‘ZHAJA vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, eleion 60824. Pošt. pred. (ca-*>Ua postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst. 13978341 P°štnina plačana v gotovini
E D
N
K
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovora. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
!*!• 1693
TRST, ČETRTEK 25. MAJA 1989
LET. XXXIX.
35 let
Novega
lista
V soboto, 27. t.m., bo poteklo natančno odkar je iz tedanje tiskarne »Gra-Pnis«, ki jo je vodil neprekosljivi tiskarski J?°jster, zdaj že pokojni Jure Štavar, p i-s med bralce prva številka Novega Usta. jen glavni urednik dr. Engelbert Besed-nJak, ki je bil tudi glavni pobudnik za u-an°vitev tega slovenskega tednika, jev, s°glasju s sodelavci sklenil, nai ima li t v Slavi letnico tri, s čimer je hotel javno P°udariti, da gre za nadaljevanje tistega | Novega lista, ki ga je na začetku tridesetih e* bil zatrl fašizem.
. V tem sestavku se ob 35-letnici izhajanja Novega lista hočemo z nekaj besedami spomniti predvsem najožjih sodelavcev, ki 80 že zapustili ta svet, a so pred 35 leti o-j^gočili rojstvo našega lista in nato vr to Pomagali oblikovati njegovo vsebim. j*re za celo galerijo osebnosti, ki so tu"’i orugače pomembne v zgodovini primorske ln slovenske zemlje. V tej galeriji gotovo ?^vzema prvo mesto Enaielbert Besednjak,
1 je bil do svoje bolezni duša tednika. ? i-se dalje spominjamo ožjih sodelavcev z . Riškega, kot so bili dr. Joža Bitežnik, Josip Rustja, prof. Rado Bednarik,
Slovenci in Italijani:
Kje medsebojno spoznavanje?
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti bo priredilo v soboto, 27. t m., tiskovno konferenco, na kateri bo Predstavilo listo manjšin »federnli-zem« za evropske volitve 18. junija letos, njen program in slovenske kandidate.
Tiskovna konferenca bo ob 11. uri v prostorih Palače Hotela v Gorici.
?jsgr. Anton Rutar, dr. Rafko Premrl, prof. irko Rijavec, prof. Marijan Komjanc in rUgi. Ta skupina je tudi skrbela, da je as list že od prve številke imel posel: no ^briko, posvečeno Beneški Sloveniji in falski dolini.
Na Goriškem je bilo v zadnjem času več kulturnih pobud za seznanjanje širše, zlasti večinske italijanske javnosti s problematiko manjšinske slovenske stvarnosti. Tudi na Tržaškem je bilo nekaj sporadičnih srečanj za poglobitev medsebojnega spoznavanja. Razlika je pa v tem, da imajo veliko zaslugo za Goriško predvsem glavne izvoljene uprave, kot sta goriška pokrajina in občina. Na Tržaškem pa vsaj v zadnjem obdobju (ko ni več slovenskih predstavnikov v izvršnih odborih glavnih krajevnih uprav) tega ni zaznati.
V Gorici je bila tako nedavno v organizaciji pokrajinske uprave predstavitev dvojezičnega zbornika s predavanji na simpoziju ob petdesetletnici smrti Lojzeta Bratuža. Občinska uprava pa je bila pokrovitelj oziroma s svojo konzulto za slovensko manjšino organizator bogatega dvodnevnega posveta o slovenski prisotnosti v Govi-ci. O tem se je veliko pisalo in govorilo, primerno vlogo so mu posvetila tudi javna občila s slovenske in tudi italijanske strani. Vsekakor sta bili ti dve zadnji pobudi lep korak v priznanju predvsem s strani javnih uprav slovenske prisotnosti in zgodovinske vloge na Goriškem. Pri tem naj še dodamo, da se tudi razne zasebne u-stanove in organizacije aktivno poglabljajo v politiko spoznavanja naše kulturne in družbene stvarnosti predvsem z zgodovinskega vidika. Enako tudi razne znane
revije in publikacije, tudi če potem ne najdejo vedno pravega odmeva v javnosti oziroma v tisku.
Vseeno pa pri tem lahko pridemo do raznih razmišljanj ali bolje zaključkov. Zgoraj omenjene pobude v Gorici so bVe gotovo namenjene širši publiki, kar ve1 ja zlasti za posvet o Slovencih v goriškem Avditoriju. Prav zato so se ga udeležla tudi razna dijaška zastopstva slovenskih višjih srednjih šol (verjetno bi pa koristila tudi celim in vsem razredom ...). Enako bi pričakovali tudi udeležbo italijanskih višjih srednjih šol, saj bi tu imeli dijaki neposredno in kar se da enostavno priložnost spoznavanja slovenske goriške stvarnosti (poskrbljeno je bilo namreč za simultano prevajanje). Razen skromnega, a hvalevrednega predstavništva ene italijanskih višjih šol, pa za kak širši obisk s teh šol ni bilo posluha. Zanimivo, da so kak teden kasneje isti Avditorij napolnile italijanske šole za pričevanja o partizanski brigadi Osoppo v soorganizaciji z Lego Nazionale... Tu so določeni predavatelji prepričevali dijake o tem, da se imajo tej brigadi zahvaliti, če so danes lahko še Italijani...!
Gotovo lahko vsakdo svobodno in demokratično poskrbi za to, da se udeleži ene ali druge prireditve. Vendar pa le ugotavljamo, da so te izbire včasih le preveč enostranske. In to se na žalost največkrat do-\	dalje	na	2.	sra.i	■
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti po kongresu
Širši krog sodelavcev je bil na Trža-“Kem. Navajamo le nekaj glavnih
^ t Kn rili čnn nm r» TJ url ni f Fnm
»k.
Je:
imen,
so Dušan Černe, Rudolf Fajs, Franc 2a> Oton Berce, Drago Gantar in Ivan
rj,- "> uiuu ucrcc, UlUgu umiini “
1neuerschuj1 ter Andrej Gabrovšek.	|
Hvaležen spomin ohranjamo na uprav-lc° lista gdč. Anico Dolhar ter na An-°Jva Vuka, ki ji je nekajkrat v letu pridal pomagat.
dalje na 2. strani
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti' je imelo v četrtek, 18. maja, svojo prvo sejo po izvolitvi na 6. deželnem kongresu v Boljuncu. Umeščena sta bila tudi deželno razsodišče Ssk, katerega predsednik je postal dr. Drago Štoka, in deželni nadzorni odbor Ssk, za predsednika katerega je bil izvoljen dr. Drago Legiša. Njemu so bile na seji tajništva tudi izrečene čestitke ob podelitvi visoke Tomšičeve nagrade za časnikarsko delo. Člani tajništva so dalje izrazili solidarnost trčmunskemu župniku g. Božu Zuanelli spričo neverjetne sodne prijave zaradi »nedovoljene procesije« in obsodili nestrpno dejanje ter sploh ohranjevanje fašističnih določil v veljavni italijanski zakonodaji.	I
Sejo deželnega tajništva je vodil tajnik Ivo Jevnikar, ki je na začetku orisal splošno in deželno politično stanje ter vpliv, ki
ga ima na prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za dosego pravičnega zaščitnega zakona. V široki razpravi, v katero so posegli deželni predsednik Terpin, deželni svetovalec Brezigar, podpredsednik Dolhar, podtajnik Bratuž, tajnik mladinske sekcije Damjan Terpin, člani tajništva Maver, Paulin, Opelt, Brešan, Harej, Breščak, Černič, Kralj in Špacapan, je nato tainištvo določilo nekaj akcij v zvezi z zaščitnim zakonom in pa z bližnjimi evropskimi volitvami. V kratkem bodo predstavitvene tiskovne konference liste manjšin v Trstu, Gorici in Čedadu. Pomemben del seje je bil posvečen še preverjanju deželne večine in pa organizacijskim vprašanjem. Peter Močnik je bil potrjen za koordinatorja deželne pravne komisije, Sergij Mahnič pa imenovan za deželnega koordinatorja izvoljenih predstavnikov Ssk.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 28. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: Vitezi skrivnostnih dežel: »Čudežni kamen« (Lučka Susič); 11/0 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Josip Stritar: »Pisma izgnanca«. Pripoveduje Boris Kralj; 14.50 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 29. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Mal' položi dar domu na oltar«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Pandorina skrinjica, pričevanja o alternativnih načinih zdravljenja; 12.43 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska prcbk-matika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Roman v nadaljevanjih. Boris Leonidovič Pasternak: »Doktor Živago«; 15.29 Kupujem — prodajam z Vesno. Mladi in dermato'og;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Lutz Herbig; Moskovski trio: pianist Vladimir Ivanov, violinist A'eksander Bondurijanski, violončelist Ihail Utkin; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 30. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.0C Poročila in deželna kronika; 8.10 Poezija pred opero; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Ko študent na rajžo gre; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Dedek, izmisli si pravljico!«; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Roman v nadaljevanjih. Boris Leonidovič Pasternak: »Doktor Živago«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Simfonični orkester RTV Lj b-Ijana vodi Lutz Herbig; 18.00 Iztok Geister: »Hu i-čeva mati«. Radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 31. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Svetogorske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15 03 Roman v nadaljevanjih. Boris Leonidovič Pasternak: »Doktor Živago«; 15.25 Neopravičena ura; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Antologija slovenske violinske glasbe. Violinist Tomaž Lorenz, pianistka Alenka Šček. Tekst: Marijan Lipovšek; 18 00 Literarne podobe: Čemu toliko junaštva?; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 1. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glasbeni portret Urbana Kod a; 12.40 Mladinski zbori Zoltana Kodalyja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po želj"h;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvig^jona zavesa; 15.00 Roman v nadaljevanjih. Boris Leon-dovič Pasternak: »Doktor Živago«; 15.30 Domača delavnica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Komorni moški zbor iz Celja in akademski pevsl i zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 2. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Razvoj slovenskega povojnega pesništva; 12.40 Mladinski zbori Zoltana Koda'yja;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 PoročPa in deželna kronika; 14.10 Halo, kdo tam? Vodi Roža Peric; 15.00 Roman v nadaljevanjih. Boris Leonida-vič Pasternak: »Doktor Živago«; 15.30 Pogovori z Jožijem; 17.00 Poročila in kulturna kronika
■ SOBOTA, 3. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Poti, zanimi vosti in lepote naše dežele; 12.40 Mladinski zbo i Zoltana Kodalyja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Bom naredu stazice«; 14 45 Film na ekranih; 15.00 Sobotni razmislek; 16.30 France Bučar: Problemi sodobne družbe; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Baročna glasba za trobento in orgle. Stanko Arnold - trobenta, Želj o Marasovič in Maks Strmčnik - orgle; 18.00 »Otožni, veseli in zli norci«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Na Kitajskem
Izredno stanje, ki ga je v Pekingu u-vedla v petek, 19. t. m., vlada kitajskega ministrskega predsednika Li Penga, je 22. t. m. zahtevalo prvo človeško žrtev. V predmestju prestolnice sta se zaleteli vojaški vozili in eden izmed vojakov je v nesreči umrl.
Kljub pritisku oblasti in vojakov pekinško prebivalstvo še vedno množično manifestira v mestnem središču, in zlasti na trgu Tienanmen. Trije manifestanti so pomazali tamkajšnji veliki portret nekdanjega predsednika Mao Cetunga, vendar so o-stali manifestanti takoj nastopili proti i njim. Na čelu množičnega sprevoda so v | torek, 23. t.m., bili najvidnejši predstavniki kitajske Akademije znanosti, ki so odločno nastopili proti ministrskemu predsedniku, in ga obtožili, da se je poslužil vojske, da bi se rešil partijskega tajnika Zhaa I Zyjanga. Potem se je ulila ploha, tako da I se je množica na hitro razbežala. Nekaj stotin manifestantov pa je vztrajalo še naprej in voditelji študentovskega upora so potrdili sklep, da nadaljujejo z zasedbo trga Tienanmen, čeprav je več študentov izbralo povratek v šole.
Življenje v Pekingu je precej normalno. Podzemska železnica redno obratuje. Pekinški radio je poročal o krajšem, a o-strem spopadu med vojaki in manifestanti v jugozahodnem predelu Pekinga. Pomen-| ljivo pa je sporočilo uradne agencije Nova Kitajska, ki je zapisala, da je 23. t.m. manifestiralo v Pekingu milijon ljudi, odgovornost za manifestacijo pa pade na izredno stanje, ki ga je zahteval ministrski predsednik Li Peng. Tuji opazovalci so v sporočilu dobili potrditev govoric, da vladajo v
kitajskih vodilnih krogih huda nesoglasja-zaradi katerih bi lahko prišlo do odstopa ministrskega predsednika.
Dobro informirani kitajski viri trdij0 celo, da Zhao Ziyang sploh ni odstopil kot partijski tajnik, temveč se je umaknil iz javnosti, da bi pokazal, da ne soglaša z vladnimi izbirami. Od petka, 19. t.m., ko se je prijazno razgovarjal s stavkajočim' študenti, ga ni na spregled.
V torek, 23. t.m., je prišlo do velike manifestacije za demokracijo in proti ministrskemu predsedniku Li Pengu tudi v Sangaju.
35 LET NOVEGA LISTA D nadaljevanje s 1. strani
Novi list stopa v 36. leto svojega neprekinjenega izhajanja. Ko se s hvaležnostjo klanjamo spominu svojih pokojnih najožjih sodelavcev, romajo naše misli tudi k vsem našim zvestim naročnikom 'n bralcem, saj ti imajo glavno zaslugo, da je naš list v vseh teh letih premagoval najrazličnejše težave in ostal pri življenju-Tudi v prihodnosti računamo na njihovo zvestobo, uredništvo in uprava pa zagotavljata, da bo list tudi v prihodnosti ostaj zvest idealom in smernicam, ki si jih je bn zastavil ob svojem rojstvu.
D.	L.
POPRAVEK
V severozahodnem volilnem okrožju za listo manjšin ne kandidira, kot smo napačno poročali v zadnji številki, dr. Vinko Malič, temveč dr. Vinko Milič. Za pomoto se mu opravičujemo.
Ured.
II Italiji se rešuje kriza vlade
Predsednik republike Cossiga je v okviru posvetov za rešitev vladne krize sprejel v torek, 23. t.m., zastopstva štirih največjih italijanskih strank, in sicer Krščanske demokracije, socialistične, komunistične in misovske stranke. Teden dni po odstopu ministrskega predsednika De Mite je politična slika še vedno nejasna.
Krščansko-demokratsko delegacijo je vodil tajnik Forlani. Ta je v razgovoru z državnim poglavarjem poudaril, da njegova stranka ni kriva za nastalo krizo. Potrdil je tudi podporo dosedanjemu ministrskemu predsedniku De Miti. Forlani je izrazil nasprotovanje razpustu parlamenta in predčasnim volitvam ter se zavzel za novo vladno koalicijo, ki naj ne sloni le na programskem dogovoru, temveč naj bo izraz pravega političnega zavezništva.
Tajnik komunistične partije Occhetto, ki je vodil komunistično delegacijo, je ob koncu srečanja s Cossigo dejal časnikarjem, da je Italija sredi zaskrbljujoče politične krize, ki ima tudi hude družbene vidike. Med vladnimi krogi in stvarnostjo v državi je prišlo po njegovem mnenju do pravega prepada. Kriza pa ni rešljiva, dokler politični sistem ne bo omogočil alternative dosedanjim vladnim formulam.
I Socialiste je vodil tajnik Craxi. Zavzel se je za odkrito politično razčiščenje. O svoji stranki je dejal, da je pač morala vze^ ti na znanje zaskrbljujoči položaj v vladni koaliciji in v državi ter ukrepati. Gre za neuresničevanje dogovorjenih programom nevarne znake na gospodarskem področ.l" I ter povečane družbene spore. Dodal je, da so bili socialisti vedno lojalni in odgovori" pri svojem sodelovanju v vladni večini.
Zdi se, da bo predsednik republike v četrtek, 25. t.m., poveril nalogo za sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskem11 predsedniku De Miti.
Slovenci in Italijani:
KJE MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE7 ■ nadaljevanje s 1. strani
gaja prav pri takih pobudah, ki imajo z" namen predstaviti večinskemu narodu manjšinsko stvarnost oz. kulturo. Treba bo zato premagati še veliko objektivnih oW in si še bolj stvarno prizadevati za marši' kdaj dobesedno razbitje ledu, ki še vedno onemogoča pravo odjugo in evropsko so-. žitje na tem koščku naše zemlje;
a. b.
Iskrene čestitke ob visokem priznanje
Kakor so že poročala sredstva javnega obveščanja, je naš glavni in odgovorni u-jTdnik Drago Legiša v ponedeljek v Ljub-jani prejel visoko priznanje, ki ga vsako teto podeljuje Društvo novinarjev Slove-mJe. tj. Tomšičevo nagrado. Utemeljitev Oagrade se glasi takole: »Dragomir Legija je že 35 let odgovorni urednik Novega !sta v Trstu, od leta 1983 pa je kot namestnik glavnega urednika odgovoren za poro-1 ^la v slovenskem jeziku na radiu Trst. Kot urednik usmerjevalec in novinar u- j stvarjalec si je vedno prizadeval za enot-, a°st stališč pri reševanju temeljnih vpra-j Sanj Slovencev v Italiji, za upoštevanje in sPoštovanje idejnih različnosti med S'o-, Je»ci v Italiji, za povezovanje naših roja- ^ h0v z življenjem in razvojem v matici« Drago Legiša, ki je v zamejski publi i-l stiki prisoten že več desetletij, si je to na grado gotovo zaslužil, hkrati pa to izbira ahko smatramo kot priznanje nekater‘m talnicam v Legiševem časnikarskem in ?Ploh političnem udejstvovanju. Predvsem le treba poudariti, da si je že v oddaljeni °bi hudih idejnih in političnih razhajanj ^d zamejskimi Slovenci, zlasti tržaškimi, Prizadeval za pozitivno sintezo ob hkratnem upoštevanju avtonomije različnih slo-Ruskih kulturnih in političnih komponent, temi stališči je nastopal že v časih, ko
marsikakšni slovenski politični krogi v zamejstvu še niso bili voljni vzpostaviti dialoga med različno mislečimi političnimi silami in z oblastmi v slovenski republiki.! Menimo, da nismo neskromni, če zapišemo,1 da je to vedno bila tudi usmeritev Novega lista, katerega odgovorni urednik je Drago Legiša že od začetka izhajanja in da bo list v tem duhu nadaljeval tudi v bodoče. Ni odveč spomniti, da je nagrajenec bil od'i-čen mentor marsikakšnemu mlademu piscu, ki danes že sodi med uveljavljena peresa v zamejstvu.
Tomšičevo nagrado je poleg Draga Le-giše dobil še komentator ljubljanskega Dela Danilo Slivnik, medtem ko je urednik za turizem radia Ljubljana Milenko Šober prejel to nagrado za življenjsko delo. Istega dne so podelili tudi nagrade sklada Toneta Tomšiča in šest posebnih priznanj nekdanjim partizanskim časnikarjem, med njimi Jožetu Korenu iz Trsta. Trije nagrajenci, Milenko Šober, Danilo Slivnik in Drago Legiša so zvečer nastopili v direktni oddaji »V žarišču« na drugem programu ljubljanske televizije.
Našemu glavnemu in odgovornemu u-redniku ob visokem priznanju iskreno čestitajo sodelavci in uprava Novega lista, prav tako tudi njegovi prijatelji.
M. V.
»Za mir je treba sprejeti tudi kako žrtev«
V teku so nove diplomatske pobude izolskega vodstva, medtem ko z zasedenih Palestinskih ozemelj prihajajo vesti o no-nasilju. Pred dnevi je izgubil življenje 42-letni Palestinec, ki ga je zadel ka-nien, ko je vozil avtomobil. Gre za mašče-Vanje Judov, ki v južnem predelu države Napadajo palestinske avtomobile, ker je bil .it neki izraelski vojak, eden pa je izginil.
v Zaradi ameriškega nasprotovanja so v arnostnem svetu Združenih narodov u-l^aknili predlog resolucije, ki je obsojala izraelsko ravnanje na zasedenih ozemljih. Izraelski zunanji minister Arens je bil a obisku v Bruslju. Z zunanjimi ministri Vropske skupnosti je razpravljal o Šami-°vem načrtu za volitve na zasedenih o-2emljih, da bi se tako določili palestinski Predstavniki, s katerimi naj se Izraelci na-Prej pogajajo o usodi Cisjordanije in Gaze. rens je zagotovil sogovornikom, da bodo 2raelci vsekakor sprejeli izid volitev. Za-^rnil pa je možnost dialoga z Organizacijo ~a osvoboditev Palestine ter osnovanja samostojne palestinske države. Zunanji mi-istri evropske skupnosti so pokazali zani-anje za izraelski mirovni načrt, izrazili Pa so hudo zaskrbljenost zaradi izraelskega ravnanja s Palestinci.
Po ministrskem predsedniku Šamiru in ^uOanjem ministru Arensu je bil na obisku Združenih državah izraelski obrambni joister Rabin. Tudi on želi podpreti Sa-lr°v mirovni načrt.
Ameriški zunanji minister Baker je na nekem predavanju izjavil, da morajo Judje opustiti sanje o velikem Izraelu in priključitvi zasedenih ozemelj. Sprejeti morajo razgovor s Palestinci, ki so njihovi sosedje in imajo pravico do političnih svoboščin. Potrebna sta dialog in sporazum o Cisjordaniji in Gazi. Sedanje stanje ne more trajati naprej, je še dodal. Za mir je treba sprejeti tudi kako žrtev.
MANIFESTACIJE V RIMU
V Rimu se je začela večdnevna manifestacija, s katero bo Jugoslavija počastila spomin svetega Cirila. Na rimski filozofski fakulteti sta predavala prof. Naum Kita-novski z univerze v Skopju in dr. Jovan Martinovič s Kotorskega inštituta za zaščito kulturnih zanimivosti. Prvi je predaval o sedanjem stanju prevajanja iz italijanščine v makedonščino in iz makedonskega književnega bogastva v italijanščino. Doktor Martinovič pa je poslušalce seznanil z obnovitvijo tistih kulturnih spomenikov v Crni gori, ki jih je poškodoval potres.
Slovesnosti v počastitev spomina svetega Cirila, ki velja za izumitelja cirilice in torej književnosti Južnih Slovanov, se bodo končale v petek, 26. maja, ko bodo odprli fotografsko in dokumentarno razstavo o rekonstrukciji Kotora. Posebna delegacija pa bo pod vodstvom predsednika Makedonske akademije znanosti in umetnosti Popjordanova položila venec na grob svetega Cirila v Rimu.
»IL GIORNALE« IN SLOVENCI
Znani milanski dnevnik, ki ga vodi In-dro Montanelli, večkrat posveča kar precej pozornosti slovenski problematiki, posebej še vprašanju naše zaščite. Nedavno je objavil daljši članek s podpisom časnikarja
E.	Melanija o predlogu ministra Maccani-ca, v resnici pa o nekih (fanta)političnih zahtevah slovenske manjšine. Med drugim, da Slovenci zahtevajo neomejeno rabo slovenske zastave, da zahtevajo rabo slovenskega jezika po vsej Italiji in podobne neresnice!
Malo kasneje je v članku, posvečenem južnotirolskemu vprašanju, spet povlekel na dan ministra za dežele in ga vprašal o tržaškem položaju. Maccanico je seveda hitro pojasnil, da v Trstu ne bo šlo za nikak italijansko-slovenski »bilingvizem«. Pred nekaj dnevi je prinesel isti milanski dnevnik v rubriki »Pisma uredniku« daljši dopis sen. Spetiča (ki pobija prej omenjene teze) in obenem pripis pisca navedenega članka. Zanimiv pa je že večkolonski naslov »Cento leggi per gli Sloveni«. Da o teh sto zakonih niti ne govorimo, saj gre v bistvu le za razna izvršilna določila splošnih zakonov ali pa za nekatere deželne zakonske ukrepe v zvezi s slovensko manjšino, če ne že za predpise nekdanje Zavezniške vojaške uprave za STO ...!
Vsekakor, res »hvalevredno« zanimanje uglednega dnevnika za naše probleme. Morda je še dobro, da z vladno krizo tudi Maccanicov osnutek vsaj za dober čas — hibernira ...
Bralec
HERMAN VOGEL
V 48. letu starosti je nenadoma tragično umrl slovenski pesnik, urednik pri založbi Obzorja, prevajalec in publicist Herman Vogel. Izdal je pet pesniških zbirk v modernem svobodnem verzu in jezikovno čistem izrazu. Uporabljal je domače koroške žlahtne izraze. Prevajal je iz češčine, srbohrvaščine in angleščine in uredil številne izbore iz slovenske poezije v drime jezike. Najbolj znan Voglov prevod je Haš-kov Švejk.
HAVEL PRIŠEL IZ JECE
V Pragi je prišel iz ječe Vaclav Havel, znani češki pisatelj in aktivist v boju za svobodo in človekove pravice. Osvobojen je bil, potem ko je sodišče spremenilo njegovo zaporno obsodbo v pogojno obliko. V ječi je preživel štiri mesece, obtožen pa je bil sovražnega delovanja, ker se je bil udeležil manifestacij ob obletnici samosežiga Jana Palacha pred 20 leti v Pragi. Havel se je iskreno zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njegovi osvoboditvi. Pri tem je omenil pritisk mednarodne demokratične javnosti, posebej pa še vneto delo domače opozicije, ki je s tem tudi veliko tvegala.
—o—
V Gradežu bodo v nedeljo in ponedeljek predčasne občinske volitve. V teku je volilna kampanja, stranke pa se pripravljajo na bližnje evropske volitve. Dne 22. t. m. so v Gradežu priredili posvet o evropskih volitvah krščanski demokrati. Na-
J stopil je tudi dosedanji evropski poslanec I Mizzau.
Zanimiv glasbeni dogodek na Opčinah
V Prosvetnem domu na Opčinah je bil 19. t.m. prijeten in zanimiv glasbeni dogodek. Gost openskih pevskih zborov »Vesela pomlad« je bil dekliški zbor srednje pedagoške šole iz Kromeriža na Češkem. Po pevskem pozdravu mladih Opencev so dekleta iz Kromeriža predstavila zanimiv spored v glavnem čeških skladateliev. V prvem delu smo slišali umetne skladbe. Drugi del koncerta pa je bil pravi užitek še posebej za ljubitelje priredb ljudskih pesmi. Dekleta so pod vodstvom zborovodje Jana Štepaneka med drugim zapela skladbo »Dekletom« Radovana Gobca. Koncert v Prosvetnem domu je bil tudi priložnost za utrditev stikov med gosti in gosti- i
O UREDITVI STRELIŠČA NA OPČINAH
Predstavniki podpisanih društev, organizacij in strank, zbrani 15. maja 1989: ]
— po preučitvi predloga PSI za ureditev strelišča na Opčinah, tako kot je bil prikazan v Primorskem dnevniku v petek, 12. t.m., in diskusiji o njem;
— upoštevajoč, da objavljeni predlog predstavlja opozorilo pristojnim oblastem o neučinkovitosti, negibnosti in pomanjkanju politične volje občine Trst, za delovanje katere so predlagatelji upravno soodgovorni;
— ob ugotovitvi, da je predlagana rešitev nezadovoljiva in neprimerna, ker lahko kompromitira dolgoletno prizadevanje antifašističnih organizacij in demokratičnih državljanov
POUDARJAJO
da mora ureditev kraja, posvečenega spominu 109 talcev, ki so jih ustrelili nacifa-šisti — ob upoštevanju nadaljnje dejavnosti strelišča — obsegati vse področje pred obstoječo zgradbo in okoli nje in se ne sme omejiti na prehod ob zgradbi.
Sprejeta in realizirana mora biti zahteva prebivalstva in antifašističnih organizacij, da se ta kraj mučeništva spremeni v Park miru.
Sledijo podpisi predstavnikov naslednjih organizacij: ANPI, Slovenska skupnost, ANED, VZPI Opčine, Koordinacijsko združenje kraških vasi, PSI Opčine, Osnovna šola Pinko Tomažič Trebče. PCI-KPI, Odbor jusarskih zemljišč, SKD Tabor, ŠD Polet, Knjižnica P. Tomažič in tovariši, TPPZ P. Tomažič.
Župnija Svetega Jerneja in MeSani pevski zbor Sveti Jernej z Opčin
vabita na KONCERT ob slovesnem zaključku šmarnic,
ki bo v župni cerkvi v sredo, 31. maja, ob 20.30.
Sodelujejo: Dekliška pevska skupina »Vesela pomlad« - vodi Franc Pohajač, Tržaški oktet, Mešani pevski zbor Sveti Jernej - vodi Janko Ban. Misel Konstance Filipovič ob svetogorskem jubilejnem letu. Izbor pesmi goriške pesnice Ljubke Šorli, posvečenih svetogorski Materi božji, bo podala Nataša Sosič - Fabjan.
Toplo vabljeni!
telji. Koliko pomeni zborovska kultura O-pencem, sta pričali nabito polna dvorana in zavzeto poslušanje občinstva, ki je nastopajoče nagradilo s toplim aplavzom.
Češka dekleta so si naslednji dan ogledala jamo pri Briščkih, nato še arheološke zanimivosti v Gradežu in Ogleju. Pot jih je tudi vodila v Gorico, od koder so se odpravila v Števerjan, kjer je bil koncert v glavnem polifonskih skladb. Dijakinje srednje pedagoške šole iz Kromeriža so bile v naših krajih tri dni. Odpravile so se na izlet v Benetke, nato pa je bilo v Finžgarje-vem domu na Opčinah srečanje, ki so ga priredili zbori Vesela pomlad in ansambel Zvezde.
IZREDEN GOST V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
V četrtek, 1. junija, bo Društvo slovenskih izobražencev priredilo izreden večer s slovenskim kulturnikom in ustvarjalcem Andrejem Rotom, ki živi in dela med Slovenci v Argentini. Andrej Rot, ki je predsednik Slovenske kulturne akciie in sourednik Meddobja, je na povabilo slovenskega PEN kluba in Društva slovenskih pisateljev v teh dneh v Sloveniji in je vodil mednarodno okroglo mizo pisateljev na Bledu na temo »Domovina in eksil«. Prof.
| Rot je tudi imel uvodni referat. Na prime-
1 ru slovenske emigracije v Argentini je podal definicijo izseljeništva in zdomstva, prikazal njena politična stališča in kulturne izbire ter razmišljal o zvezah med matico in zdomstvom ter kulturnih možnostih ustvarjanja v takih razmerah. Dališi poseg med razpravo, ki so se je udeležili šte- j vilni pisatelji, je imel tudi tržaški ustvar-
jalec Boris Pahor.
Z Andrejem Rotom se bo tržaško društvo srečalo na večeru, ki se bo začel ob 20.30. Ob tej priložnosti bo Marjan Per-tot. ki vodi knjižnico Dušana Černeta, priredil razstavo publikacij Slovenske kulturne akcije iz Argentine.
OBČINSKA RAZSTAVA VIN
V ZGONIKU
V Zgoniku so v teku še zadnje priprave na letošnjo, tokrat jubilejno, 25. razs+a-vo domačih vin, ki se bo začela v petek, 26., in končala v nedeljo, 28. maja.
Za letošnjo razstavo je odgovorna komisija izbrala 16 vin dvanajstih vinogradnikov. Razstavljenih bo osem vzorcev terana in osem vzorcev belega vina.
Prvič bodo letos razstavljali tudi ustekleničeno vino z oznako zaščitnega porekla.
Pripravljalni odbor je v okviru razstave vin načrtoval tudi razne ŠDortne in kulturne prireditve. V soboto, 27. maia, bo na sporedu turnir v balinanju, v nedelio, 28. maja, je predviden nastop karateistov kluba Shinkai, nastopila pa bo tudi godba na pihala »Viktor Parma« iz Trebč. Vse večere bo tudi ples na prostem.
Profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti, ki že več dni stavkajo, so se pridružili tudi študenti.
MED SOČO IN RIŽANO —
PESNIŠKA ZBIRKA ALOJZA KOCJANČIČA
V ponedeljek, 22. t.m., so v Gorici predstavili pesniško zbirko duhovnika in pesnika Alojza Kocjančiča »Med Sočo in Riža-no«. Predstavitev je bila v dvorani, ki je posvečena spominu škofa Cocolina, v bivšem goriškem semenišču.
V imenu organizatorja, Slovenskega kulturno prosvetnega društva »Mirko Fi-lej«, je prisotne pozdravila predsednica gospa Ljubka Šorli, profesorica Marija Ce-ščut pa je predstavila pesniški svet Alojza Kocjančiča in še posebej utemeljila njegovo poetiko v zemljepisnem prostoru, ki j gre od Soče do Rižane. Na večeru so sodelovali recitatorji Solange Degenhart, Fani' ka Klanjšček in Mirko Pelicon, ki jih je pripravil profesor Franko Žerjal. Nekate-re Kocjančičeve uglasbene pesmi pa je pel zbor Novega svetega Antona iz Trsta, ki ga vodi Edi Race. Prisoten je bil tudi pesniki ki je na koncu večera podal zanimivo pri" čevanje o svojem življenju in delu v Istri.
V Kopru je bila tiskovna konferenca, na kateri so obrazložili potek proslave ob 40-letnici delovanja radia Koper-Capodi' stria. Osrednja proslava bo 26. maja v av-ditoriju v Portorožu. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo o delovanju koprske postaje. Slavnostni govornik bo predsednik republiške konference Socialistične zveze Slovenije Jože Smole. Na proslavi bo g°'	,
voril tudi sedanji ravnatelj radijske postaje Manlio Vidovich, nastopila pa bosta §e mešani zbor Obala in ženski pevski zbor italijanske skupnosti iz Izole.
Benečanski kulturni dnevi
Študijski center Nediža iz Špetra pri' reja tudi letos Benečanske kulturne dneve. Gre za 14. izvedbo te kulturno vzgojne pobude, ki bo letos potekala pod geslom »Skupni evropski strehi naproti«. Preda-vanja bodo v dvorani hotela Belvedere V Špetru. Prvo srečanje je napovedano za petek, 26. t.m., ob 20.30. Na večeru bosta predavala dr. Angelo Masotti Cristofoli, k1 je raziskovalec na Inštitutu za študij i° zbiranje gradiva o evropski Skupnosti iP Vzhodni Evropi - ISDEE, ter dr. Andrej Kumar, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Predavala bosta o ekonomskih odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Svetom za vzajemno gosp O' darsko sodelovanje, se pravi ustanovo, združuje vzhodnoevropske države.
Drugo predavanje, 30.5., bo posvečeno obmejnemu področju naše dežele v evropskem kontekstu. O tem bosta govorila predsednik videmske Trgovinske zbornice dr-Gianni Bravo in član komisije za zunanje odnose evropskega parlamenta, poslanec Giorgio Rossetti.
Tretje srečanje letošnje 14. izvedbe Be-nečanskih kulturnih dnevov bo 9. junij3-O zgodovinskih, kulturnih in političnih temeljih Evrope narodov bosta govorila univerzitetni profesor Alessandro LeonarduZ' zi in pesnik ter publicist Jaša Zlobec.
Razpis 19. Zamejskega festivala domače glasbe
5- K. P. D. »F. B. Sedej« in ansambel »Lojze Hlede« razpisujeta 19. Zamejski festival domače Slasbe, ki bo v Steverjanu 1. in 2. julija 1989.
a) Komisiji, ki ju bodo sestavljali strokovnjaki m predstavniki občinstva, bosta podelili naslednje nagrade:
~~ 1. nagrada za najboljšo izvedbo in trofeja ansambla Lojze Hlede	L.	1.000.000
~~ nagrada za najboljšo melodijo L. 700.000 2. nagrada za najboljšo izvedbo L. 500.000 nagrada občinstva	L.	300.000
nagrada za najboljše besedilo L. 200.000 posebna nagrada za najboljši zamejski ansambel.
^ Komisiji bosta sestavljeni:
~~ komisija za ocenjevanje besedil ~~ komisija za ocenjevanje glasbe c) Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče nastopajočih.
Za ansamble veljajo naslednji pogoji:
L na Festival se lahko prijavijo vsi slovenski ansambli, ki gojijo slovensko narodno zabavno glasbo.
■ skladbi, ki ju bodo izvajali ansambli, mo rata biti izvirni ter prvič izvedeni na Festivalu v Steverjanu.
v prijavi morajo biti navedeni -naslednji Podatki:
ime, priimek, datum rojstva, sedanje bivališče vodje in članov ansambla.
Podatki morajo biti čitljivi in točni.
4- ansambli so dolžni poslati:
a) notno gradino v enem vzorcu;
b) besedila pesmi;
c) izpopolnjeno »prijavo«;
d) sliko ansambla;
a) kratko zgodovino ansambla, ansambli so dolžni sporočiti organizatorjem, vsako spremembo v ansamblu.
6- rok prijave traja do 31. maja 1989.
Naslov:
® N.P,d >>f b SEDEj« . ANS. »LOJZE HLEDE«
Tre svobode 6
2407o STEVERJAN - SAN FLORIANO DEL °LLlO (GO) ITALIA
25-LETNICA ŠPORTNEGA
združenja dom
v. 25 let prisotnosti, 25 let vztrajnosti, u-^jnkovitosti v športu, učinkovitosti v življu — p0cj tem geslom je 19. t.m. v gorkem. Kuturnem domu potekala prosla-2 j četrtstoletnega delovanja športnega druženja »Dom«. Prireditev je bila pe-ra> saj je obsegala razne gimnastične na-°Pe^ podelitev priznanj enajstim zaslužen članom, pozdrave raznih političnih in P°rtnih organizacij ter govor predsednika arka Cubeja. Izšla je tudi zajetna publi-ki obravnava dosedanjo življenjsko ?t>o športnega združenja »Dom«. Pripra-
Napad na župnika B. Zuanello je napad na slovenščino
V slovenski zamejski javnosti je vzbudila ogorčenje novica, da je trčmunski župnik Božo Zuanella 4. maja letos prejel sodno obvestilo, češ da je kršil 25. člen Kraljevega odloka štev. 733 iz leta 1931, ki predvideva, da je treba zaprositi za dovoljenje pristojne oblasti za prirejanje procesij ali drugih obredov izven cerkva.
Župnik Zuanella je tudi letos, kot je že stoletna navada, priredil procesijo ob prazniku sv. Marka 25. aprila. Procesija se je v glavnem odvijala po klancih in stezah in je le občasno prečkala cesto, zato ni motila prometa. Župljani s Trčmuna in sosednjih vasi, a tudi ostali Benečani in mi vsi pa se seveda sprašujemo, kie so pravi razlogi, da je nekdo prijavil župnika Zuanello.
Upravičen je sum, da se je sodni postopek sprožil, ker je nekoga motilo dejstvo, da je Božo Zuanella, kot je to stoletna navada, tudi letos vodil obred v slovenšcmi. To je po našem mnenju srčika problema, četudi pred sodnikom verjetno ne bo govora o jeziku, v katerem je bila vodena procesija. Nekatere očitno moti dejstvo, da je slovenščina, pa čeprav v svoji narečni obliki, še živa v Benečiji. Moti jih slovenska beseda, pa čeprav je izgovorjena v trenutku najintimnejšega razgovora med ljubljenima osebama, med materjo in o-trokom ali kot v tem primeru med vernikom in Bogom. Tisti, kateri preganjajo slovenščino, vedo, da bo ta jezik živ, dokler ga bodo ljudje govorili, pa čeprav doma ali v cerkvi.
Upati je zato, da bo napad na župnija Zuanello, kateremu izrekamo vso solidarnost, na koncu izpadel kot usluga slovenščini in slovenskemu ljudstvu v Benečiji, da bo ta napad torej okrepil narodno zavest naših rojakov.
M. T.
Nastop deželnega poslanca Brezigarja
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je naslovil na deželno vlado Furlanije Julijske krajine vprašanje v zvezi z dogodkom, ki se je pripetil župniku na Trčmunu v Benečiji Božu Zuanelli. Proti njemu je bila vložena ovadba in je že prejel od pristojnega sodnika obvestilo o začetku kazenske preiskave.
Svetovalec Brezigar pravi, da gre za postopek proti starim verskim običajem v Nadiških dolinah, zlasti pa za postopek zoper verske slovesnosti, ki se delno ali v celoti vodijo v jeziku domačega prebivalstva. Gre dalje, poudarja predstavnik Slovenske skupnosti, za postopek, ki je v kričečem na-1 sprotju z ustavnimi predpisi in z notranjimi ter mednarodnimi normami glede ci-I vilnih in verskih pravic prebivalcev.
Zato predstavnik Slovenske skupnosti zahteva od deželne vlade, naj zaščiti civilne in verske svoboščine državljanov v Furlaniji Julijski krajini in naj uradno zahte-I va od predsednika vlade ter obeh predsed-! nikov zakonodajnih zbornic, da se uvede postopek za odpravo že omenjenega faši-| stičnega zakona.
Zgodovina Primorske v letih 1945-47
lavi
j° je Vili Prinčič, katerega je na pro-
predstavil Rudi Pavšič.
SKRD JADRO vabi na predavanje, ki bo v Nek, 25. t.m. ob 20. uri na sedežu društva v hja-nu. Med nami bo časnikar in sociolog To-Gomišček, ki bo imel drugo dopolnilno »prednje«, kako postati radiestezist. Tudi tokrat marsikaj spregovoril o svoji večletni praksi tem področju za boljšo človekovo počutje.
Odbor za organizacijo Goriških srečanj je pripravil v petek, 19. t.m., strokovni posvet v Novi Gorici, ki je bil posvečen Primorski v letih 1945-47. Po pozdravu predsednika Medobčinske konference socialistične zveze Branka Dolenca se je zvrstilo deset referatov. Prva dva sta bila posvečena primorskemu politiku Juliju Beltramu. Slavica Plahuta je predstavila njegovo delo na Primorskem, Ivan Križnar pa politično delo v osrednji Sloveniji. Ostali referati pa so bili posvečeni posameznim manj obravnavanim vprašanjem dveletnega obdobja med koncem vojne in razmejitvijo. Med številnimi poslušalci so bili tudi nekateri akterji tega obdobja, ki so tudi posegli v razpravo. Metka Gombač je predavala o coni B Julijske krajine, Cvetko Vidmar pa o ustroju Zavezniške vojaške uprave v coni A Julijske krajine. Nataša Nemec je poročala o Slovansko-italijanski antifašistični uniji na Goriškem, Peter Stres pa o enotnih sindikatih na Primorskem.
O Trstu sta predavala dva tržaška predstavnika. Milan Pahor z zgodovinskega odseka Narodne in študijske knjižnice je podal splošni pregled političnih dogodkov v Trstu, profesorica Nadja Maganja pa je obravnavala nastanek samostojnih nekomunističnih političnih skupin. Vlasta Bel-
tram se je zaustavila zlasti pri odnosih ljudske oblasti do Italijanov v koprskem okraju, Aleš Gabrič pa je obravnaval ukrepe slovenskih oblasti na kulturno-prosvetnem področju.
Okroglo mizo je pripravil in vodil zgodovinar dr. Branko Marušič.
OBISK PRI VIDEMSKEM PREFEKTU
Predstavništvo Slovencev v videmski pokrajini je obiskalo videmskega podpre fekta Labio, ki po upokojitvi prefekta vodi videmsko prefekturo, in kvestorja Rotello. Prof. Černo, msgr. Qualizza in arhitekt Si monitti so predstavnikom oblasti izrazili zaskrbljenost zaradi položaja v Nadiških dolinah, kjer prihaja do nazadovanja v od nosih do Slovencev in kjer so se pripetili dogodki, ki pričajo o narodnostni nestrpnosti. Med njimi je prav gotovo prijava proti trčmunskemu župniku Zuanelli, če; da je brez dovoljenja vodil procesijo ir blagoslov travnikov in polj na praznik sv. Marka, 25. aprila. Poslovodeči prefekt jc izrazil, kot piše v sporočilu, prisrčno po zornost za prebivalce Nadiških dolin. Be neškim zastopnikom je zagotovil, da drža va brani in sopdbuja običaje, verske navade in vsakršno kulturo na vsem ozemlju republike.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
18. mednarodno pisateljsko srečanje v Brezah (Fresachu) pri Beljaku
Poleg tridesetih avstrijskih pisateljev so na osemnajsto pisateljsko srečanje v zgornjekoroški gorski vasi Breze pri Beljaku prišli tokrat avtorji iz številnih vzhodnoevropskih in zahodnoevropskih držav. Navzočih je bilo pet pisateljev iz Jugoslavije, med temi štirje Slovenci, trije Madžari, dva Poljaka, češki pisatelj František Kafka iz Prage in pet pisateljev iz Nemške demokratične republike, med temi trije pripadniki
O likovniku A. Ajdiču
majhne, a zanimive lužiškosrbske manjšinske
literature. Seveda je tudi tokrat sodelovalo pestro število zahodnoevropskih književnikov iz Zvezne republike Nemčije, Švice, Francije, Luksemburga in Italije.
Posebnost pisateljskega srečanja v Brezah, ki so že zdavnaj postale prava literarna vas, kraj srečavanja pisateljev iz različnih kulturnih tra-^ dicij in politično-ideoloških sistemov, je obravna- j vanje splošnih in specifičnih tem nadregional-1 nega, povezovalnega značaja. Kljub različnosti mnenj in umetniških načinov, ki prihajajo v di-, skusijah po posameznih predavanjih vedno znova do izraza, so postale Breze že zdavnaj prava šola tolerance in humanizma, ki sta današniemu velikokrat zelo neliberalnemu kulturnemu življenju zares potrebna.
Letos so se mnogi predavatelji dotaknili nekaterih splošno estetskih in literarnih vprašanj. Werner Liersch iz Nemške demokratične repu-! blike je razpravljal o problemu »lepe literature v svetu lepih slik«, ki pa velikokrat niso prav j nič lepe, vendar pri svojih izvajanjih ni preskočil ideološkega zornega kota, ki je značilen za stanje na vzhodnonemškem kulturnem prostoru.
O tem, kako literarno delo nastaja, kako komplicirano je zorenje v estetsko dovršeno literarno umetnino, je poročal mladi pisatelj Lukas Hammerstein iz Zvezne republike Nemčije. Konvencionalno literarno soočanje z zgodovino, še bolj pa z zgodovinsko mitologijo, je postavil pod vprašaj v zelo duhovitem referatu nemško pišoči Švicar Stalder. Maria Kajtor iz Madžarske je z estetskimi in vsebinskimi merili primerjala dve deli z zelo moderno usmeritvijo, v katerih Avstrijec Peter Handke in Madžar Peter Esterhazy pišeta o tragični smrti svojih mater. Mladinski ; pisatelj in radijski urednik Heinz Janisch iz Avstrije je v svojem predavanju o mladinski in o- j troški literaturi poudaril, da »je še vedno v kul- j turni javnosti preveč zapostavljeno pisanje za otroke v resnici vedno tudi pisanje za odrasle, j pisanje za človeka kot takega.«
V zanimivem zaključnem predavanju je Hans Kitzmiiller, ki poleg založniškega dela predava na videmski univerzi v Italiji germanistiko, spregovoril o italijanskem pisatelju židovskega rodu Carlu Michelstaedterju, ki je triindvajsetleten. leta 1910 napravil samomor. Kulturna javnost ga je odkrila komaj danes kot svojevrstnega pesnika življenjske ekstaze in nietzschejanske sle po obvladovanju življenja, ki ga ne moreš obvladati. Michelstaedter je izviral iz družine z nemško kulturno tradicijo, ki je živela v Gorici. Pokopan je na samotnem, zapuščenem pokopališču v j Rožni dolini na jugoslovanski strani meje pri dveh starih cipresah.
Pisateljskega srečanja v Brezah, ki ga je tudi
dalje na 8. strani
Zapis o osmi številki Tretjega dne
V Ljubljani že 18 let izhaja glasilo Medškofij-skega odbora za študente, ki zadnja leta nosi naslov »Tretji dan«. List skuša v zadnjih časih posredovati študentom in drugim bralcem kar se da bogato informacijo o dogodkih doma in po svetu, pri tem pa seveda izhaja iz katoliških verskih in obče človeških vrednot.
List na začetku objavlja krajši zapis o škofijskem zborovanju v Mariboru, ki je bilo posvečeno Družini v službi življenja in vere. Na zborovanju so se dotaknili nekaterih perečih vprašanj, ki lahko zanimajo širšo slovensko družbo. V prvi vrsti so obravnavali vprašanje kmečkih družin, nato odgovornega starševstva in pojava splava v slovenski družbi. Velik odmev je imela problematika civilno poročenih in življenja v izvenzakonskih skupnostih, ki so vedno bolj pogoste tudi na Slovenskem. Vprašanje zase je zaposlenost oziroma prezaposlenost žene, kar lahko postane tudi zaskrbljujoč družbeni problem.
Ena stran lista je posvečena Slovenskemu krščanskosocialnemu gibanju, ki je bilo ustanovljeno pred kratkim. O tem gibanju piše tudi Ivan Borštner, ki med drugim pravi, da vidi »poslanstvo našega krščanskega gibanja v stalnem in iskrenem trudu vseh ljudi, da zapolnimo praznine, da pomagamo premagati ali vsaj ublažiti bolečine, ki jih povzroča pomanjkanje etike v družini, med ljudmi, v bolnicah in domovih za
Med slovenskimi likovniki je slikar, grafik in kipar Andrej Ajdič gotovo izjema. Vedno je p'3' val mimo, včasih tudi proti uradnim tokovom in klikarskim zvezam. Diplomiral je z odliko na dunajski Akademiji pred 28 leti. Njegova ožja specialnost je bila grafika, pozneje pa se je posvečal tudi slikarstvu in občasno kiparstvu.
Za Ajdiča je značilno, da se je v svojem raz-gibanem življenju posvečal raznim poklicem in konjičkom. Po letih intenzivnega ukvarjanja z likovno umetnostjo je za nekaj časa skoraj P°' vsem prenehal z malarijo in šel v službo kot pr°' pagandist ali za rejca ovac. Vse te navidezno ne' navadne odločitve so pogojene z njegovim vihravim značajem in nekakšno obsedenostjo z delov- • no vnemo. Omeniti pa velja tudi, da mu domač' likovni kritiki z redkimi izjemami nikoli niso bili naklonjeni. Zato je hodil kot osamljeni jezdec svoja pota. Veliko je razstavljal na skupin-skih in individualnih razstavah, njegova dela hranijo ugledne ustanove na tujem, na primer muzej Albertina, Akademija za upodabljajočo umetnost in Ministrstvo za kulturo na Dunaju. Bibioteca civica v Milanu, Nacionalna biblioteka v Washingtonu in številne švicarske in italijanske privatne galerije. Doma pa za svoj obsežni opus ni prejel nobenih priznanj, celo črtali so ga iz skoraj vseh likovnih enciklopedij 10 leksikonov. Težko je biti prerok v lastni domovini.
Te dni so odprli na Dunaju v Ktinstlerhausu skupinsko razstavo, na njej sodeluje 56 članov te svetovno znane umetniške hiše. Med njimi je tudi sedem Ajdičevih skulptur v bronu. Sodelovanje na tej pomembni likovni manifestaciji je za slovenskega umetnika veliko priznanje. Tujina ( je v vrednotenju umetniških dosežkov manj mačehovska kakor domovina, ki se šele uči prvih korakov v demokratični hoji.
Žarko Petan
Spomladanska številka revije »Celovški zvon«
ostarele«. »Mislim,« pravim Borštner, da »imamo popolno pravico (ne samo delno), da lastnemu na-' rodu pomagamo pri iskanju lastnih in občečloveških resnic«.
Tretji dan je list, ki spremlja tudi dogodke , med zamejskimi Slovenci. Tako je objavljen razgovor s Tereziko Srebrnič iz Steverjana, ki je že pol leta laična misijonarka v Maliju. Dijaki Slovenskega klasičnega liceja iz Trsta in prof. Alojz Rebula so prispevali dva članka ob 40-letnici obstoja te šole. V listu najdemo še številne druge zapise. Razni avtorji pišejo o sloven-j skih misijonarjih, o pred kratkim umrlem za-' grebškem pomožnem škofu Skvorcu, o ps'hopa-tologiji družbene krize in o mejah nacionalnega. Avtor tega zadnjega prispevka je Peter Kovačič - Peršin, ki med drugim pravi: »Narod ostaja prvinska oblika človekovega občestvovania. Z zasidranostjo v izvirnem kulturnem in rodovnem prostoru človek naravno domuje v zgodovini kot I neodtujeno bitje. Torej tudi varno«.
| V posebnem članku se je uredništvo Tretjega dne spomnilo 20-letnice izhajanja časnika 2000.
Slovenski katoliški študentje pa se znajo zazreti tudi v svet. Tokrat so objavili razgovor z vidno predstavnico katoliških študentov j Zanimiv je prevod govora češkega dramaturga in oporečnika Vaclava Havela, ki je bil pred nekaj meseci zaprt, ker se je zavzemal za uveljavitev človekovih pravic.
2e pred časom je prišla na knjižni trg nova številka revije Celovški zvon, ki izhaja v koroškem glavnem mestu in ki je, kot je rečeno P°^ njenim naslovom, »vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja«. V njenem uredniškem odboru s° predstavniki iz Celovca, Ljubljane, Trsta, Kanade, Argentine in Združenih držav. Uvodnik v tej številki revije je napisal glavni urednik Regi" nald Vospernik. V svojem razmišljanju poudarja, da se s to številko začenja že sedmi letnik revije. »V preteklem letu se je zid molka, ki ga je zgradila uradna in poluradna Slovenija okroS našega publicističnega početja od vsega začetka-v presenetljivem obsegu zrušil. Nekaj takih odmevov objavljamo v tej številki«, pravi Vospernik, ki se v svojem uvodniku tudi spominja nedavno umrlega univerzitetnega profesorja Ciril3 Zebota.
Od prispevkov iz Slovenije izstopa tokrat razmišljanje Franceta Bučarja »Kam z revolucijo?* Zelo viden je tudi prispevek Ivana Stuheca, ki objavlja intervju z Igorjem Bavčarjem, predsednikom Odbora za varstvo človekovih pravic v Ljubljani. Bavčar na neko vprašanje ob koncil izjavlja tole: »Hotel sem biti zvest samemu se-bi, in lahko rečem, da sem bil tudi tedaj, v svoji rani ultra-leninistični mladosti, kakor rad sam rečem danes, bil svoj človek. Svoje korake sem odmerjal sam, ključne odločitve sem sprejemal
dalje na 8. strani
Sodobno kmetijstvo
Acetonemija ali ketoza molznic
Acetonemija ali ketoza je bolezen dobrih molznic, pokaže se prvih 6 do 8 tednov po lahkem porodu. Gre za motnje v ( Presnovi ogljikovih hidratov in maščob, j kažejo se v nenormalnem kopičenju keton-: skih snovi v krvi, mleku, urinu in izdihanem zraku, zmanjša pa se količina krvne-§a sladkorja. Pri tej bolezni imajo molzni-^ zaradi preobilne hrane zamaščena jetra, ketoza je naj pogostejša samostojna bole-2etl, pri kateri so poškodovana predvsem Prebavila in živčevje. Pokaže pa se tudi kot implikacija pri zaostajanju trebila, tujka, spremembi položaja siriščnika, vnetju maternice in vimena.
. Ketoza se pokaže v prvih dveh mese-c'h Po porodu. Znaki so prebavne in živč-ne motnje zaradi naglega razkrajanja tednih maščob, ker živali ne jedo, hitro hui-Sa.i° in so žalostne. Vsak dan dajejo manj j^jeka. Živali so razdražene, mukajo, ne vi-^1°, silijo naprej, in celo omedlijo. Napad raja uro ali dve, ponovi se po 8 ali 12 Urah. Telesna temperatura ni povišana. K°ža ima značilen vonj po svežem sadju, Prav tako izdihan zrak, mleko ali urin. Tek .olejg živali je spremenjen. Ne diši jim dobro seno, silaža ali koncentrati, j amp lahko povsem preneha delovati. Iz-rebki so trši in sluzasti. Količina mleka lahko zmanjša za 20 do 30 1, celo na li-*er ali dva na dan. Mleko je gosto, rumenkasto, grenko, diši po acetonu in se pri ku-h£mju sesiri. Zmanjša se količina sladkor-!
ja v krvi, poveča pa se število ketonov in v vampu naraste maslena kislina. Če so molznice pred porodom predobro krmljene in zato pretirano zamaščene ter hkrati dajejo veliko mleka, se ketoza lahko pokaže po porodu pri večjem številu krav hkrati (enzootsko).
Visoko mlečnost mora spremljati primerna prehrana. Pri prežvekovalcih se monosaharidi v vampu razkrojijo v višje | maščobne kisline. Zato jev krvi goveda manj krvnega sladkorja kot pri živalih, ki imajo le en želodec. V organizmu molznic so v prvem obdobju laktacije zelo velike potrebe po glukozi zaradi nastajanja mlečnega sladkorja. Ko je obdobje mlečnosti na vrhuncu, potrebuje krava 1500 do 2000 gramov glukoze na dan.
Molznice uporabljajo kot vir energije kisline. V jetrnih celicah maščobne kisline normalno zgorevajo do ogljikovega dvo-kisa in vode, pri tern pa se razvija toplota. Vendar se zgorevanje maščobnih kislin v jetrih ustavi na vmesni stopnji acetilnega radikala, če primanjkuje krvnega sladkorja. Jetrne celice iz nezgorelega ostanka maščobnih kislin začno izdelovati ketonske snovi, ki pa jih organizem lahko samo delno uporabi kot vir energije pri izgorevanju v mišicah. Večina ketonskih snovi za organizem ni uporabna, iz krvi se izločajo v urin, mleko in izdihan zrak. Pri pomanjkanju ogljikovih hidratov si organizem pomaga s tvorbo glukoze v jetrih iz glicerina
Pri ketozi imajo vlogo tudi mikroelementi, predvsem kobalt, potreben za sintezo vitamina B12, ki je za rast mikroflore v vampu nujno potreben, sodeluje pa tudi pri nastanku hormona v sredici nadledvične žleze.
Bolezen je odvisna od pasme in dojemljivosti. Znano je, da rdeče dansko in črno-belo frizijsko govedo kaj hitro zboli. Če bolezen hitro odkrijemo in takoj zdravimo, traja zdravljenje vsaj 10 dni. Težave se začno, kadar ima žival že spremenjena jetra. Značilna je anamneza. Krava je povrgla pred dvema do šestimi tedni, porod je bil lahek, očistila se je. Nato ima slabši tek, hitro hujša in izgublja mleko. Ni napeta, ne stoka in nima driske. Zanjo mora poskrbeti veterinar, obrok je treba zamenjati s krmo, ki ima veliko ogljikovih hidratov, kot so kuhan krompir, pesne rezance, korenje, sladkorna pesa in melasa. Kuhanega krompirja pokladamo po 2 do 3 kg na dan ali poldrugi kilogram pesnih rezancev oziroma melase. Oboleli živali lahko damo dvakrat na dan po 250 g sladkorja. Če je vime zdravo, bolne živali nekaj dni ne izmolzemo do konca. Živali je treba vsak dan omogočiti gibanje. Pred porodom ne dajajmo take hrane, ki bi po telitvi zamastila. Dobrim molznicam dodajajmo rudninske snovi z bakrom, kobaltom, selenom in jodom. V suhi snovi celotnega obroka ne sme biti manj kot 20 odstotkov surovih vlaken.
Z. T.
V Casablanco je dospel libijski voditelj Geddafi. Zaradi njegove zamude so odložili začetek arabskega vrha, na katerem po dolgih letih sodeluje tudi Egipt.
STANKO ŽERJAL
Duh se vrača v naše duše
ii.
Ves duhovni program je bil prijetno u-^nerjen v temeljne verske resnice: Sv. Puh ob Sveti Evharistiji pod očetovstvom °žjim. Niti na eno struno ni bilo slišati kaj ° Nebeški Materi, še manj o kakem svetni-,?• Na koncu pa sc vendarle posvetili vo-j!*elji primerno pozornost tudi Njej. In tu-h!Njej je zadonela pesem v čast. Tako ni 0 torej nič enostranske, še manj pocuk-aile pobožnosti.
r S£>j se tudi v Medjugorju dušni pastir-l lla vso moč trudijo, da bi Marijine ča-ilce usmerjali k harmonični religiozno-k spolnjevanju Očetove volje, k Evha-^stiji in češčenju Svetega Duha, torej k fmitarni pobožnosti, in večina jugoslovan-romarjev in kvečjemu polovica tujih uša slediti tej pastorali, druga polovica /tozerncev pa se oklepa samo Matere Bož-’ a ji ne sledi, ko jih ta vabi naravnost , troedinemu Bogu. Prav po naročilu nemške Gospe so uvedli že pred petimi leti esčenje Svetega Duha, tako da po vsaki ^ečerni maši dodajejo molitev znane him-
ne
tlmo
Pridi, Stvarnik Sv. Duh. Vsa hrvaška j. ^°žica v cerkvi krepko pripeva ali reci-lvno ponavlja odpev.
Radovedneži sprašujejo, kako se na shodih v Riminiju ozdravljajo bolniki. Takole: Sredi obilnega molitvenega in katehetskega programa ob določenem času prevzame mikrofon pater Tardif in govori špansko in prevajalec sproti prevaja v italijanščino. Govori kar stereotipno, na primer: »Neka oseba, moški srednje starosti, je bolan, ima raka na levih pljučih. Zdaj ga je spreletela neka vročina — in ie zdrav... Naj da kako znamenje, kdo je, da ga vidimo, in naj pride sem gor na oder pred mikrofon! ... Trije mladi fantje, obup-! no zakopani v narkomanijo, so v tem hipu osvobojeni te strasti in posledic dosedanjega uživanja mamil in jih ta ne bodo nič več zapeljevala. Eden teh treh se bo popolnoma posvetil službi za bližnjega in bo napravil veliko dobrega in zglednega ...! Tu v paviljonu je neka žena, ki enajst let želi otroka in se je že vdala v usodo sterilnosti. Naj lepo živi z možem, spočela bo in bo čez leto dni mati zdravega otroka ...« ... Neki starejši mož je tu v paviljonu s paralizirano nogo. Pravkar je začutil po vsem telesu neko vročino. Je ozdravljen. Naj vrže takoj berglje proč in naj pride sem gor na oder brez bergelj in brez vsake opore!
Kdo je to? Naj da kako znamenje, n. pr. naj dvigne robec, da mu reditelji utrejo pot v gneči do odra ... Nekdo je gluh in no si stalno slušni aparat. Naj takoj odvrže slušne aparate in naj pride na oder izpričat, da res sliši brez slušalk ... Naj da zna menje z robcem! Potem naj se gre predstavit v ambulanto k zdravniku ...«
In tako dalje kakor po traku je šlo z s vsakega enako. Za vse ni bilo časa, da b? se bili predstavljali pred množico. Tisti, ki so prišli pred mikrofon, pa so le s težavo zadrževali solze in ponavljali »Hvala in slava Gospodu!« Ali pa: »Neka mlada že na nosi pod srcem mongoloidnega otroka in ona to ve, ker ji je ginekolog to raz kril. Naj ve: njen otrok se bo rodil zdrav in normalen ...«
Zanimivo je bilo pričevanje neke o zdravljenke prejšnjega leta. Ne vem več kake poškodbe je imela v kosteh in ji n: bilo pomoči. Pa je bila lansko leto ob pa tru Tardifu nenadno ozdravljena, ni ji bi lo treba več invalidnega vozička niti bole čin ni trpela. Pohitela je k zdravniku r starimi rentgenskimi izvidi. Na kliniki sc napravili nov rentgenogram in ga primer jali s prejšnjim. Nobene razlike, nobene spremembe. In ortopedi so razsodili, da pr takem stanju kosti ne more hoditi. Ona p; je hodila, brez težav, brez bolečin, brez na daljnjih okvar. Zdravniki so onemeli. Ko sti so v takem stanju, da je nemogoče ho diti, ona pa hodi.
V Riminiju je bilo zanimivo še to, dr so se dogajala ozdravljenja tudi v pomož
OSEMNAJSTO MEDNARODNO PISATELJSKO SREČANJE V BREZAH (FRESACHU) PRI BELJAKU
■ nadaljevanje s 6. strani
letos priredilo koroško pisateljsko društvo pod vodstvom zaslužnega profesorja Waltherja No-wotnyja, so se udeležili številni slovenski avtorji, ki so med 5. in 7. majem živo posegali v razprave. Iz Jugoslavije so prišli Bogdan Pogačnik, Jaro Dolhar, France Filipič in mladinska pisateljica Polonca Kovač. Navzoča sta bila tudi koroški slovenski pesnik Andrej Kokot in celovški prevajalec in pisatelj Peter Kersche, medtem ko sta z Dunaja pripotovala Milena Merlak in Lev Detela. Srečanje v Brezah, ki je na široko odmevalo v tisku in radiu, je zares postalo razpoznavni znak kritičnega in razumnega sporazumevanja ob upoštevanju človeških različnosti v okvirih človečanske solidarnosti.
Po zaključku srečanja v Brezah sta 8. maja celovška »Hiša literature« in tamkajšnja Mohorjeva založba priredili v rojstni hiši znanega nemško pišočega avstrijskega pisatelja Roberta Musila, kjer se danes nahaja Musilov arhiv, literarni večer. Na njem je Lev Detela bral svoje nemške satirične in humoristične tekste, na kratko pa je nemškemu poslušalstvu predstavil tudi zven in melodijo svoje slovenske literature.
Lev Detela
SPOMLADANSKA ŠTEVILKA REVIJE »CELOVŠKI ZVON«
E nadaljevanje s 6. strani
sam. Marsikaj, kar sem počel, kar sem mislil, mi danes ni všeč, toda to sem bil jaz, tako sem pač mislil. Nikoli se nisem priklanjal, vedno sem hodil zravnano«.
Med drugimi avtorji te spomladanske številke Celovškega zvona izstopajo še Alojz Rebula, Oton Ambrož in Peter Fister z zelo tehtno študijo o koroški arhitekturi. Velik je tudi delež dopisov, kritičnih jripomb in zgodovinskih zapisov, ki dajejo živahen in pester ton tudi naj novejši številki Celovškega zvona.
—o—
V petek, 26. maja, bo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu gostoval slovenski pisatelj Lev Detela, ki živi in dela na Dunaju. Govoril bo o novi slovenski koroški književnosti, ob isti priložnosti pa bo predstavil tudi svoje najnovejše delo DUNAJSKI VALČEK, ki bo v kratkem izšlo v Trstu. Začetek ob 20.30.
Srečanje z A. Markovičem
SKRD Jadro iz Ronk je v četrtek, 18. | t.m., poskrbelo za zanimivo srečanje z Alojzem Markovičem (Zvonkom), zadnjim predsednikom društva Triglav, ki je delo-1 valo v Tržiču od leta 1945 do leta 1947. Predavatelj se je rodil 17.2.1915 v Fojani v Goriških brdih, nato se je z družino preselil v Trst (1930), leta 1937 pa v Tržič, kjer se je zaposlil v ladjedelnici kot elektro-mehanik. Marsikaj je povedal o vojnem in povojnem času, predvsem pa je poudaril, kako so se začeli zbirati Slovenci v domu Ex Gl L na drevoredu Sv. Marka v Tržiču. Tu se je neka skupinica sestala junija 1945, da ustanovi pripravljalni odbor društva.
Prva društvena izkaznica je bila oddana 4.10.1945, članarina pa je znašala 50 lir. Nato je ob velikem navdušenju celotnega slovenskega prebivalstva začelo društveno delovanje. Dvoranske prostore je društvo Triglav imelo na razpolago bodisi v četrtkih, ko so imeli predavanja (tako n.Dr. se je med predavatelji spomnil na Bidovca, Maraža, Simonitija, Budala... in tudi F. Juriseviča za Istrane iz »Čičarije«), in v sobotah, ko je bil ples.
Ustanovili so knjižnico (nekaj knug so kupili, druge so jim podarili domačini), pevski zbor in folklorno skupino. Slednio je vodila učiteljica Hilda Mainardi, ki je noskrbela tudi za obleko baletne skupine, ki je nato nastopila v raznih kraiih na Primorskem (n.pr. Vipava, Medana, Dobrovo ...).
V krogu društva je nastala atletska skupina, ki je v jeseni leta 1945 tekmovala v nekaterih disciplinah lahke atletike celo v Ljubljani, kjer se je dobro izkazala. Ime- J li so tudi Prešernovo proslavo, na kateri je sodelovalo bližnje društvo Jadran iz Ronk.
V Triglav je prihajalo slovensko prebivalstvo vseh slojev. Prisoten je bil domači kmet, delavec iz ladjedelnice, trgovec ali učitelj. Kot podrobnost je predavatelj omenil, da so Slovenci bili lastniki petih gostiln (Scolaris, Simčič in Simoniti v Pan-zanu, Maurič blizu križade in Prinčič pod železniško postajo v bližini stare stavbe, kjer je začela delovati slovenska osnovna šola), več zlatarn (Bratina, Černigoj, Cuk-jati) in trgovin.
Leta 1947 pa je začel propad, ker je pr1' šlo do razmejitve in je zavezniška vojaška uprava zapustila Tržič. Kvarno pa je voh' val tudi psihološki pritisk, saj je bilo treba izbirati državljanstvo.
Mnogi (več kot 2000 liudi, med temi tudi Italijani, ki so bili naklonjeni Slovencem) so šli delat v jugoslovanske ladjedelnice ali pa so se vrnili v rojstne kraje. Hud udarec je bilo tudi zaprtje sedeža, vanj se je naseiil oddelek policiie. Predavatelj lahko še in še pripovedoval, a postalo je pozno.
Na koncu predavanja je podaril društvu Jadro iz Ronk njihov takratni leseni grb, ki ga je izrezal g. Metlikovec iz Panzana, razne slike društva Triglav in veliko število društvenih knjig. Poslušalci in člani društva Jadro smo mu zato hvaležni za pričevanje in za simbolično darilo!
K. M.
—o—
Jamarska zveza Sloveniie - Jamarsko društvo Dimnice - komisija SPEGU - alternativni kraški turizem
vabimo vas na
KONCERT OBALNEGA OKTETA
v soboto, 27. maja, ob 19. uri v Socerbski sveti jami ob sv. Socerbu in v okviru srečanja jamarjev
Ogledi jame z vodičem in jamarski piknik od 14. ure dalje. Sveta jama pri Socerbskem gradu (10 km od Trsta, 13 km od Kopra, 2 km od ces*o Koper - Kozina, odcep Kastelec). Po stopnicah se spustimo v podzemeljsko cerkev, edino v Sloveniji, skrito v mistično poltemo. Sončni žarki Pr°' dirajo do mogočnih kapniških stebrov. Sv. Socerb se je za skoraj dve leti zatekel v to jam®-Dolga je 200 in globoka 44 m. Iz cerkve se spustimo v 35 m dolg zakapan rov.
Pokrovitelji: občina Koper, revija Ognjišč®’ restavracija Socerbski grad.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Rej- 1,3 sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovoril urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphad Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
nem paviljonu, kjer ni bil navzoč pater Tardif in je tudi tista ozdravljena napovedal.
Nič ne vem, ali so se ozdravljenci mor- j da poprej že ob prihodu priporočili Tardi-fu. Vtis sem imel, da ne. Jasno je namreč govoril kot o neznanih osebah.
Kdor je še kaj radoveden o teh ozdravljenjih, naj gre iskat dokumentacijo k vodstvu tega gibanja, ki je začasno menda v mestu Brescia na privatnem stanovanju duhovnika pobudnika, ali pa na upravo e-legantnega mesečnika »Rinnovamento«, 00172 Roma, Via degli Olmi, 62, tel. 06/ 2301376 ali pa naj poišče in obišče ozdrav-ljence osebno. Vsaj eden ali ena izmed o-zdravljenih je, če sem prav slišal, nekje iz naše upravne dežele.	i
Napačno je govoriti, da pater Tardif o-zdravlja. On sam protestira proti takemu
govorjenju. Bog ozdravlja in ne človek. Niti ne vemo, ali ozdravlja po Tardifovi molitvi ali po molitvi večje skupine skupaj s Tardifom in je njemu dana harizma, razsvetljenje, da napove, da objavi nenadno ozdravljenje oseb, ki jih niti ne pozna. Kakor je on ponižen, tako velja za vsakogar.1
Samo ponižnost more najti resnico. Da se na svetovnih obzorjih nekaj jasni, je to sad molitve in pokore. Božji Duh pa se vra-j ča le tja, kjer so mu duše ponižno odorte. Priznanje zmot predpostavlja ponižnost., Vsiljuje se primerjava. Poglejmo trmog^-ve državnike, ki niso bili nikdar sposobni spoznati in priznati svojih zmot. Zakaj ne? Zaradi napuha. O Mussoliniju je znano, da je imel vedno prav (»II Duce ha sempre ragione«). O Stalinu so tudi verno, ne ponižno, ampak zatelebano oznanjali, da ima njegova kominterna v 99 slučajih prav
pred drugimi satelitskimi partijami. Nezmerni napuh je vodil Husaka na Češke/11’ Kadarja na Madžarskem, obsedenca Hitlerja, napuh neprobojno obdaja Komedija, južnoameriške sabljače v uniformi ge" neralov na vodstvu držav, napuha in ob' lastiželjnosti je bil prepoln rajnki Franco v Španiji, trmoglav napuh je v vodstvu B°' munije in Vzhodne Nemčije, napuh v izraelskih državnikih in pri Gedafiju. Zato ne spoznajo svojih zmot. Poglejmo Gorbačova, deloma tudi Jaruzelskega! Spoznavata in priznavata zmote v dosedaniem S " stemu. To pomeni, da sta odprta božjem11 Duhu, ki »veje, kjer hoče«. Napuha ie manjka niti pri majhnih ljudeh, tudi v na; šem majhnem področju, niti ne samo prl brezvernih. »Napuhnjenim pa«, kakor jas' no govorijo svete knjige, »se Bog ustavlj8 in le ponižnim daje milost.«