš pisatelj se sjk>-minja ravno tudi te točke. In kako označuje on italijanski parlament ? Samo osebna sebič- nost, nobene inicijative za vprašanja prve in više stopinje ! No, za Slovence in Hrvate pa Srbe ob Adriji je najzanimivejši stavek Skaljkovskega, v katerem zatrjuje, da Rusija nikdar ne dopusti, da bi te Slovane in njih zemlje pograbila Italija! Naš avtor dobro v 6, da tudi Pangermanija seza po teh prijadran-skih deželah, a on ima poguma v to, da trd:", da te dežele ostanejo slovanske. Ali radi tega ne sledi, da bi južnim Slovanom ne trebalo vršiti svoje dolžnosti ! Oni vidijo, da vsenemštvo in pa vseitalijanstvo hočeta izpodmakniti njih stara tla. Poslednji dve sili bi radi v kratkem dosegli toliko, da bi v teh zemljah ne bilo več — Slovanov ! Seveda, potem bi jih ne mogel nihče braniti. Glavno je, da se ohranijo, da dokažejo, da so tu bili in da tu še žive. Ruski pisatelj je povedal dovolj v premišljevanje in potolaženje ; a c o n d i t i o s|i n e i| ua n o n je danes ta, da Slovenci in njih hrvatski pa srbski bratje ob Adriji zavestno in načelno puste t strani notranje, domače prepire in vsa manj važna vprašanja ter se sedaj z Božjo pomočjo borijo jedino le za svoj obstanek, obstanek in zopet obstanek in s tem za narodni razvoj. Tekom t i sov let ni bilo odločilni se dobe za vse Slo-ranstsvo, torej tudi za nas Jugoslovane, nego je sedanja. To dejstvo mora konevno dati jtravo direktivo vsem dobro mislečim voditeljem in rodoljubom jugoslovanskim. Ypsi Ion. Slanost razvitja zastave pvsKep Mn „Kolo" dne 21. julija 1901. (Dalje.) Razvitje nove zastave. Predno nadaljujemo, popolniti nam je včeraj priobčeni seznam društev, ki so sodelovala. Poleg že imenovanih društev so bila zastopana : si. pevsko društvo »Ljubljana« iz Ljubljane, pevsko in bralno društvo »Zastava« v Lonjerju in društvo »Narodni dom« v Trstu. Točno ob 4. uri popoludne so se pred šatorom razvrstile društvene zastave, a predsednik društva »Kolo«, gosp. Miloš K a-m u š č i Č, je privel na oder kumico, gospo Kranjčevo. Ravnokar še vsklikajoča množica je utihnila v hipu, ko je g. Kamuščic dal znamenje, da hoče govoriti. G. Kamuščič je govoril nastopni pozdrav : Bratski pozdrav in slovanski poljub vsem Vam, ki ste prišli poveličavat slavje razvitja zastave društva »Kolo« v Trstu ! Dobrodošli, P O D I, I 8 T E K Zalagarjev Johan. Izvirna »lika. Spisal Drejc s Kako je človeku pri srcu, ko po strti sreči roma s trebuhom za kruhom in trka na vrata tujcev, skoro brez vsake nade, da bi naletel na dobre ljudi, ki bi mu utegnili pomagati : to ve pripovedovati le oni, ki je izkusil sam. Duša se mu trga od telesa, ko pomišlja, da ni davno temu, kar je živel v obilici, a danes prosjači skorjo kruha, gorak kotiček pod streho in to celo ne po lastni krivdi ! Srce mu krvavi, in čestokrat se mu izvija in vkraja iz njega želja : zakaj ne troh-nim že v tihem grobu ? ! Tam bi imel vsaj prostorček kjer bi se mirno spočil, a tukaj tavam okolu, brez domovja, brez svojcev, brez pravega namena : »kam« ? Ako pa je moralo priti tako, da sem moral visoko nag- niti svoj kelih, smero-li upati, da mi ga Bog kedaj olajša ? In koliko jih občuti to božjo šibo, ono gorje, ki je je občutil Johan, ko je stal in trkal na duri pri Zalagarci, tisti udovi , ki je svoje dni jako slovela po širnem Krasu radi bogastva svojega. Potrkal je revež, nekako nezaupno ekoro tresč se, in odkril svoje težnje. Človeku se je moral res v Brce smiliti ! A srce je imela tudi udova Zalagarca, in osobito do revežev ; kogar je noga prinesla k njeni hiši, ni šel prazen iz nje. Rada je pomagala, ako je le mogla. Tudi Johana je vzprejela, ne povprašuje ga dalje, kaj in kako: on pa jej služi za dosmrtnega hlapca še dandanes. In vesela sta, vesela sta ga, pa zadovoljna sta ž njim, Zalagarca in nje Binvestnejšega hlapca v oskrbovanju živine bi ne bila našla iz lepa. V delokrog njegov odredila sta tudi pašo, ne ravno prijeten posel, a njemu toliko priljubljen, da ne bi pastirjevanja svojega za- bratjeod zelene »Soče« in bele »Ljubljane« in od prestolnega Zagreba! Dobro došli vsi, katerim je sveta naša narodna pesem ! Ze imena vaših društev so simbol narodnega vzbujanja, probujanja narodne misli. Tako nam oznanja »Z a r j a« rojanska, da tudi tam izgine temni oblak, ki za sedaj zastira obzorje, ter da pridejo svetleji dnevi ; v Barkovljah se dviga iz »Adrije« naša krasna trobojnica, ki spricuje svetu, da ob obalih morja Adrijanskega živita naš rod in jezik. Pozdrav moj mi hiti sedaj v zgornjo okolico, da pozdravim slovansko »L i p o«, ki cvete v Bazovici in razprostira košate veje svoje. Sosed jej je »Slovan« v Pa-driču. Njegova trobojna zastava in novo svetišče, posvečeno slovanskima bratoma, sta nam v porok, da ostane zvest in veren ta naš rod. In če gremo nekoliko dalje, pridemo na Opčine, kjer »Zvon« vabi pevce svoje, da zaorijo krepko pesem, dočim je na Prošeku okolo »Haj d r i h a« vrla četa s trobojnico, ki priča, da tam veje duh nepozabnega ustanovitelja tega društva. In glej : tam v bližnjih sosedih, nad prijaznem Kon-toveljem blišči »Danica«: veselega dneva, vstajenja dneva oznanjevalka. »Hajdrihu« in »Danici« pa stoji zvesto ob strani križka »Skala«, ob kateri se razbijajo sovražni valovi. Misel mi ubegava zopet v našo spodnjo okolico, na nasprotno stran. Tebi o »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni velja moj prisrčni pozdrav. V tvojem okrilju je zbran dičen zbor pevcev in narodnih delavcev. A v soseščini tvoji se čujejo mogočni glasovi ške-denjske »Velesile«, ki se ondi krepko postavlja v bran z našo narodno pesmijo. In onkraj križke Skale, že na goriškem ozemlju,stoji «N a brezina«, zbor staroznanih in nepre-sežnih slavcev, katerih divni glasovi odmevajo tja po širni morski planjavi Adrije. In njihovi glasovi se spajajo z onimi novih slavcev v bližnji jim solnčni in cvetoči Gorici. Tudi goriško »G lasbeno in pevsko <1 r u š t v o« je prihitelo k nam tako rekoč v medenih tednih s/ojega obstanka, da tržaškim pevcem |>oda roko v bratsko zvezo v znamenju naše pesmi. V ta krasni zbor se mešajo ganljivi glasovi iz sosednje tužne Istre: milega »Slavca« iz Ricmanj (Tu je v hipu navstal orkan živio-klicev po vsem vrtu), ki je baš v zadnjem času ubral doneče, vabeče, odrešilne strune, odmevajoče po Trstu in okolici in daleč tja po slovenskih zemljah. Srce moje objema bratski tudi mile brate iz Brezovice. Pozdravljen tudi »Kras« iz Skopega: simbol trdnosti in značaja. Da bo ta proslava slovanske pesmi in nje simbola, društvenega znaka, čim veli-ča8tneja, zaorite v velikem zboru veličastni menjal z marsikaterim drugim poslom. Na paši je bilo njegovo veselje in na paši ga najdeš častiti čitatelj tudi danes. Oepel je pod zidom v sveji ponižni skromnosti nekoliko zamišljen ; le tu pa tam puh-! ni vsi si gorke sape v pest. Kar naenkrat pa ga je nekaj pošegačalo po trebuhu; kakor bi sv. Elija vozil po nebeškem svodu sfe svojim ognjenim vozom ; v začetku je zagrmelo bolj močno, potem pa bolj zaduhlo, dokler se je porazgubilo popolnoma. — Tavžent neviht ! vreme obrača na jug, ploha bo —, je dejal; vidiš, premrazil si se, premrazil Johan. Hm, že vidim — — — Hm, pa ko bi prihajalo to grmenje od glada ! Bog vedi! Od časa, ko nisem jedel, bi bila že {res pajčevina preplela želodee. Štnent! Saj ni čuda, mar naj te repa.... ....Bes te končaj ! iz nova! Kaj bo to ? Zdaj pa kar na noge, kar bo bolje, človek si mora v sili pomagati sam. I mari naj vržem vse štiri od sebe in zijam proti nebu, da mi glasovi iz mesta tržaškega : iz prvaka »Slovanskega pevskega d r u š t v a«, iz zbora sv. Cirila in M e tod i j a in našega »K o 1 a«! A kako nas še le pretresa glas, ki prihaja — iz srca: iz srca naroda, iz našega kulturnega in narodnega središča, iz bele Ljubljane! Pozdravljeni pevci dične »Ljubljane«, pozdravljeno društvo, ki nosiš ime naše metropole ! (Občinstvo je vsklikalo : Živela Ljubljana!) In pozdravljeni tudi mili gostje, ki s» došli z »Ljubljano«, gostje »Ilirije«, ki so nam na kolesih prinesli pozdrave iz srca našega ! ! Vsem, vsem dragim društvom naše naj-iskreneje pozdrave, vsem prisrčno zahvalo, da so prihiteli danes v jedno bratsko kolo proslavit našo pesem ! Doprinesli ste veliko žrtev, a pevsko društvo »Kolo« vam izreka zahvalo na tem iz globine duše. Kolaši vam kličejo gromovit: Na zdar ! Ta pozdrav je šel v srca. O tem je pričala dolgo trajajoča ovacija, ki je sledila. Na dano znamenje so zastavonoše dvignili zastave, ki so se razvrstile v sprevod, da bi skupno šle po novo zastavo, ki seje imela razviti. Ko so zastavonoše dvignili zastave in so iste zablestele v solnčnem zlatu, ko so solnčni žarki poigravali z barvami naše tri-kolore,je zagromelo po vsem vrtu navdušenje : v nagromadeni množici je zaorilo živio-klicev in v mahanju s klobuki in robci se je izražalo vse neizmerno navdušenje v kipečih srcih. V tem hipu je podalo nase ljudstvo sijajen dokaz zmisla za red in disciplino : na golo znamenje rediteljev je ta velika masa, stisnjena v grozno gnečo, napravila ulico za sprevod, ki je šel po novo zastavo ! In ta ulica je ostala odprta, dokler se ni sprevod vrnil z isto. Na vračanju društvenih zastav z novo a zagrneno jim tova-rišico, so se ovacije ponavljale v še večih dimenzijah : to je bil entuzijazem, možen le v idealno nadahnenih masah. Na odru so se zbrali zastopniki vseh društev v polukrog, a pred njimi sta se postavila gospa kumica in g. predsednik »Kola«, ki je spregovoril zopet: Danes je dan proslave društvene zastave »Kola«. A s tem proslavimo ob enem slovansko pesem, proslavimo nje čuvarje: pevska društva. — Slovanska pesem je izliv narodnega čuta v dnevih sreče in trpljenja, v dnevih boja in veselja, vsega, kar narod čuti, po čemer hrepeni ! Glej tam navdušenega Slovana, kako poje: Jaz sem Slovan z dušom te lom, To priznavam svetu c e lom! A da bo zmaga naša gotova, treba je sloge; zato poje drugi: kaj priieti od gori. Ne, Zalagarjev Johan, ni bebec, prav dobro je pregnan v glavi in marsikatero je že pogodil. Za njegovim hrbtom je zijala precejšna dolina, v kateri je rastla, kakor nalašč, gosta, debela repa. Okolo doline po travi je bil latnik trti, ki je izgledal jako žalostno, odkar se je prikradla vanj nepoboljšljiva, požrešna trtna uš. Milo se je Johanu storilo pri srcu, kakor otroku, in hudobna misel se mu je pojavila v prsih. — Za dve repi, pa za par kolov — mislil si je —, me vendar ne zapodi sv. Peter iz-pred svojega obličja, ako jih ukradem. Pa saj se tudi o veliki noči izpovem, prav izke-sano izpovem, pa porečem gospodu fajmoštru, da sem bil lačen, prav do dobra lačen. Sicer pa tudi lahko še povrnem, saj nisem menda tak, da bi moral koj jutri umreti. E stara kljuka in stara sablja — ta pa ta —. (Pride še.) Složno, složno braćo in i 1 a, Po slavij i slavnoj, Nek n a » vodi vila K zori obeča noj. — Z bojnim duhom napito srce pa kliče: Tolstega. Posamični ki med rusko inteligenco so morda za svojo osebo najhujši za ni kov alci vere, v skupnosti pa pri poznavajo pravoslavno vero, katera je neločljiv del ruskega n a - Sa b l j i c a ostra, ta jem o j a žena! naroda! Kuska inteligenca, četudi je sama A še krepkeje se čuje: morda pe veliki večini brezverna, si ne more U boj, u boj, mač iz toka bračo! misliti mogočnosti in veličine ruske države in Ali pesnik, ki je prehodil neizmerni slo- ruskega naroda brez pravoslavne cerkve, van^ki svet, nam pripoveduje: Radi tega je tudi čin Pobjedonosceva sioer Slovanski svet, ti si krasan, Ti obsojan od posamičnikov ruske inteligencije, poln nebeške si milobe! — s časom po vendar zmaga cerkev — in Iskrena ljubezen do domovine je izra- Tolstoj zgubi gotovo v kratkem času mnogo žena v besedah : <><1 svoje popularnosti. Cerkev na Ruskem je H e - e <1 a sladka domovi na, ne jako mogočna velesila in kdor se bi jej sku-prideš v e č mi iz s p o m i na. — šal ustavljati, podleže prej ali slej in bodisi Ali mar naj še dalje odkrivam krasote isti tudi sam Tolstoj ! Ruski inteligenci je v naših petmi ? — Iz njih žari domolju bje, na- prvi vrsti ležeče na tem, da se ohrani in po-vdušenje, slovansko srce. množi moč ruskega naroda, katera moč pa Ali je }Mi!-nik {>el za-se? Ne, on nam le sloni po velikem delu na pravosl. cerkvi. Kakor pravi v lepši obliki, kar že saini čutimo. — hitro bi ruski narod zgubil ali menjal svojo Slovanska pesem bi zginila kakor jutranja vero, začela bi pojemati tudi njegova slava, rosa. da ni čuvajev, varuhov tega narodnega Radi tegaje ruska inteligenca bisera. To so naša |>evska društva. V |>ev- pripravljena za korist svojega skem zboru se oživlja, neguje in razglaša — naroda žrtvovati tudi svoje ideje pesem ; s pesmijo — se vzbuja narodu čut in svoje velikane! za lej>o in blago, ona nas spodbuja v lju- Tako petrograjski dopisnik v dunaj-.kem bežni in zvestobi — do domovine ! — Zato listu. Mnogo poučnega moremo tudi mi Slo-imajo jH^vsica društva svoj veliki, etični, vzgo- venci crpiti iz te kratke črtice ruskega jevalni pomen. Urez njih bi bilo človeško živ- čutstvovanja. Tolst >j je velikan in ostane ve-ljenje mrtvo, enolično. — I>uša hoče, da likan kljubu izključenju iz pravoslavne vsplamteva : lepi zbor jo vzbuja. Kakor ima cerkve; ostane velikan tudi v slučaju, da vsaka vstanova svoje ime, svoj znak, tako zgubi popularnost mej istim ruskim narodom, ima tudi društvo svoj simbol, to je: sv o jo kateremu je on pripomogel do slave in ugleda zastavo. — pri tujih narodih. Ruska inteligenca pa si je Za.-tava v t e 1 e s u j e idejo dru- svesta, da se morajo evolucije narodov vršiti š t v a : narodne tjoUojnice nam predočujejo polagoma in naravnim potom, ako se noče v svojih krasnih barvah našo narodno misel, radi id jalov uničiti sreče in blagostanja vsega čut in ideale. — naroda. Idejali morajo biti vedno radi naroda, Tako je tudi društvo »Kolo« storilo ne pa narod radi idejalov. Naj si bodo ide-važen korak, nabivivši si je svojo zastavo.— jali še tako resnični in pravi, treba jih je In danes je najslavnejši dan tega društva : kolikor mogoče polagoma uvajati med narod, dan, ko pred Kolaši zavihra njih za- ako zahteva to blaginja naroda. Na to stava ! vzvišeno stališče samozatajevanja naj bi se Krasen moment : mislimo si žive tu vi- postavili tisti naši politiki, ki vidijo pred i i raj oče trol>ojniee! Prišle so kakor sestrice, seboj le svoje idejale, katere hočejo izvesti, in da vsprejmejo v svojo družbo novo mlajšo naj bi makar narod pri tem popolnoma pro-sestro! A ona, ki ni še dobila krsta — se padel ! Kakor se mora zatajevati oseba radi skriva v omotu kakor metulj ter čaka, da jo društva, društvo radi stranke, takt* se morajo ke<1o reši oklepa, da se razvije na dan v zatajevati tudi stranke in njih voditelji radi svoji polni krasoti. Približaj se toiej najmlajša naroda! Kolašica, da ti od krijem lice, da te posve- Vojna V južni Afriki. Lodonski tirno ter vsposobirr.o za vstop med sestrice ! listi poročajo, da koraka zopet jedna močna Zastava, odgrni lice, razvij se in ponosna četa burgerjev v Kapsko kolonijo (angleško stopaj pred kolaškim zborom, navdušuj njih posest). Vstrajnim Šurom se mora res že srca, da bodo vedno bila za narod in milo vsakdo čuditi. Čim več pripovedujejo An- moči moravskih Cehov. Dr. Začka mora i T osupniti že to, da se glasovita »Neue Freie ' Presse« vse te dni,- zlasti pa v številki od rainole srede cel<5 v uvodnem članku trudi za obrambo — dr. Začka!! In da priporoča spravo na Moravskem s tako vnemo in tako gostobesednostjo kakor da gre za življenski interes — kakega »geta!« Videant consules ! domovino ! (Pride še.) Politični pregled. gleži o svoji skomjšni |>opoln: zmagi, čim več se napenjajo, da bi uničili in zatrli |>ogumne Bure, tim krepkejše se zadnji pojavljajo in ne nehajo nadlegovati Angležev še celo na V TRSTU, dne julija liM)l. njih lastnem angležkem ozemlji. Zgodovina Deželni zbor istrski bo imel — ka- P0203 ,e raal° ta1«0 pogumnih narodov, kor smo že javili — dne 30. t. m. ob o% Sprava na Horavskem. Ker je vo-uri |»opol. svojo sejo v Kopru s sledečim moravskih Cehov dr. Začek te dni v dnevnim redom: 1) Sporočila; 2) volitev »vojem govoru v B >skovicah toplo priporo-dveh zborničnih tajnikov; 3) volitev revi- <#al» naJ 1,1 ®e nadaljevala spravna akcija, in zorjev ; 4) prečitanje d osli h spisov ; 5) vo- Je s^bno skliceval na to, da bi po spravi litve v odseke; 6) sklepanje o opuščenju po- Čehi skupno s konservativnimi veleposestniki biranja samostojnega deželnega davka na zadobili večino, slično, kakor jo imajo v žganje za čas, ko bo v veljavi novi državni ^ragi, so praški »Narodni listv« ostro nasto-zakon glede povišanja tozadevnega erarnega P'1' Proti Žačku. Praški list pravi, da ne bi davka; 7| prvo čitanje zakonskega načrta o zinil ni besedice proći večini, ki bi bila vsaj spremembi pravnih razmer učiteljstva javnih približno slična oni v Pragi. Ali večina, ki ljudskih šol; 8) pred loženje vladne predloge naJ bi j° Čehi na Moravskem dobili po spravi o spremembi §§ 9. in 16. deželnega za- v deželnem zboru, bo denaturirana po na-konika. rodnem »vetu« (to je: čemer b«»do Nemci Tolstoj in Rusi. »Neue Fr. Presse« prigovarjali, ne more postati zakon!) Namer-priobčuje daljši dopis iz Petr.»grada, v kate- jana sprava pomenja odpoved vsem nadam, rem govori o razmerju mej grofom Levom Ja l>i dobra stvar treh četrtin prebivalstva Nikolaje vicem Tolstem in ruskim narodom in ,,a Moravskem mogla kedaj zmagati, osobito rusko inteligenco. Kar pravi dopisnik, V naslednji številki pišejo zopet »Naje znamenito ravno zato, ker je priobčeno v rodni Listv« ; »40 let že se bore Cehi proti »Neue Freie Presse«, torej v nesumnem viru krivičnemu od Schmerlinga oktroiranemu, de-za vse — liljeralee. ! želnemu volilnemu redu, ki se s svojo raz-Dopisnik trdi, da je Tolstoj sedaj na delitvijo v volilne okraje in s privilegiji i vrhuncu svoje slave in da bi bilo pravoslavni fevdalnega plemstva v dvajsetem stoletju cerkvi zelo nevšečno, ako bi ravno sedaj kaže kakor nestvor. Na verigi te ječe naj- j umrl. Ruski narod ne bi mogel odpustiti ^roznejih krivic majajo že 40 let češki lev, pravoslavni cerkvi, da je izobčila velikega moravski in šlezki orel z ved no naraščajočo silo. Toistetra in ona bi mnogo zgubila na svojem Naši sovražniki in ubijalci se začenjajo tresti ugledu. Posebno težko bi padla na pravo- preti udarci naše moralne, intelektuvelne in slavno cerkev nevolja ruske inteligence— ka- materijelne moči. Za ceno sedmih mandatov tera še vedno ne more odpustiti Pobjedonos-cevu. da si je upal še celo jednega Tolstega izobčiti — ako bi se cerkev v slučaju smrti grofa Toistetra ne udeležila narodnega žalovanja, česar bi pa ne mogla storiti radi njegovega izol>čenja. Pravoslavna hierarhija si šteje v ponos, da zna vsikdar dobro pogoditi čutstva ruskega naroda ; v tem slučaju pa bi stala v najostrejšem nasprotju z narodom. Ko pa Tolstoj ozdravi, se med rusko inteligenco polag-oma poleže ogorčenje radi izobčenja hočejo češki poslanci Moravske podpisati Nemcem njihov binkoštni program, ki je naperjen v to, da zagotovi nemško hegemonijo. Moravske punktacije ne namerjajo nič dru-zega, nego da nam z zapahom zaprejo vsako nadaljno narodno in napredno povzdigo«. Res, usoden je korak, ki ga hočejo napraviti moravski Ćehi le v nadi na pridobitev veČioe v deželnem zboru, ki pa bi bila po narodnem »votu« itak iluzorična, in jako male praktične veljave za razvoj politične Tržaške vesti. Vredno posnemanj:). Gospa Ana Š t r u kelj, posestnica v Trebčah, je pristopila o priliki svojega godu kakor 0. u stanovnica društva »Narodni dom v Trstu« z darom 200 K. Da bi le hoteli Slovenke in Slovenci o veselih in žalostnih prilikah posnemati to vrlo rodoljubkinjo ! Nadaljne darove, deleže in udnino sprejema g. Josip U 1 č a k a r, blagajnik »Tržaške posojilnice iu hranilnice« v Trstu, ulica San Franceseo št. 2, kjer se dobivajo tudi kamenčki za »Narodni dom« v zvezkih s 50 lističi po 20 stotink. Zastava sv. Cirila in Metodija. Povodom procesije pri sv. Jakobu so odločili slovenski delavci, udje bratovščine sv. Cirila in Metodija, da se udeleže vsi te lepe cerkvene slavnosti pod svojo zastavo sv. Cirila in Metodija. Sedaj, ko je prenehalo hujskanje iz zakristije pri sv. Jakobu, vlada mej verniki obeh narodnostij p<»polen mir. Upamo, da cerkvena oblast ukrene potrebno, da ne bo tudi na procesiji sami izzivanja iu napadov. Naši ljudje so že dovolj prestali od znanih mežnarjev in kapelanov in je mera že prav do vrha polna. Čujemo, da je »Marijina družba« tudi odločila priti na procesijo s svojo snežno-belo Marijino zastavo. Tudi pridejo mnoge »Marijine hčere« v belih oblekah z belo zaveso, »Marijine sestre« pa nastopijo v praznični črni obleki. Katoliški verniki obeh narodnostij z v*1-Beljem pričakujejo lepo slavnost. Mi Slovenci pa gledamo ponosno na svoj preporod v Trstu. Mi smo vstali! Na dan nas je poklical glas slovenskih blagovestnikov — glas sv. Cirila in Metodija. Dano je Slovencem znamenje — o, da bi je hoteli Slovenci spoznati ! Le v znamenj u sv. Cirila in Metodija bo naša konečna — zmaga! Mestni svćt tržaški je imel danes ob pop. svojo sejo. — Poročilo prinesemo jutri. Iz naroda je prišlo, narodu bodi povrnjeno ! V zmislu tega gesla je odbor pevskega društva »Kolo« v sinočnji seji sklenil vpisati to društvo med ustanovnike društva »Narodni dom« ter istemu podariti v ta namen 200 K. Dalje je odbor sklenil prirediti dne 25. avgusta vrtno veselico pri sv. Jakobu na korist družbi sv. Cirila in Metoda. »Mi no parlo ščavo« ! Pišejo nam: V »Edinosti« od 23. julija očitate nekemu c. kr. redarju, da je rekel »mi no parlo ščavo«. Jaz mu pa tega nikakor ne štejem v zlo, ker se nikakor ne čudim, če je mož govoril tako, kakor ima v srcu in v glavi. Če je ta ubogi c. kr. redar prišel do takega vzklika, vendar nisem prepričan nikakor, da je hotč žalil našo narodnost; pač' nahajam v tem vskliku krasen odmev našega tržaškega, oziroma primorskega zistema. £vo vam dokaza : Kedor hoče biti deležen c. kr. redarske službe v Trstu, znati mora laški. Njega se ne vprašuje: znaš-li slovensko in laško, znaš-li oba deželna jezika? Pač pa : znaš-li laško? — V laškem jeziku imajo potem redarji svojo šolo, v laškem jeziku javljajo predstojnikom, tako, da bi se človek skoro nehotč vprašal : »YTraga, kaj smo že v Italiji ?« Če torei redarstvena oblast tako nežno skrbi za laški jezik, če je njej toliko na tem, da jemlje le take v službo, ki poznajo »il dolce si« — čemu zamerite ubogemu redarju, ako se spozablja in vsklika ; _»Non parlo ščavo« ? ! Kar se je Janezek učil, to Janezek zna, pravi slovenski pregovor — če pa že govorimo, kakor smo začeli, o zistemu, tedaj moramo reči : »Riba smrdi pri glavic — ali pa bolj nčeno : po zistemu ! Bolje tako! Pišejo nam: Ko smo te dni spremljali ljube goste iz Ljubljane, smo naleteli na trgu sv. Ivana gručo laških mla- dičev, ki so s srdom opazovali in poslušali goste in spremljevalce. Pisec teh vrst in še trojica narodnih »redarjev« smo hotoma zaostali za glavno družbo — za vsaki slučaj ! Prišedši do gori omenjene gruče smo slišali enega iz gruče, koje rekel : » Bi-1"» ne bilo dobro upiti?« »Kaj češ upiti?« je rekel drugi in je ostalo pri tem, da — niso u pili! Mi pa pravimo : bolje tako, ker drugače bi se bili fantalini hladili v ulici — Tigor! Ubosri Rossetti! Pišejo nam : Potem, ko je moral velikan Rossetti čakati celih 60, reci šestdeset let, predno mu je magistrat tržaški postavil (na stroške davkoplačevalcev !) spomenik — bi se bila istemu spomeniku oziroma Rossettiju dogodila kmalu »velika nesreča«, da so gospoda še za časa vedeli — kaj in kedo tla je bil Dominik Rossetti ! Nameravali so — le škoda, da so se prepozno izmislili — mesto Rossettijevega obraza napraviti onega od Dante-ja ! Tako se je izrazil te dni neki odličen Lah ! Da so gospoda res mislili kaj sličuega, je verojetno, ker imajo posla s zucconi (tepci), ki niti ne ;.najo sami, in se ne brigajo za drugo, nego misliti kako bi napadali in žalili nas, svoje someščane ! Ubogi Rossetti — kakov sad je prišel iz Tvojega intenzivnega delovanja za svoje -- ' M somescane :I Grozna nesreča v ladijedohiiei S. Mareo. Nesreče v ladijedelnici S. Marco se ponavljajo tako pogostoma, da prijemlje človeka kar groza, ko dan na dan čita o novih nesrečah, ki se dogajajo v tej nesrečni ladijedelnici, kateri pravijo delavci »ladijedel-nica smrti«. Včeraj je bil zopet neki revež žrtva svojega poklica. Kotlar Anton Čelesnik je delal okoli jedne železne oklopne plošče, dolge 4 metre in široke 51/* metra ter 1500 kg. težke, katera plošča je bila z nekimi kleščami vzdrževana po koncu. Kar naenkrat so klešče, ne ve se iz kakega vzroka, spustile, plošča je izdrsnila iz njih in padla na ubogega Čelesnika, katerega je vsega pokrila, le glava mu je ostale zunaj. Na njegovo groznr. u pitje so prihiteli delavci od vseh strani in so po napornem delu dvignili ploščo. Revež pa je črez nekoliko trenutkov izdihnil svojo dušo. Zapustil je ženo in pet otrok. Na željo njegove žene so prenesli truplo na njegovo stanovanje. Ukraden bieikeL. Na Glavnem trgu v Trstu je v nedeljo zvečer neznan zlikovec ukradel nekemu Ljubljančanu fino »Stvria« kolo štev. 56.213 (sestav 1900, 26 a). Dotično kolo je v prav dobrem stanu, črno pobarvano, z rudečo črto na platiščih (felge). Krmilo (guvernal) je Le nekoliko vpognjeno. Spozna se prav lahko po najnovejših pneu-matikih »Cosmoa« J os. Reithofer, ker niso gladka, marveč so po sredi, radi lažjega teka, grebenasto izbuhujena. Na srednji štangi je še nekoliko oguljenega lastnikovega imena. Stopala so brez gumijev ter imajo dratene klipsne. Kolo se more zasesti le s takozvanim »Pedal-Aufstieg«. Dotičnik. ki je kolo ukradel, je srednje postave, 25 do 28 let star, upadlih, lic, ima črne brke, nosi črno navadno obleko ter izgleda kakor nekak natakar. Doma je baje iz Kočevja. — Če je kdo slučajno to kolo kje videl, naj blagovoli naznaniti uredništvu »Slov. Naroda«, ali pa policiji, za kar se mu obeta primerna nagrada. Dražbe premičnin. V soboto, dne 27. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na Gpčinah št. 147, hišna oprava; v ulici Ghega št. 11, oprema mesnice; v ulici Iio-schetto štev. 34, kočija ; v ulici Alessandro Volta št. 19, hišna oprava; v ulici Chiozza št. 20, cement. Vremenski restnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 26 0, ob 2. uri popoludne 29.4 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.4. — Danes plima ob 7.38 predp. in ob 6.06 pop.; oseka ob 0.49 predpoludne in ob 0.22 popoludne. Gospodarsko društvo v Skednju, re- gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, imelo be v nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. izreden občni zbor v »Čitalnici« v Skednju ; pričetek ob 11. in pol uri predp. — Dnevni red : 1. Dopolnilna volitev 2 odbornikov. 2. Volitev odseka 5 členov za preštudiranje novih pravil. 3. Slučajni nasveti in predlogi. O d b o r. Iz-pred liani h sodišč. Dne 23. junija t. L stepla sta se v neki tukajšnji gostilni 21 -letni voznik Josip Tavčar in Lovro Matija. Ko je neki Anton Repič videl, da hoee Tavčar zamahniti z nožem proti svojemu nasprotniku, zagnal se je med oba nasprotnika, a je dobil para Matici na merjeni udarec z nožem. Včeraj je sodni dvor obsodil Tavčarja radi tega čina na 4mese<"no težko ječo. Dne 20. junija je izgubil 27-letni Ivan Ziegler iz I*odgrada pred kopersko ječo omot tobaka. Ko se je, iskaje ga, vrnil jmj cesti, kjer je bil prišel, zapazil je, da ima njegov omot tobaka v rokah neki jetniški stražnik Piciga, ki je omot pobral, mislć, da je istega vrgel od sebe kak kaznjenec. Ziegler je zahteval surovo, naj mu stražnik povrne tobak in ko mu ta ni ustregel takoj, pretil mu je z dežnikom. Sodni dvor je na včerajšnji razpravi obsodil Zieglerja radi tega čina na 7 dnevni zapor. Deželno sodišče je obsodilo včeraj radi tatvine iiizelo Frank na 7 dni zapora, Ivana Kristana pa na trimesečno težko ječo. Za moško podružnic* družbe sv. Cirila iii Metodija v Trstu. O priliki botrinj Cirila in Metoda v Borštu so daiovali gg.: Oče, družina in l»otra, Vinko Skrjanec in Hrabroslav Kažem po 1 K ; mali Srečko dodal 20 st., skupaj 3 K 20 st. Radovedneža, ker sta brezplačno |w>kukala na veselico »Kola«, 1 K 20 st. Na veselici »Kola« sta nabrali gospici Ličen Justina in Ravbar Ivanka 17 K .">3 st, Brezovec Josipa 19 K 7* st.. Le ban in Ferluga 40 K, Sošič 10 K 5* st., g. Semec, financ, nadstražnik dodal 2 K, Kukanja Fran v spomin <>dkr:tja Rossettijevega spomenika 1 K. Ciril-Metod i jer dar (dalje.) — Gg. Vinko Dolenc duhoven 4 K, Josip Hob*t 2 K, Karabaič kanonik 4 K, Luka Seražin 2 K, I. N. 1 K. Josipi na Delkin Gorica 2 K, Jela Semec Celje 2 K, Ig. Lebau župnik Batuje 1 K, Ivan Slavec Repentabor 4 K, Ana Zaharija Nabrežina 2 K, Ivan Kovač žup. Kubed 5 K, Katar. Guštin Metlika 2 K. Pavlina Z lešar Gline pri Lj. 2 K, Kristina Greben«* V. Lašče 6 K, I. Krže Trst o K, Juli Siundar Kobarid 2 K, Miha Lončari č 1 K, Ivan Miklavič 1 K, Valentin Duša 2 K. Skupaj ... 50 K — st. zadnjič izkazanih 528 ,, „ Vse skupaj . 578 K 8t> st. Za nadalnje prispevke se priporoča Blagajništvo. Za zastavo pevskega društva »Kolo« bo darovali gg.: Požar 1 K, J. Z. 80 stot., »Ol>erorgelce« 2 K, Merku Josipi na 1 K in 2 K je izročil g. Kravos, katere je prejel za zastavo, a s-e ne spominja, kedo jih je podaril. Iskrena hvala ! ODBOR pevskega društva »Kolo«. Mal izlet priredijo nekateri Kolaši prihodnjo nedeljo v okolico. Zbirališče točno ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Toliko na znanje pevcem in pevkam. X Stavka nabrežinskih kamnosekov. Pred 15 dnevi so nabrežinski kamnoseki predložili družbam, ki imajo v roUah tamošnje kamenolome, spomenico, v kateri zahtevajo 30—50 novčičev po viška za vsaki meter obdelanega kamenja- Odgovorilo se jim je, da se 1m> komaj v jeseni možno pogajati o tej stvari. Radi tega odgovora so kamnoseki sklenili, da stopijo v stavko in res je 400 kamnosekov včeraj zapustilo delo. Mir se ni kalil. Vesti iz Kranjske. * Iz Idrije smo prejeli: Cenjeni gospod urednik! Idrija je svetovnoznana radi svojih srebrnih rudnikov. Res znamenita je. K«> vidiš zjutraj in zvečer, kako prihajajo in odhajajo k rovom in od rovov na stotine rudarjev, ko jih vidiš stopati na stroj z brlečimi luča mi — ki jih spušča po 200 — 300 in še več metrov globoko : smilijo se ti, ti podzemeljski črvi ! Kajti, kdo more vedeti, da-li se vsi povrnejo zdravi k dragim ti nižinam svojim in otročičem ?! In vendnr mora biti tudi to, da oni zbirajo in iščejo podzemeljsko bogatstvo naših dežela. Okolica tukajšnja je jako lepa. Lepi, visoki, z drevjem obsajeni hribci na okolo dajejo ti prijetnih sprevodov in sedaj, po leti, prijetnega hladu. Ko zapodiš svojo otroško čedo kam v hrib, da se pri kakem kmetu nasrebljejo kislega mleka s kosovi črnega kruha, imaš tu, v lepi in slobodni naravi, nerazmerno več užitka, nego pa tam po mestnih ulicah. Idrija je na vsej črti narodna. Skoda le, da se to skupno narodno mišljenje deli na toliko strank, tla niti ne vem imena vsem. Tu je liberalcev, klerikalcev, socijalnih demokratov, krščanskih socijalistov — in kaj jaz vem še kaj ! Društev je tu mnogo, a radi razjedajočega strankarstva ni nobeno prav močno. Lahko bi jih bilo manje in potem bi bila krepkejša. Dramatično društvo je tu precej pri življenju, šteje že dokaj udov, ki se sedaj kaj pridno vežbajo, da prihodnji mesec uprizore v Trstu dobroznano in lepo igro »Rokov-njači«. Upoštevaje vse tukajšnje razmere, nedo-statek raznih udobnosti, ki jih nudi veče mesto, moramo le častitati Idrijčanom na srčnosti in marljivosti njihovi, da so se tako oprijeli RoKovnjačev. Želeti jim je, tla dosežejo najbolji vspeh. Da ste moji tržaški Slovenci in Slovenke minolo nedeljo dosegli take v triurni' — tome navdaja z radostjo in vzbuja dobre nade za bodočnost. Naj le vidijo vsi faktorji, da smo ter da lahko zahtevamo svoje pravice. »Pic-colo« in compaguia bella molče — pravite. Verujem. Ali ta molk potrjuje. V nadi, tla Vas skoro zopet obiščem — pismeno, Vam želim, gospod urednik — če mi tudi včasih radi preveč ponagajete — no, saj veste, kako : Vam želim v tisti tržaški vročini veti no — omočeno grlo. Da ste mi zdravi do svidenja ! Vaša tržaška pohajalka. v Požunu, Laskav, zastrupil dvojico svojih otrok, ker se jih je hotel iznebiti, ko se je mislil ženiti v drugič. Sedaj pa je državno pravdništvo odredilo, da je izkopati zemske ostanke prve žene Laskava, ker obstoji opravičen sum, da je bil mož zastrupil tudi njo. Vesti iz Koroške. Nenavadna umrljivost. V župniji Lipa nad Vrbo, ki šteje le 640 duš, je do 1. julija umrlo 28 oseb. Dne 23. maja so umrle kar tri osebe. Največ je bilo otrok, ki jih je jKjgrabila davica. Cerkveni tatovi se pojavljajo sedaj tudi jw> Koroškem. »Mir« poroča o več slučajih ropa v cerkvi, tega med najgroznejimi vseh zločinov. Družbi sv. Cirila in Metoda je volil pokojni klošterski župnik v St. Rupertu pri Velikovcu, Fran Korman, 200 K. Blagemu duhovniku-rodoljubu bodi blag spomin! V p rosi a v t: sv. bratov. Vrli celovški »Mir« še vedno poroča o kresovih v pro slavo godu sv. bratov Cirila in Metodija. Na mnogih krajih so prepevali slovenske pesmi pozno v noč. Celovški list vidi v tem veselo Brzojavna poročila, znamenje, da tuji nemškutarski in brezverski Otok Kreta v angležkem parlamentu. | duh še ni zamoril vsega. Mnogo jih je še, ki LONDON 26. (B.) V zgornji zbornici ! nočejo prodajati svoje vere in svoje slovenske je izjavil državni sekretar za vnanje stvari, Književnost in umetnost. »Prvi listi«. Razpošiljatev in razpeča-vanje knjige »Prvi listi«, ki so jo izdali slovenski in hrvatski učiteljski abiturijenti, je prevzela »Zaveza avst. jugoslovanskih učiteljskih društev«, kjer se tudi naroča. Knjiga velja 2 K 20 st. s poštnino vred. narodnosti. Lansdowne v odgovoru na neko vprašanje Modras je vpičil nekega kmeta na gie(]e Krete, da je v privoljenju princa Jurija v podaljšanje njegovega mandata kakor višjega komisarja srečno znamenje za bodočnost otoka. Anglija in ostale vlasti žele, da i Komeljuu blizu Pliberka. Na srečo smo domačini hitro povezali roko in poklicali zdravnika, sicer bi bil ponesrečenec ostavil udovo in petero nedolžnih sirot. Razne vesti. treba princu olajšati njegovo nalogo ter postopati upoštevaje njegove nasvete. Nadalje je izjavil državni sekretar, da so vlasti odklonile predloge princa v letu 1900. kakor tudi sklep zbornice poslancev na Kreti, tičoče se združenja Krete z Grško ; vlasti so ker hočejo ohraniti Aloksaitor Levi linzii i ZALOGE: r Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. -w# TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea TRST $• ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje> in Via Riborgo št. 21 MOM i 15 © © © © ta /B Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vrsuje naročbe tndi po posebnih načrtih. (5 Cene brez konkurence. <5 ILOSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO 4J5 Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. XXXXXXXXXXXXXXXX Vesti iz ostale Primorske. Vesti iz Štajerske. Stalni volilni o J b o r i. Italijansko politično društvo za Istro se ha vi z ____ .. . . ... ,, - t D r. Jože f P a j e k. V Mariboru ustanovljanjera stalnih volilnih odborov na . . .. , ... . t ■ f i * . i jc umrl po kratki iu hudi bolezni tamošnji vseh važnih točkah v istru Imeli so take \ , . ..... , konzistorijalni svetnik dr. Jožef Pajek, stalne volilne odbore v mnogih krajih ze pred J J minolimi državnozl>orskimi volitvami in ti volilni odbori so se jim, kakor sami — Zaupni shod štajerskih r o -trdijo i d olj u bo v bo v drugi polovici meseca av i i , m » i * * i - „ gusta v Mariboru, Razgovor bo o vsem po- prav dooro obnesli. Ta takt je velevaznega & » & .... • • t. - litičuem in gospodarskem programu štajerskih pomena in ni g a smeti prezirati. Ako so ze % . i - - - -- - „ . -i i -- Slovencev. Vabila na osebe se razpošljejo v njim, ki imajo Vcoiuo isterskih občin v svojih t J ' rokah, potrebni taki volilni odbori, potrebni J kratkt"m- _ i i * * i-i v-_„ — roz na smrt. Stirina jstletno de- so nam se desetkrat toliko. >jim opravljajo j „ , . ... iii- - i i-i • i i kletce Marija Kerš. posestnika hči v Poberšu ze občine same delo, ki pripada volilnim r , - i • pri Mariboru, je hotela dne 20. t. m. v šte- bororn, mi pa nimamo v večini ooem ni- 1 J kogar, ki bi se neprestano brigal za volitve in pripravljal pravočasno potrebni materijal. Mislili smo že davno sprožiti misel o stalnih dilniku napraviti ogenj. Prižgala je drva, a da bi nastal močnejši ogenj, vzela je posodo s petrolejem ter prilila na drva petroleja. volilnih oriii, sedaj 'j*« je za to že skrajni IWia ° l^olejem se je razletela in ogenj čas, ker Italijani so že resno oprijeli tega posla. V Istri bodo itak v najkrajšem času — men. svojo ženo in dvojico otročičev, fantiča in de- Vojnsi V južui Afriki, klico v dobi 5 oziroma 6 let, iu slednjič sa- LONDON 2i». (B» Brzojavka lorda Kit- mega sebe. O dogodku obveščena policija je chenerja iz Pretorije včerajšnjega dne: Ja-našla 4 mrtva trupla. Vsi streli so zadeli v hajoče čete oddelka Garratto so dne 21. t. glavo. Klato\vsky sam je ležal pred zrcalom m, v bližini Reitzburga napadle čete, ki so s samokresom v roki. Bil je umetnostni mi- spremljaje neki burski transport. Angleži so zar. V Londonu je živel že 6 let v jako do- njeij 25 Buro v in uplenili mnogo vozov. Na brih razmerah. Žena mu je bila Francozinja, strani Angležev sta bila ranjena dva častnika 1 Vzrok, ki je gnal moža tlo trojnega umora jn g mož. in do samomora, ni znan. Dar našemu cesarju. Generalni inšpektor . Sudana, Slatin paša, pripeljal je seboj na ^^^^^(^^^SfSfSfSfSfSf^ 1 parni k u »Bohemia« dva mlada leva, ki jih, podari našemu cesarju. Danes zjutraj so odpravili mlada leva na kolodvor južne železnice, odkoder jih po železnici prepeljejo na ^ Dunaj, (g Orijentalna galanterija- Te dni je ve- ^ čerjala v nekem parižkem restavrantu, sama pri jedni mizi, mlada in jako elegantna tlama. Kar naenkrat jej je ušel iz grla bolesten ^ vsklik in takoj na to si je pokrila usta s ^ prtičem. ^ Glodaje namreč piščancevo kost, zlomila ffc si je jeden zobek. Neki gospod, ki je sedel pri nasprotni mizi in zapazil malo nezgodo, je ustal takoj in pristopil k dami, ki je imela od boli vse ^B solzne oči. — Koliko pa stane tisti biser? — jo je vprašal uljudno. — Ali .... — jecljala je dama v zadregi. — Dam vam pet tisoč frankov. i Ponudba je bila seveda takoj v s prejeta, čudak je odštel denar, vzel mali, beli zobek, se zahvalil in odšel. Druzega dne pa so videli čudnega gospoda — o katerem se je pripovedovalo, da je sorodnik nekega vshod-nega vladarja — korakati po parižkih ulicah se zavratnico, na kateri je bil uboden krasni beli zobek parižke dame, u kovan v zlato. Prst božji. Iz Gjura na Ogrskem jav-jajo, tla se je te dni dogodil tam nenavaden slučaj. Neka krasna, elegantna, a nepoznana d:ma je hotela izvršiti samoubojstvo ter se je v ta namen vrgla na železnične tračnice v isti čas, ko je prihajal brzovlak. Strojevodja je zapazil, da na tiru leži človeško truplo, ali bilo je že prekasno. Vlak je dr-dral dalje in strojevodja je bil globoko prepričan, da se je dogodila velika nesreča. Na obče čudo pa se ni oni dami ničesar dogodilo — ostala je živa in zdrava; le obleka se jej je nekaj potrgala. Nepoznano damo so spremili v vlak in jo odpravili v Bruck. Grozna mati. V občini Lipovar, bara- J n vski komitat na Ogrskem, je bil na vstal požar v hiši bogate kmetice, udove Meles. Ga-seč' gasilci so o tej priliki udrli tudi v klet. j ; In tu so našli v svojo grozo lastnega otroka j kmetice, osušenega tlo kosti, v resnično groz-i nem stanju. Nečloveška mati je držala ubo-j zega otroka pet let zaprtega, le da bi si pri-! svojila njega dedščino. Ali tudi svojo ženo? Te dni smo bili i priobčili, kako je trgovec ter veleposestnik KI K K * * K K X K H K M H n n n XI MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela po slov. zalop pltva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trata, Via Piazza veccbia (Rosario) št. 1. (ua des«i strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx s H i Izvenredno ugodne J U cene. M U U S elikanska rastava pohištva in tapecarij U U VILJEM DALLA TORKE ♦ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ a Moje pohištvo donese srečo. ■ | mm -i——--žiiinm kislina t o o o o o o o o o s Ugodna prilika. V Iilioi Nuova, nasproti lekarni Zaoetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, nikiu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičniini lečami o novč. više. Jfaocniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost. dalnogledi /.a kopno, za pO morju in gledališče. Termometri za mrzlic o, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. Remeljni v velikem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, »lizala za stopnjice. aC Cene zmerne Viktor BCiklavez v Trstu Via Fonderin št. 10. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Yia del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti ,.Isola Ckiozza.*4) Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati | modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogo vi c€ | suspenzori, elektroterapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike j Restaurant SILBEREOG Via Ghega št. 9 A. ■i najugodnejša gostilna ■■ PLZEMSKO PIVO SILBEREGG po 24 novč. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila iu večerje od 20. novč. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. E. P O H L Y), Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tudi najpristuejša vina: opollo, istrsko črno in belo. predmetov z kirurgična. zdravljenja, angležki ; predmeti o'l gumija in nepreinočljivih snovij. ! Pekarna in sladčičarna JAKOB JURCA TRST. — Giulia št. 1 — TRST. Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruli. _ _ . . JI - ■■ a I • vsakovrstne najfinejše sladčice, „ „inlje PrOCUlja VHtt „Al MaOStri" P 0 Z13 Č 6 V a II] 6 111 MOriCM fina vina v buteljkah in moko v velikem .......... ~~ zihoru. Postrežba hitra in točna na dom. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA Skladišče vina Prodaj alnica jest vin. Via Chiozza 12. — Trst. Prodaja vsakovrstne jestvine kakor : kavo sladkor, r\ž. testenine, fižol, krompir, maslo, olje kis, nadalje milo, razne konserve sveče, vino v buteljkah. Vsak dan svež kruh, Postne pošiljat ve od 5 kg naprej po zmernih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča Jožef Stare, trgovec. ulica AcquetioUO 5t-23. Prodaja vina v sodili in 1-uteljkah. Fine naftne In dezertne vina na de' elo in drobno Iranko na doni po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah. nplavnira 7J& P°PrsiV,.janje vsakovrstnih stro-UCltlV IIIL/Cl jev. motorjev na plin in brizjralnic vs+ h vrst Kovji-ka delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Tr»tu. ulica Brlvedere Trsovi na z izirotovljeiiimi oblekami. Colorini Ponte della Fabbra št. 2. vogal oaiarini. Ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1. druga podružnica „Alla citla di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove :J Brunerjeva hiša). Zalog« izgotovljenih oblek ta ni.pške in dečke in sieer: obleke za moške od gl tf.50 do 24. za dečke od gl. 4.;*>o do 12. suknene jope v velikem izloru od gld. 3 do t*, suknene hlače od gld. 1 x > do 4. volnene goldinarjev 4.50 do Velik izVn r površnih sukenj v modernih V»arvah od gld. 9 do 16- Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2J»o d<» d. od platna ali satena v raznih barvah od gld 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od niole-kina talodjeva kožai za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kurmiuu od gld. 1.30 do 2. La_-tna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. L2U. Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročite na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piana liarriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalii. navadnega in sajlinejše^ra olja, najfinejše testenine. nar: podpiati. usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozem-kih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. - Ces. kr. priv. civilni, vojaški iD uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izl»orno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek. perila vsake vrste in \ krat več j tn jih voda ne obrabi. Cena jedni »katljici z navo- j dilom vred 1 in '2 kroni. _l>urator" se prodaja v mi-rodflmcah, >pecerij~kih proalmacijo: J. Mi-cba[up v Trstu, ulica Rossetti ~t. 1J- trirovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via Torrente4. Pri{»oroca svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navave električni ploči se postaviti na prostor, kjerseje pojavila kila, ter se iste zvežejo s pomočjo elastičnega traka, tako, da bolnik ne občuti nikake ovire. V kratkem času se mora kila popolnoma odpraviti. S pripomočkom prof. Casagrande se odstranijo vsa druga zdravljenja, ki so večkrat zelo nevarna. Profesor Casagrande sprejme honorar le tedaj, ko je bolnika popolnoma ozdravil. Soproga prof. Casagrande stavi gospem in otrokom zdravilne pasove. Profesor Casagrande ima veliko zalogo električnih aparatov za bolne na živcih itd. Zdravniška preiskovanja brezplačna. v kojej se toči : najboljše domače črno vino po novč. I. vrste istrsko „ ., „ 40 „ kakor tudi Steinfeldsko pivo v sodčkih in buteljkah. Gorke in mrzle jedi. Lep senčnat vrt. ouo Krogljišče Hiša v Rojanu enonadstropna, skoro nova, z lepim vrtom, je na prodaj. ^Natančneje se po-izve v naši tiskarni, ulica Carintia 12. Trp.-oMi registrom zadrta z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 472°/0 in vloge na Conto- corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga Lekarnarja A. Thierry-ja balzam s£ zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali 6 velikih steklenic 4 krone franko. M" A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron ?*0 stot franko, razpošilja proti predplačilu: mam A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" mam t Pregradi, Roarotee Slatina