Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljd, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
YredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 66.
V Ljubljani, v torek 23. marca 1886.
Letnilt XIV.
Državni zbor.
Z Dunaja, 22. marca. Budgetna razprava.
(Tretji dan.)
Državni zbor je danes najprej sprejel postavo, ki vladi dovoljuje po dosedanji meri davke pobirati še meseca aprila in maja, potem pa je nadaljeval pretresanje državnega proračuna. Prvi govornik bil je knez Alojzij Liechtenstein, ki je v dolgem govoru razpravljal stališče nemških konservativnih poslancev. Rekel je, da ne govori sicer v njihovem imenu, pač pa v zavesti, da se njegova načela z njihovimi popolnoma strinjajo. V prvem delu svojega govora je slikal napake nemško-liberalne stranke, ki je hotla centralizirati, germauizirati in krščanstvo zatirati, pa je s temi napakami pokopala le sama sebe, razdvojila nemško ljudstvo in od sebe pahnila Slovane. V drugem delu je kazal, kako se nemški konservativci teh napak izogibajo in kako si prizadevajo za krščansko, avstrijansko in uemško politiko. Velik hrum je zbudilo med levičarji, ko je še le na tretjem mestu povdarjal, da so konservativci enako dobri Nemci, kakor liberalci, da pa tudi drugim narodom privoščijo enakopravnost. Silno oporekanje je tudi nastalo, ko je govoreč o razmerah na Ceskem rekel, da Nemci tam zarad tega niso zadovoljni, ker so imeli dozdaj predpravice, odslej pa naj bi bili s Cehi ravnopravni. Govor sukal se je o zgolj političnih vprašanjih in se proračuna ni dotaknil, bil je pa zanimiv po svojem obsegu, po osebi govornikovi in po izjavi njegovi, da je v popolnem soglasji s svojimi političnimi nemško-konservativnimi tovariši, dasiravno ni bil pooblaščen govoriti v njihovem imenu.
Drugi govornik bil je Pickert, ki je pobijal predgovornika, pa s slabim vspehom. Iz pričetka so ga od vseh strani obdajali premnogi poslušalci z obeh strani visoke zbornice, ki so bili radovedni, kaj bode povedal vodja strogejše nemške stranke; pa bilo jim je kmali dovolj iu preden je prišel do srede svojega govora razšli so se poslušalci in ostali so le zvestejši tovariši nemškega kluba.
Dasiravno se je današnja seja pričela že ob desetih dopoludne, bo le malo govornikov prišlo na vrsto, ker sta Liechtenstein in Pickert govorila dolgo, Tonner in Tomaščuk, ki prideta sedaj na vrsto, pa tudi navadno ne govorita kratko. Sklep splošnje obravnave se bode predlagal še le jutri.
Govor g*. posl. Raica
o budgetni debati v državnem zboru dne 19. marca 1.1.
(Dalje.)
Slovenskim občinam se navadno nemški dopisuje (čujte! na desni), ako gre tukaj za blagor vlade ali s posebnim povdarkom za blagor države, tudi slovensko tii in tam, pri tem pa gre opomniti, da so taki dopisi dostikrat v nasprotji z jezikovnimi pravili, in so prava slovniška mešanica.
Dušni pastir je prosil, opiraje se na ministerski odlok dne 6. avgusta 1876, okrajnega glavarja v Ptujem, da naj slovensko dopisuje, to bi bil imel uslišati okrajni glavar, a tega ni storil. Dopisovalo se je nadalje nemško; dopisi so se vračali s prošnjo, naj se vendar slovensko dopisuje. Nasledek je bil, da je berič (živahna veselost), spremljan po srenjskem predstojniku, v župnijsko hišo prišel in vročenje po sili izvršil, to se je ponavljalo večkrat, vselej je bilo plačati 1 gl. 68 kr. (Veselost se živahno ponavlja.) Poziv na namest-ništvo ni pomagal nič, po slovenskem pregovoru: »vrana vrani oči ne izkoplje".
Nedavno okrajna sodnija v Arnežu ni rešila dopisa v slovenskem jeziku, dasiravno v tem kraji živč že Slovenci, in je župnija Arnež še deloma slovenska. Davkarija v Cmureku ni hotla ljudskemu učitelju izplačati pobotnice, ker je bila v slovenščini pisana, dasiravno ima okraj Cmurek tudi Slovence. Na tak način ravnajo s členom XIX. in tako ravnajo državni uradniki s Slovenci pod sedanjo vlado.
Dne 18. februvarja 1884 je volil okrajni zastop v Ormužu, in 15. aprila istega leta oni v Ptujem,
prvomestnika. 20. maja sem prašal zarad potrjenja prvomestnika okrajnega zastopa iz Ormuža pri slavnem ministerstvu in dobil sem v odgovor: Sedaj še ni nič tukaj, pač pa je včeraj — namreč 19. maja 1884 — prišlo od ministerstva najviše potrjenja (za druzega prvomestnika V). Drugi prvomestnik je prišel iz Moravskega in slovenščine ni zmožen. Kar se prvega prvomestnika za okrajni zastop v Ormožu na spodnjem Štajarskem tiče, je prišlo uradno pismo še le potem, ko se je v tem popraševalo in se še enkrat zahtevalo od ministerstva notranjih zadev; ne vem, kje se je stvar toliko časa mudila, ali v Ptujem pri okrajnem glavarstvu ali v Gradcu pri c. kr. na-mestništvu, a to vem, da je prvomestnik Slovenec po rojstvu in mišljenju, drugi tujec in nezmožen slovenskega jezika. Pravo sodbo o pravicoljubji do-tičnih političnih uradnikov v Ptujem in v Gradci si iz tega lahko posnamemo. 8. maja 1884 se je stavila interpelacija do slavnega ministerstva notranjih zadev in za deželno brambo, kar se tiče obnašanja žandarjev do črno-ruraene zastave, ktero so odtrgali iz poslopja, kjer je zborovalo slovensko - politično društvo v Slovenski Bistrici. Na to vprašanje niti odgovorili niso.
Leta 1888 so hodili žandarji v okraji Ptujskem — se ve, da po naročilu okrajnega glavarstva — po gostilnah in drugih hišah v določenem kraji, v rokah so nosili listek s 17 vprašanji, ki so zadevala zadržanje in besede nekega učitelja. Zoper tega učitelja so začeli disciplinarno preiskavo in izročena je bila okrajnemu šolskemu nadzorniku, ki ga je bil poprej zatožil pri deželnem šolskem svetu. Ta učitelj, kterega prištevamo najsposobnejšim učiteljem na spodnjem Štajarskem, je moral v sredi polletja od-laziti preko mej Ptujskega okraja poglavitno zarad tega, ker se je največ prizadejal za to, da je okrajna učiteljska konferenca sklenila, drugi deželni jezik naj se odpravi iz ljudske šole.
Ta učitelj je prosil pri c. kr. deželnem šolskem svetu za službeno doklado, niso mu je dali, dasiravno dekret, s kterim je bil prestavljen, nima besedice o tem, da bi bil prestavljen, ker se ni korektno obnašal. Meseca marcija preteklega leta po-
LISTEK.
Dan slave za katoliško časnikarstvo.
S Štajarskega, meseca marca 1886.
V Bolcanu na Tirolskem izhaja po dvakrat na teden katoliški časnik, „Tirol. Volksblatt" imenovan. S pomočjo darežljivih prijateljev katoliškega časopisja ustanovil je ta list leta 1861 tamošnji nadar-benik, čast. gosp. Anton Oberkofler, ki list od začetka počenši vedno sam vreduje. Ker je letos dne 1. marca bilo dopolnjenih 25 let, odkar ta list izhaja, sklenili so 251etni naročniki in drugi njegovi mnogi prijatelji katoliškega časopisja čast. gosp. vredniku Oberkoflerju, ki je 25 let nentrujen prenašal pezo dela in odgovornost vredništva, pripraviti dan posebne slave.
Sestavil se je v ta namen slavnosten odbor, ki je imel nalogo preskrbeti, da se praznik izvrši kolikor mogoče častno za tistega, ki se ima preslav-Ijati, kakor tudi za tiste, ki ga hočejo slaviti. Po dveh poročilih, ki so nam od tam došli soditi, je ta slavnostni odbor svojo nalogo presijajno rešil. Naj
tukaj v kratkih potezah podamo čč. bralcem »Sloven-čevim" vzgled, kako se zaslužni vrednik katoliškega časnika vredno slavi:
Že na predvečer 1. marca zbrala se je lepa vrsta častilcev slavljenca v gostilni pri Stiegelnu v Bolcanu (Botzen), kjer se je imel drugi dan tudi slavnostni obed vršiti. Potem, ko je msgr. Ober-rauch, načelnik slavnostnemu odboru, došle p. n. goste pozdravil, stopi slavljenec na oder, ter pozdravi došle goste in prosi vso to svečanost ne toliko na njega obračati, kakor le na poslavljenje katoliškega, posebno tirolskega časopisja. Da se pevcev, kakor godbe ni manjkalo, razume se samo ob sebi, le plesalo se ni, če tudi je bilo v predpustu.
Drugi dan bila je ob devetih v farni cerkvi slovesna služba božja. Msgr. Propst govoril je zbrani množici o važnosti katoliškega tiska in o naših dolžnostih do njega. (Da bi pač bili ta nagovor slišali vsi, ki se tako malo brigajo za katoliško časopisje, iu še manje za našo si. Moborsko družbo!) Veliko peto mašo služil je slavljenec, obdan od prav odličnih cerkvenih dostojanstvenikov.
Opoludne zbralo se je pri Stieglnu okoli 100 najodličnejših gospodov raznih stanov k slavnost-
nemu obedu. Prvo napitnico napil je msgr. prošt Wieser na »glavnega vrednika vseh katoliških časnikov", na sv. očeta Leona XIII. Godba zasvirala je na to papeževo himno. Potem povzdigne državni poslanec pl. Zallinger svojo čašo, da napije na zdravje Njih. ap. Veličanstva našega svitlega cesarja Franca Jožefa, ki je nekdaj odposlancem katoliškega konservativnega društva Botzenskega rekel: »Vem, da načela, ktera vi zastopate, so najtrdnejša podpora državi in vladarski hiši." Nato zapela se je cesarska pesem. Zdajci sledila jo napitnica za napitnico na slavljenca, na 25Ietne naročnike, na sodelavce, na slavnostni odbor itd.
Na večer 1. marca zbrali so se p. n. častilci slavljenega gosp. jubilanta v krasno okinčani dvorani družbe katoliških rokodelskih pomočnikov. Bilo je med njimi mnogo plemenitašev, kakor tudi cerkvenih dostojanstvenikov. Slavnostni govor imel je v. č. g. Schenk, ki je v imenu naročnikov izročil slavjjencu knjižico, kakoršno bi po eden ali dva zvezka vsakemu vredniku naših katoliških listov prav iz srca privošil. Knjižica štela je le 13 listov, vendar je bila 700 gld., beri: sedem sto goldinarjev in še več vredna. Kako to? Prvi list te kujižice bil
fc.fl
*
slal sem dotično pismo najviši učilniški oblasti, zagovarjal petletno doklado, a kljubu temu, da sem prašal, nisem dosihmal ne pisem (aktov) nazaj dobil, niti kaeega druzega odgovora. Tako v vstavni Avstriji.
21. avgusta 1884 so volili poslance za deželni zbor po mestih in trgih. V trgu Yojnik pri Celji so zmagali konservativni Slovenci. Po dokončani volitvi je rekel kaplan Lednik, ki je bil tudi volilec: »Živeli Slovenci!" Na to je stopil k njemu žandar in ga je potisnil čez prag (čujte! čujte! na desni), in sicer tako silno, da je dotični še drugi dan čutil bolečine v prsih. Stvar je prišla pred sodnijo. Kaplan je bil obsojen, dasiravno je sedem prič priseglo zanj in le pet zoper njega. On se je pritožil. Dan je bil enkrat razpisan meseca marca, drugikrat meseca maja. 22. februvarja t. 1. je bil dotični kaplan za-tožbe oproščen. S tem stvar še ni pri kraji. Med tem časom je dobil kaplan faro, a c. kr. namestni-štvo je ugovarjalo. Potem je prosil za drugo faro, in sicer za Podsredo, in patron, knezoškof v Ljubljani, ga je predstavil (presentiral). A 14. julija 1885 je dobil iz Maribora naslednji dopis (bere): Na Vašo prošnjo dne 11. aprila 1885 in na nasvet 11. aprila t. 1. — namreč 1885 št. 968 — Vas je mil. knez in škof Ljubljanski kot patron dne 14. aprila 1885, št. 627, za župnika na izprazujeno župo sv. Janeza v Podsredi semkaj nasvetoval (presentiral) in tako ste dobili pravico do imenovane fare. Ker pa veleslavno c. kr. namestništvo v Gradcu dne 8. maja t. 1. — namreč 1885 — Vašega nameščenja za župnika iz razlogov Vam znanih ni sprejelo, tako po postavi 1. 1874 § 6 ne morete biti umeščeni na dotično faro, in bi Vas država, tudi, ko bi bili na podlagi kano-ničnega prava umeščeni, ne spoznala za župnika. Iz tega se vidi, kake slabe nasledke imate dve besedi: »Živeli Slovenci!" Pri uas so razmere take, da bi moral vsakdo postati nemškutar, ako hoče naprej priti.
C. k. glavarstvo v Ptujem nadleguje kmete z napravo zakotnih šol v krajih najbolj oddaljenih in najbolj ubožnih. Občine se ne ustavljajo pomno-žitvi ljudskih šol, a odločno ugovarjajo zoper te zakotne šole, ležeče v odstranjenih krajih, nekaj zato, ker ne morejo troška preobladati, drugič pa zato, ker za take v stran potisnjene kraje je težko dobiti učitelja, količkaj sposobnega. Težava pa je tudi zarad voronauka in svete maše.
Kar sedanji namestnik na Štajarskem vodi vladna opravila, je bil župnik, ki je na podlagi XIX. člana župno matico (Pfarrmatrik) slovensko spisoval, obsojen na platež 111 gl. 28 kr. v smislu ukaza 20. aprila 1854. (Čujte! čujte! na desni.) Poziv, kar se v Avstriji samo po sebi razume, je bil brez vspeha. Opomniti pa gre tukaj, da imajo naši sosedje na Hrvaškem od vlade nalog, da naj matico v narodnem jeziku spisujejo. (Čujte! na desni.) Dne 25. maja 1882 je bila v vasi Leskovec komisija zastran naprave zakotne šole. Bile so zastopane občine in krajni šolski svetovalci. Ti so z enim glasom zahtevali naj se zapisnik piše slovenski. Okrajni poglavar tega ni hotel storiti, dasiravno so ga opozorili na ministerski razglas dne 6. avgusta 1876. Napravili so rekurz in nasledek temu je bil, da je bil dotični pisatelj, ker
je lep nov stotak, 12 naslednjih slednjih listov bilo je pa 12 petdesetakov. Družba katoliških mojstrov v Bolcanu poklonila je slavljencu lavorjev venec, čigar cvetlice bili so cesarski cekini. Stavci Wohl-gemuthove tiskarne, kjer »T. V." izhaja, darovali so g. jubilantu dragoceno uro na nihalo. Stavčeva hčerka prednašala je pesmico, ki je razmero med g. vrednikom, stavci in uro blizo tako-le opisovala: Vrednik je vojskovodja; njegovo pero je meč, s kterim se bojuje. — črke so svinčeni vojaki, ktere stavci stavijo v vrste in krdela. — »Bolj ko kdo te vojake začrui, tembolj se njih značaj pozna." — Črna barva je sploh najbolj obstoječa, zato se nje tudi gosp. vrednik tako zvesto drži, kot spomin na mnoge bridke ure, ki jih ima vrednik pretrpeti, poklanjajo lepo krasno uro, ki naj g. slavljenca spominja, da največa nezgoda kmalo mine. Kakor kazalec vedno dalje se pomika — kadar pa g. vredniku odbije zadnja ura — da bila srečna zanj bi vekomaj. Kdor ima poetično žilo, zamogel nam bi napraviti lepo slovensko pesmico. Vseh darov še dva obširna popisa nista bila v stanu našteti, toraj rajši še nekaj druzega.
Čast. gosp. jubilantu došlo je nad 70 pismenih in nad 50 telegrafičnih čestitek. Od teh je potreba
je rabil posamezno nekaj bolj ostre izraze, obsojen na kazen 40 gl.
V šolskih praznikih p. I. je bil profesor v okolici Slovenje-Bistrice pri svojih sorodovincih in vračivši se domov, napadli so ga nekteri najeti hlapci in ga tako zdelali, da je bil več dni v bolnišnici v Gradci. V Slovenji-Bistrici se je pa zgodilo, da je bil volilec ki je hotel tam prenočiti, in drug dan peljati se k volitvi v Maribor, priprt in toliko časa zaprt, da je zamudil dotični vlak in ni mogel več priti na volišče v Maribor. Dotični predstojnik je bil sicer obsojen na 6 tednov zapora, a zarad formalnega pogreška je bil potem oproščen.
(Dalje prih.)
P o 1 j a k i.
(Dalje.)
Kaj se je godilo pod vlado brezznačajnega Poljaka, kako je Katarina trgala kos za kosom od poljske države, da se »vrede meje", ter z vso silo podpirala poljske »dissidente", to vse je obče znano in tudi ne spada v ozek okvir političnega članka. S kratka 1. 1765 se prične razdelitev in porusovanje poljske dežele v političnem in verskem oziru.
»Filozofinja na prestolu, kakor so jo imenovali dobro plačani francoski »filozofi", nizozemski in nemški časnikarji, dosegla je najvišjo stopinjo avto-kracije. Narodu ruskemu ni pustila druzih pravic, kakor cerkvene praznike in poleg teh še 25 praznikov carinji v čast; praznovati so morali celi dan, ko so se Nj. Veličanstvu stavile koze! Tako je ravnala in gospodarila oblastno tudi v tuji, t. j. poljski državi. »V imenu sv. človeških pravic" se je potezala za »dissidente" (razkolnike, luterance, kalvince itd.). Vprašati smemo, s ktero pravico se je vtikala v notranje zadeve neodvisne poljske države, in s ktero pravico se je borila proti katoliškim Poljakom za nekatolike, ko je vendar doma v Rusiji krvavo preganjala katoličanstvo in imenovala protestantizem »nevaren državi"? Vprašamo dalje, ali so bili »poljski nekatoliki" v resnici zatirani? Zgodovina nam pove, da so imeli v Poljski nekatoliki dokaj veče pravice, kakor katoliki v protestantskih državah. Povsod so se lahko prosto vselili, imeli svojo službo božjo ter so vživali njihovi duhovniki enako postavno varstvo, kakor katoliški. Nekatoliški plemenitaši so služili na najvišjih mestih v vojni in v drugih uradih. Katarina je le hotla katolikom vzeti vse pravice ter jih podeliti nekatolikom. To nepotrebno podpiranje »dissidentov" je v Poljski »zasejalo seme vseh poznejših nemirov in bojev", kakor piše Friderik II. v svojih spominskih zapisnikih.
Katarina je ravno hotla te nemire in boje. Ker so Poljaki v državnem zboru večkrat vničili njene naklepe, napovedala je po knezu Repninu »vojsko osvete" ter poslala v dčžel nad 30.000 vojakov. Z začetkom 1. 1767 je naznanila Evropi, da se mora bojevati »za prostost in enakost" (liberte et egalite) vseh Poljakov. Celo nekterira »dissidentom" je bila sumljiva ruska podpora ter so javno izrekli, da vži-vajo največe privilegije, ki so mogoči v Evropi, in da je Ijudovlada v nevarnosti.
Poniatovski je sklical na povelje svoje »dobrot-
nekoliko še posebej omeniti, ker nam Kažejo, kakošen in kolikošen pomen da katoliški škofje katoliškemu časnikarstvu pripisujejo. Tridentinska škofija je že od jeseni brez škofa, ali stolni dekan, dr. Simon Baldesari, kot kapiteljski vikar, zahvalil se je prav laskovo g. vredniku za velike zasluge, ktere si je v teku 25 let nabral »za dobro stvar sv. cerkve, sv. očeta, našega svitlega cesarja in preljube tirolske dežele". Briksenski knezo-škof, slavno znani dr. Simon Aichner, čestital je g. slavljencu tako ljubeznjivo, da bi človeka skoraj solze polile, če to pismice čita. »Jaz Boga hvalim, ki Vas je, v. č. gospod, k tej vrsti misijonske delavnosti poklical ter Vas okinčal z vsemi za takošen poklic potrebnimi talenti iu darovi. Boga tudi prosim, da bi on sam bil Vam plačnik za to, kar ste v teku 25 let za njegovo čast delali, bojevali se in trpeli... Boga še prosim, da bi vsi z združenimi močmi z ramo pri rami stali v boji zoper naše skupne sovražnike" — ktere potem mil. knezo-škof dalje našteva. Tudi Graški mil. knezo-škof dr. Zwerger (tirolski rojak), vojaški škof dr. Gruša, apostolski vikar iz osrednje Afrike, Predarlski škof Zobl i. dr. počastili so slavljenca s pismi ali s telegra-fičnimi čestitkami. Ravno tako predstojuiki raznih
niče" izvanreden državen zbor. Pred otvorenjem državnega zbora je tirjal Repnin od vsacega uda pismeno zavezo (revers), da bo vse dovolil, kar želi Katarina. „Nikoli in v nobenem slučaji se ne bom protivil želji ruskega poslanika. Ko bi ne spolnil svoje obljube, zgubim za kazen svoje plemstvo, posestva, življenje, prejmem sploh vsako kazen, kojo bi mi določil napominani poslanik." Kdor se je branil podpisati to zavezo, plačati je moral drago svojo trdovratnost. Ruski vojaki so zažgali palače, opustošili polja upornih plemenitašev. Vendar je imela Poljska še dokaj neupogljivih plemenitih mož, ki so branili brez strahu domovinske pravice. Med prvimi zagovorniki poljske neodvisnosti sta bila škofa Soltik iz Krakova iu Zaluski iz Kijeva. Knez Repnin dal ju je, grofa Rzevuska, očeta in sina in še več druzih v noči od 14. do 15. oktobra 1767 prijeti ter prepeljati v mrzlo Sibirijo. Tako so je z nogami teptalo v Poljski narodno pravo! Knez Repnin je opravičil kazen omenjenih mož, da so se predrznih »sumničiti čiste namene ruske carinje in se pregrešili zoper njeno čast", ter je pristavil, da bode carinja še mnogo ukrenila »za srečo Poljske". Vsi krogi naroda in zastopniki vnanjih držav so bili osupnjeni. In kaj je delal »ljubi" Stanislaj Poniatovski? »Sedel je mirno pri mizi v slikarski obleki ; pred njim so ležali čopiči, barve in kitajsko črnilo: slikal je uzorce novim oblekam svojih služabnikov o priliki obletnice svojega venčanja." Tako so ga našli narodovi zastopniki, hoteč ga prositi pomoči zoper Repninovo samovoljnost. Vstregel je njihovi prošnji, ponižno je prosil milostivo Katarino, da izpusti pro-gnaue može. Ona mu odgovori 14. decembra 1767: »Nesamopridna in čista ljubezen do naroda poljskega ji ne pripusti, da bi uslišala željo, marveč ji ukazuje, da hodi po isti poti, ki vodi do sreče (poljske) dežele. Poslanik v Varšavi je spolnil le njeno povelje, ko je spodil iz dežele upornike." Repnin je imel prosto roko. Ruski grenadirji so stali v vrstah v zbornici, da pri prvi priliki na povelje Repninovo udarijo po poslancih. »Ad hoc" izvoljen odsek poljskih poslancev je moral v posebni noti naznaniti evropskim vladam, da se Poljski žari jutranja zarja neodvisnosti in prostosti. Žalostno, a resnično, da je moral zatirani narod svojo tiraninjo proslaviti pred Evropo kot osvoboditeljico!
Katarina ni hotela le Poljske porušiti, temveč tudi popolnem iztrebiti katoličanstvo. Zato je Poljakom vrinila »svojega" Poniatovskega. Takoj prvo leto (1764) je pisal svoji carinji: »da hoče delati ne le v ruskem duhu za »dissidente", temveč tudi na želje carinje poljsko cerkev z novo »sinodo" odtrgati od Rima in svoj narod oprostiti tujega ižesa." Repnin je celo naznanil papeževemu nunciju, da ima ukaz, njega prijeti in poslati v Rusijo.
Papež Klemen XIII. je prosil pomoči proti Rusiji vse katoliške vlade. Pa evropske vlade tedaj niso čutile poljske nesreče. Ob enem so se vzdignili v Poljski plemeniti možje (žalibog, med Poljaki je bilo in je mnogo kukavic in izdajic!), branit svojo vero in domovino; sklenili so 1. 1768 zvezo v Baru. Razložili so svoj žalostni položaj vsem vladam evropskim, spominali Evropo na svoje krvave boje z Mon-
samostanov, ustavov in društev. Potem vredništva skoraj vseh nemških katoliških časopisov avstrijskih, bavarskih, da, celo 3 iz Berolina in časnik »Voce della Verita" iz Rima itd. Da so razne katoliške tiskarne, n. pr. Styria, Herder, Pustet, Benziger tudi po svoje si prizadevale slavljenca poslaviti, to dela čast njim in slavljencu. Katoliška bukvarua Mittermiillerjeva iz Solnograda mu je pa telegrafično izrekla željo, naj bi ga Bog pustil še tako dolgo zdravega in veselega, »da bi sovražnikom naše sv. vere še novih 25 naštel!"
Ker »Tir. Volksbl." zastopa načela središča ali Liechtensteinovega kluba v državnem zboru, zato je ta klub po svojem članu Zallingerju poslal gosp. vredniku pismeno priznanje in zahvalo, podpisano od vseh 20 udov tega kluba. Več društev in nekaj občin imenovalo je slavljenca svojim častnim članom. Bil je to v resnici dan slave ne le za enega katoliškega vrednika, ampak za vse katoliško časnikarstvo.
»Slovenec" pa tako temu tirolskemu listu poplača majhen dolg, kterega je bil naredil, ko je po njegovem: »Armer Oasper" predlanskem svojim i bralcem podal: »Mladega Gašperja življenje in trp-1 ljenje". Vzajemnost naj živi!
golci in Turki. Glasovi vpijočega v puščavi 1 Avstrija se je bala vojske, Prusija je bila v skrivni zvezi z Eusijo. Francoski minister Choiseul je odgovoril, da je Franciji več ležeče na Ameriki, kakor na Poljski, tudi ko bi si jo razdelile Rusija, Prusija in Avstrija. Tudi Anglija je bila gluha, ker se je bala za svojo kupčijo.
(Dalja prih.)
dokler še taki zakoni ne vstavijo. Ob enem pa jako čuden pripomoček nasvetuje, kako bi se dalo hira-jočemu madjarstvu zopet na noge pomagati. Košut jravj, da bi se naj vsak predpust nekoliko 1000 gld. med revne madjarska dekleta razdelilo s pogojem, da se morajo takoj pomožiti. Čez nekoliko časa poslal bi jim tjekaj še madjarskega učitelja in preden bi stari povlaščeni rod izumrl, pricvetela bi zopet madjarska narodnost na površje.
Domače novice.
P. n. gospodom volilcem glavnega mesta Ljubljanskega
se vljudno naznanja, da bodo shodi, pri kterih se izvolijo kandidatje za prihodnje mestne volitve, v sledečih dnevih:
Y	četrtek dne 25. t. jn. (praznik) ob
II.	uri dopolune v čitalnični dvorani za
III.	razred.
Y	soboto dne 27. t. m. ob 7. uri
zvečer v čitalnični dvorani za II. razred.
Y	nedeljo dn6 28. t, m. ob 11. uri
dopoludne v čitalnični dvorani za I. razred.
K obilni vdeležbi vabi p. n. gospode vo-lilce vljudno	volilni odbor.
(Frnlt. Reinliiuder) zapustil je danes Ljubljano, odhajajoč na svoje novo mesto kornega zapovednika v Brno Odpeljal se je dopoludne z nagličem. Spremili so ga na kolodvor vsi tukajšnji dostojanstveniki, med kterimi je bil tudi mil. knezo-škof.
(Pobiranje doneskov za „TSTarodni Dom" v Ljubljani.) Pri nobenem narodnem prazniku bi se ne smela zamuditi vgodna prilika, spomniti se one občeslovenske naloge, ki spada tako rekoč kot posebna točka k sedanjemu narodnemu programu, spomniti se namreč nabiranja doneskov za zgradbo »Narodnega Doma" v Ljubljani. Tudi člaui pisateljskega podpornega društva, ki so se zbrali pretečeni četrtek v spodnjih prostorih čitalnice Ljubljanske, da slave pokojnega Jurčiča, so se pri tej priliki spomnili našega podjetja. Med izbornim petjem in navdušenimi zdravicami se je nabiralo tudi za »Narodni Dom" in nabralo nad 28 gold. Toda predno govorimo o knjižicah, ki so se pri tej priliki razprodale in nam poslale razprodane, omeniti nam je knjižice, ki nam je par dni poprej došla kot LX. krajcarska pod štev. 899 (poverjenik g. J. K.) iz Tržiča, ne ravno narodnega gorenjskega trga. Tem večjo zahvalo tedaj zavednim narodnjakom, kterih ni podušila Tržiška nemškutarija. Ostale tri krajcarske knjižice, ki smo jih te dni dobili, so bile večinoma pri Jurčičevem večeru razpečane, so pa te-le: LXI. pod št. 434 (poverjenik g. E. L.), LXII. in LXIII. pod št. 412 in 413 (poverjenik g. dr. V. G.). Le tako naprej pri vsaki slavnostni priliki.
(Uradniško društvo) ima v nedeljo 28. t. m. v Schreinerjevi pivarni na sv. Petra cesti dopoludne ob 10. uri svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu je predsednikovo sporočilo o društvenem delovanji; dalje sporočilo o računskem sklepu za leto 1885; dopolnilna volitev članov v lokalni odbor, kterim je doba potekla in obravnavanje raznih predlogov. Hranilna in posojilna zadruga tega društva ima svoje razprave še-le po splošnjem občnem zboru in se bo posvetovala a) o odobrenji računskega spoiočila in bilance za minolo leto. b) o razdelitvi dobička konec leta in o dotaciji rezervnega zaklada; c) o določilu obrestij posojilom, kakor tudi hranilnim ulogam ter o odpovedi poslednjih; d) o razpolaganji z malimi ostanki v blagajnici; e) o nagradi funkcijonarjev; f) o vsakojakih predlogih družabnikov, g) Dopolnilna volitev članov, kterim je doba potekla.
(Kmetijsko potno predavanje) ima potovalni učitelj gosp. Gustav Pire v četrtek 25. t. m. popoludne v Šmariji pod Ljubljano in v nedeljo 28. t. m. dopoludne v Šentjernej i pri Kostanjevici, popoludne pa v Beli cerkvi pri Novem mestu.
(Vojaške vaje) bodo imeli letos tisti rezervisti 3. vojnega kora (Gradec), ki pripadajo pešpolkom št. 17 (Ljubljana), 47 (Maribor) in 97 (Trst) ali pa k lovskim [batalijonom št. 7 in 19 (Ljubljana) od 8. do 15. maja. Rezervisti pešpolkov št. 7 (Celovec), 27 (Gradec) in 87 (Celje) ter štajarskih lovskih ba-talijonov št. 8, 9, 20 in 27 pa od 17. do 29. maja.
(„Sveta bo konec tisti dan po sv. Jožefu"), prerokoval je slamnat prerok na Koroškem. Mož je pravil, da bo po nenavadnem mrazu, ki smo ga letos še o sv. Jožefu imeli, nastala kar h krati huda vročina, ki bo ob 9. uri dopoludne že tolikošnja, da bo zemljo razgnala, ktera se ho na štiri kosove razletela. Vsi štirje plavali bodo potem brez pravega smotra po zraku. Na svetu je pa že tako, da čem večja je neumnost, ki jo ljudje okoli trosijo, tem raje jo nekteri verjamejo. Prerokovanje koroškega kmeta našlo je tudi v Pragi verno srce. Nek pre-mogar je bil tako za trdno prepričan, da po sv. Jožefu ne bo nobene nedelje več na svetu, da je tudi po tem živeti začel. Pred vsem se mora denar
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. marca.
Notranje dežele.
Budgetna debata v državnem zboru se je toraj y petek pričela in s tem odprla ograja, kjer bodo zastopniki raznih narodov in raznih strank jahali vsak svojega konjička ali kljuso ter kazali in dokazovali vsakovrstne resnične in izmišljene bolečine narodov, pa tudi ponujali svoje gotove po-močke. Navadno so predstavljalci leto za letom jedni in tisti že znani obrazi. Tii in tam se pokaže tudi kak nov umetnik, zato pa marsikteri stari nagr-bančen obraz zgine. Med poslednjimi pogrešali smo letos do sedaj štajarskega psevdo-Jeremijo, liberalnega poslanca Carnerija, ki je prejšnje leta vselej ples začel. Leta in leta pridigoval je ta slamnati prerok ubogi Avstriji pogin pod tem ministerstvom, zgodilo se je pa ravno narobe. On je prerokoval državno revščino in zapuščenost, država se je vspela kviško, kar se vsakdo lahko iz dnevnih kurzov prepriča. Tudi v inostranstvu kredit naš raste. Vse, kar je Carneri prerokoval hudega Avstriji, spreobrnilo se je na dobro, kakor Bileamova kletev Izraelcem. Kaj je mož toraj letos druzega hotel, kakor tiho biti. Pač se je vpisal med levičarji kot 22. govornik, a s tem se tudi govoru odpovedal, ker danes se bode predlagal konec debate. — Ravno tako smo imeli druga leta že več časa priliko slišati na levici okaranelo frazo: »Nič ne privolimo davkov taki vladi!", če prav ni nič koristila, kajti vlada je potrebni davek kljubu temu kujanju do sedaj še vedno dobila. Prerok tega stavka je bil navadno Plener mlajši, a ta je letos obupal ter popolno vtihnil. Vseh teh kujačev letos toraj ne bo slišati. Davek bodo privolili; govoriti mislijo pa menda še več, ker so se oglasili za nadrobno razpravo. Da bode zatiranje nemštva edini in glavni predmet, je skoraj gotovo, deloma pa tudi že znano.
Poljak; jeli so si Scharschmidov predlog tudi od te strani ogledavati, če bi postavim zanj glasovali. »Zakaj bi ne, pravi »Przeglad", to lahko vsi avtonomisti store, toda le pod gotovimi pogoji, sicer ne. Mi Poljaki bi pred vsem za-se zahtevali, da se nam vse tiste pravice povrnejo, ki smo jih v Avstriji že imeli, in so nam jih po sili odtegnili. Pred vsem bi zahtevali pravico za naš deželni zbor, da ta zopet v svojem imenu pošilja lastno delegacijo v Dunajski državni zbor. Dalje morali bi dobiti naš lasten deželni šolski svet, ki bi imel samoupravno oblast čez srednje šole, in bi mu morale biti ob enem podrejene tudi obrtniške šole. To bi bile glavne točke poleg nekterih drugih malenkost, da bi Galicija glasovala za postavo, ktera bi edino le Nemcem koristila. Prav po njenem izgledu lahko bi zahtevale druge pokrajine vsaka za-se, kar bi ji najbolje ugajalo." Poljakom je pač lahko tako govoriti, ker imajo poljščino že tako rekoč intabulirano po šolah in uradih. Kaj pa pri nas, kjer nas s slovenščino še vedno povsod v kot potiskajo? Slovenci bi za nobeno drugo ceno ne mogli za Scharschmidov predlog glasovati, kakor za to, da se nemščina sicer okliče za skupni državni jezik, kar je že tako, slovenščina se pa ob enem v vse urade in šole vpelje. Ko bi se nam to dovolilo, potem smo še-le na enaki stopinji s Poljaki in potem še-le prišle bi njihove zahteve tudi pri nas na vrsto. Drugače pa niti govorjenja ni 1
Madjari tožijo, da njihova narodnost na Erdelj-skem pojema in gine, kakor pomladanski sneg. Tudi Košut jel se je pečati z vprašanjem o izumiranji madjarske narodnosti in je prišel do čisto druzih zaključkov, kakor pa drugi njegovi rojaki. Drugi trdijo, da sta slabo narodno gospodarstvo in preobilno število Rumuncev vzrok, da madjarstvo po Erdelju gine. Kaj še, pravi Košut, niti eno niti drugo, temveč rumuuska dekleta so vzrok temu. Kolikor se madjarskih mladenčev z Ruinunkinjami poženi, toliko družin je za veliko Madjarijo zgubljenih, kajti Vlahinja polasti se takoj cele hiše. — Mož ima prav. Ali ni ravno te prikazni pri Poljakih Bismark zatirati jel? Ali ni on sam rekel, da bodo od slej nadalje nemške uradnike le Nemke jemati smele in nikdar ne Poljakinje? In — ozrimo se v domači deželi okoli. Ali niso sinovi večinoma odpadniki našega naroda ali pa vsaj popolnoma ne-brižni zanj, če je mati v hiši nemčurske rodovine? Saj tudi drugače mogoče ni. Po nemški izgojeni otroci redko kedaj še toliko slavjanskega duha ohranijo, kolikor so ga od očeta dobili, ako se on sam kaj ž njimi in z njihovo izgojo peča. Kjer pa tega čas in stan ne pripušča, ondi je navadno dvojljive matere otrok za slovensko narodnost zgubljen. Košut pravi, da tudi na Erdeljskem ne bo poprej bolje,
Tnanje države.
Nemci so glede bolgarsko-turških ho-matij pravo pogodili. V Berolinu so sploh teh misli, da naj se Evropa sedaj, ko se je stvar tako mirno završila, nič več, ali vsaj nekaj časa več ne vtika v ondašnje razmere, temveč naj jih prepusti Aleksandru in sultanu, ki se bodeta še najprej in najbolje pogodila med seboj. Da se Aleksander sedaj brani podpisati, kar mu Turčija, oziroma Evropa ponuja, ima prav, kajti to ni več tista prvotna pogodba, ktero je on s sultanom sklenil, temveč nekaka pokveka njena, ki jo je Turčija sama po nasvetu Evrope napravila, in ktero mu sedaj v podpis ponujajo. Zarad tega se pa Aleksander brani jo podpisati. Evropa bi ga lahko prisilila na to, kar bi pa nikakor ne bilo dobro, kajti prisiljena pogodba neha pogodba biti in Aleksander bi ne imel prav nikake obveze več do sultana glede raznih obljub. Prva posledica tega bi bila, da bi se boj morda še letos zopet ponovil, ko je ravno dobro prenehal, kajti Aleksandra bi Bolgari sami privi-jali, da naj pričeto delo dovrši. Ali bi mu bilo mogoče zdatno vpirati se jim pli ne, kdo ve. Edino s tem bi se lahko izgovarjal, da se mora poprej vojska v red spraviti in da bo treba za sposobne višje častnike skrbeti. To pa ne bode tako lahko, kajti doma jih ni na izbero, tujcev pa ne marajo več. Edino z ruskimi višjimi častniki bi si še pomagal, a dvomljivo je, da bi mu jih Rusija dovolila, vsaj ne, dokler bodo še stare razprtije med čarom in Aleksandrom. Brez mnogo častnikov si je Aleksander sicer v poslednji vojski lavorike priboril, kakor še nikdar ne, toda kdo ve, če bi si jih še enkrat, ako bi do tega prišlo.
Včeraj smo poročali, da je srbski prvi minister, Garašanin, prav za trdno sklenil odpovedati se tej časti. Kakor se danes čuje, mu bode naslednik dosedanji poslanik v Londonu, Mijatovič, pri kterem se večje sreče nadjajo glede združenja naprednjakov in radikalcev. V to segla sta si že v roke Piročanac, ki je oče napred-njaške stranke inNovakovič, ki naroduo-liberalce zastopa in si sedaj s tem glavo ubijata, kako bi zmerne radikalce v svojo družbo dobila. Nekaj časa je bil tudi Garašanin teh misli, da bi se to storiti dalo, sedaj pa ni več. Sprevidel je, da srbski radikalci druzega ne iščejo, kakor velikansk prevrat, kterega bodo tudi skušali napraviti in — mož se je odpovedal. Ce bo Mijatovič kaj bolj srečen, kdo bi to že danes vedel? Kdor pa razmere v najmlajši kraljevini le vsaj površno pozmi, rekel bo takoj, da bode tudi ves njegov trud zastonj. Malo kteri radi-kalec se preobrne, srbski pa celo ne ter ostane kar je bil, nezadovoljen zabavljivec, ki s celim svetom v prepiru živi. — Ondašnja nacijonalna banka imela bo 29. marca svoj drugi občni zbor, in nekteri, ki s sedanjo notranjo upravo niso zadovoljni, žele, da bi se ta preosnovala. Pa tudi ne bodo kdo zo& kaj opravili, ker je velika večina naroda ž njo prav zadovoljna. Finančni minister je izdal odlok, da se bode odslej nadalje pri vseh blagajnicah srbski papirnat denar, ki ga je nacijonalna banka izdala, sprejemal za nominalno ceno, t. j. se bo izplačeval polnoštevilno in sicer po 10 dinarjev (frankov) v srebru, po 50 in 100 dinarjev pa v zlatu. Tako je tudi na Nemškem. Ondi je papirnata marka ravno toliko vredna, kakor zlata; pri nas v Avstriji pa niti srebro zlatd ne dohaja.
Predsednik amerikanskih združenih držav, Cle-veland, poslal je kongresu svoje sporočilo, v kterem se pečd s preganjanjem Kitajcev v pacifičnih državah. Cleveland pravi, da je dal stvar preiskavati in se je dokazalo, da se tistih prekucij ni nobeden amerikansk državljan vdeležil, temveč da so se tuji naseljenci med seboj zgrabili. Vendar pa moramo tudi poboje te vrste zabraniti; kajti če bi prav s Kitajcem ne imeli sklenjene pogodbe za medsobojno varstvo, imajo Kitajci vendar-le že iz človekoljubnega ozira pravico do splošnjega varstva njihovih oseb in premoženja, kakor vsaka druga narodnost. Temveč je pa naša dolžnost skrbeti za njihovo varnost, ker taka pogodba med nami in Kitajem v resnici obstoji. Kitajski poslanec zahteva odškodnino za veliko krivico, ki se je njegovim rojakom tu pri nas zgodila in mu je naš minister zunanjih zadev že o tem oziru nekej odgovoril, ob enem ga potolažil, da naj počaka, kaj da bode- kongres določil. Kongres naj sedaj to zadevo v pretres vzame, pravi Cleveland konečno, in naj se poškodovanim Kitajcem prizni't primerna odškodnina, da nam svet ne bo očital, da smo divjaki. Ob enem naj se pa kongres izreče, da se ta odškodnina ne bo smatrala morda za kako podlago bodočim sličnim slučajem, temveč ta ni nič druzega, kakor prostovoljno določena podpora ponesrečenim tujcem.
t
dobro zavžiti, mislil si je premogar, ter si je redno vsak dan, oziroma vsako noč, opico kupil. Pa tudi premog mora še v denar spraviti preden bode konec sveta in to po vsaki ceni. Prodajati ga je začel stot po 10 krajcarjev. Da so se mu na ta način pre-mogova založišča kar h krati s kupci napolnila, je verjetno, kajti ljudje so kar trumoma k njemu po premog drli. Vidoč, kako da mu gre blago ročno s pod rok, je celo na konec sveta pozabil in si ravno prav zadovoljno roke mencal, ko njegova žena v prodajalnico vstopi, kjer so premog prodajali in mu ojstro pridigo napravi zarad njegovega početja. Toda mož se ni zmenil ne za-njo in ne za njeno pridigo, temveč dalje premog pod nič prodajal. Žena, vidoč, da ni druge pomoči, kakor sila, naprosila je dva krepka soseda, da sta ji prismojenega dedca v spalnico odpeljala, kjer so ga na posteljo položili in zaprli. Mož je hotel spe pričakati konec sveta. Ko se opoludne zbudi, je bilo njegovo prvo vprašanje, če svet še stoji. „Pojdi, pojdi gumpec", pravi mu žena, „svet bo še vedno stal, dokler bo imel še kaj prida takih bedakov, kakoršen si ti, ali premoga našega ni več 1"
(0 popkih ali vršičkih borovcev) je nastala huda vojska. Na eni strani so za porezovanje vršičkov, na drugi zoper to. Tudi sodbe gosposk so razdeljene, v krajih je porezovanje prosto, v drugih prepovedano, tako n. pr. v Zatični, v Novem mestu. Zlasti zadnje glavarstvo je bilo hudo grajano, ker je neki gospej, ki je za trgovca skupovala take vršičke, prepovedovalo borove popke skupovati. Mi mislimo, da resnica je v sredi. Gotovo je, da brezobzirni ljudje delajo po gozdih s porezovanjem borovih vršičkov veliko škode, ker ne gledajo na škodo posestnikovo in splošno, ampak le na svoj žep in dobiček. Za take in proti takim je prepoved potrebna. A slučajno letos, ki je sneg toliko borovih dreves starejih in mlajših polomil, je gotovo neškodljivo, če se takim borovcem vršički porežejo. Enako res škodljivo je tudi, če se popki porežejo starim popolno dorastlim borovcem. Vendar prvo in drugo je privoljeno le lastnikom, drugim ljudem le s privoljenjem posestnikov.
Za tako postopanje lahko navodimo popolno zanesljivo sodbo. C. kr. deželni gozdni nadzornik, g. Goli, je o tej zadevi poprašan, se tako-le izjavil: »Strogo je prepovedano ter bode prestopek ojstro kaznovan , če se režejo vršički od nedoraslih, toraj rastočih in nepolomljenih borovcev; nasproti pa ni nič ugovarjati proti temu, če revni ljudje s privoljenjem posestnikovim, ali tudi posestniki sami od polomljenih borovcev popke porežejo ter prodajajo. Isto tako je dovoljeno popke po-rezovati od popolno doraslih, za sekanje godnih borovcev."
(0. g. profesor Skuhala) bode v Ljutomeru 25. t. m. faranom slovesno predstavljen kakor tamošnji župnik.
(Kočljivo določilo), ki je gosp. baronu Pinu spodneslo ministerski stolec, določilo s stavkom, ki smo ga mi enkrat dosledno citirali, nahaja se, kakor smo že z začetkom tega meseca v poročilu o poštno-hranilničnem računu za mesec februvarij povedali, v uradni okrožnici štev. 3.
Razne reči.
— Nesreča na železnici. IzMonaca se piše: Sloveč predpust (Karneval) v Niči se je strahovito končal. Vlak, ki je šel na pepel-nico zvečer ob 6. uri iz Moute Carlo, je trčil s posebnim vlakom, ki je prihajal iz Mentane. »Stal sem tačas, tako pripoveduje navzočih jeden, na terasi, od koder se dti. vsa proga od Mentane pregledati. Vse, kolikor jih je gledalo na cesto, je groza sprehajala, ko so videli, da se po edinem tiru dva vlaka drug drugemu bližata. Na kolodvoru v Monte Carlo so zapazili nevarnost, dajali so znamenja, a bilo je že prepozno. Žvižganje od obeh strani, potem strašni ropot, megla dima in kup razvalin — in! in!" Kraj, kjer sta trčila vlaka je med Cabre-Roquebrune in Monte Carlo, četrt ure od kazine. Vlaka sta trčila skupaj na kraju tako nevarnem, da se slabejega ne moremo misliti. Na levo nepristopno kamenje, na desno 20 m visok zid, spodej morje. Lokomotiva pri vlaku, ki je prihajal iz Monte Carlo, je bila popolnoma zdrobljena, trije vagoni so se prekucnili v morje in dva na drugo stran. Najprvo so pripovedovali, da so našli 6 mrtvih in 16 ranjenih, med njimi 10 hudo poškodovanih. Med tem, ko je bila taka groza v morji, in so se ranjenci v krvi valjali, so pa v kazini mirno igrali. — Monte Carlo je tisti slabo sloveči kraj, kjer se vsako leto toliko ljudi umori; vse premoženje zaigrajo, potem pa druge rešitve ne vidijo, da se sami končajo. ■— Pred nekaj
časom se je nek gospod iz Milana obesil na drevesu na vrtu, dobili so ga, ozdravili ter mu dali potnine. Tako, kar morejo, vse zakrijejo. — Ogerski grof je zaigral ravnokar zadnji denar. Vsede se na divan, potegne ojstro nabrušeno bodalo in si ga zabode v srce. Obstopijo ga, okno odpro in ga vržejo na dvorišče ob 9. uri zvečer. K nesreči je truplo oplazilo čuvaja doli stoječega, ta se prestraši, pamet se mu zmeša. — Pred nekaj dnevi si je najel fino oblečen gospod čolnič, peljal se na morji, a skočil v morje. Vendar čuvaji so povsod, oteli so ga in spravili so ga nazaj v gostilno. Vendar obupnost ga ni minula in drug večer se je v sobi obesil. — Monaco je samostalna deželica med Francoskim in Laškim in tam se gode taka grozna dejanja. Cas bi bil, da bi veče sosedne države vmes segle.
—	Požar sirotišča »LoherNocken" pri Voerde je presunljiva nesreča. Zgorelo je 5 otrok in tudi 1 nadzornik. — Sirotišče je bilo osamljeno od velicega poslopja. Bila je to dvostropna nekdanja kmetijska hiša z lesenimi stropi, spodaj je bila šola, potem shramba za obleko in orodje in krojnica, v poslednji je ogenj nastal. Nad to so bile v 8 prostorih spalnice za dečke, nadzornike in za hlapce. — V podstrešji je bila nakopičena klaja. Ob 10. uri so šli spat, ob 12. uri zbudi dečka dim, tekel je k nadzorniku, ta je otroke budil, začel zvoniti, a zopet nazaj tekel v plamen, ter skušal otroke rešiti in tako postal žrtva krščanske ljubezni. Prednik in dva soseda sta bila brž pripravljena, a die časa ni bilo ni-koga drugega. Začele so stopnjice goreti. Dečki so pri oknih poskakali, ali so jih po lestvicah spravili iz gorečega poslopja; nekteri so se v posteljo zarili, in ker je bil strašanski dim jih niso mogli več najti. Zdavno so že spoznali, da je to poslopje za toliko ljudi premajhno in nevarnost silna, ako ogenj nastane. Novega poslopja pa niso zidali, ker ni bilo iz česa.
—	Delavski nemiri vzedinjenih državah severne Amerike. Pod nadzorstvom tajne družbe: »vitezov dela" zahteva se: krajši čas za delo, povišanje plačila in pripomoč zoper mnogo pritožeb. Imenovano društvo zapoveduje »strajke" in vreja delavske zadeve po vseh delih v deželi. Na jugu-zahodni železnici Gould-ovi ni ga prometa z blagom in dvanajst tisoč delavcev je brez zaslužka. Razsežen strajk se je začel 8. marca v premogovih rudnikih v Marjland, ker je deset tisoč delavcev brez dela. Zahtevajo povišanje plače pri bečvi za 10 odstotkov, in nadejati se je daljšega boja, ako se ne bode prijenjalo. Kako bodo v Ameriki ugnali te strahovite prikazni. — V Evropi redarstvo in po-stavodaja ne opravi nič napram tem prikaznim. — Kedar bo streha na hiši gorela, potem se bodo menda spomnili, kaj vkroti človeške strasti, kaj in kdo uči bogatina usmiljenja in prizanesljivosti, reveža pa potrpežljivosti in vdanosti v voljo Božjo.
Telegrami.
Gradec, 23. marca. Štajarska hranilnica znižala je obresti pri posojilih na hipoteke tudi če bi denar zunaj Stajarske dežele posodila, na 41/2°/o-
Praga, 23. marca. Na Češkem se je jel po rekah led krehati in je nevarnost zaradi povodnji ob velikih vodah velika.
Rim, 22. marca. Pražski nadškof in brnski škof sta bila danes pri sv. očetu sprejeta.
London, 23. marca. V dolenji zbornici je vlada objavila, da z Italijo glede zasedanja Masane ni sklenila nikake pogodbe. Italija se bode po Granwillu podučena s Turčijo sporazumela. Utrdbine za obrambo angleških trgovinskih in vojnih luk se neprestano nadaljujejo. Angleška je že sedaj tako trdna ondi, da se tudi dveh združenih pomorskih sil ne boji.
London. 23. marca. Reuter sporoča, da se Rusija še ni odtegnila demonstraciji v Sud-skem zalivu, kjer so vojni parniki velesil zbrani. Glede Grške so velesile še vse enih misli. Bolgarski knez še vedno ni privolil v izvolitev za petletnega generalguver-nerja.
Umrli »o:
17.	marca. Maks Papež, odvetnikov sin, l1/« let, Gospod-ske ulice št. 14, bo/.j&st. — Tine Dame, tesar, 53 let, Dunajska cesta št. 35, jetika. — Lenka Kurnik, paznikova hči, 71/* let, Žabjak št. 5, davica.
18.	marca. Marija Anfossi, učiteljica francoščine, 81 let, Pred Škofuj o št. 2, oslabljenje moči.
19.	marca. Baltczar Glavač, mestni ubog, 80 let, Karlovska cesta št. 7, Marasmus.
20.	marca. Friderika Rabnik, učenka, 10 let, Stari trg št. 18, kron. katar v črevesu. — Alojz Vrtnik, čevljarjev sin, 2 leti. Stari trg št. 13, božjast.
21.	marca. Peter Pavlin, sin izdelovalca dežnikov, 1 ines., pred konjušnico »t. 7, božjast. — Neža »Starin, hišna posestnica,
46 let, Ilovca št. 14, kron. pljučni katar, — Marija Tome, gostija, 87 let, Gradišče št. 12, Marasmus.
V bolnišnici:
17.	marca. Urša Milavc, gostija, b6 let, Bronchitis ehro-niea. — Blaž Novak, delavec, 55 let, Emphysoraa polmonum.
18.	marca. Ignaoij Svetič, tovarniški uradnik, 50 let, oslabljenje moči. — Karol Novak, dclavec, 36 let, jetika. — Meta Keber, delavka, 47 let, jetika.
20. marca. Avgusta Ljubič, gostija, 23 let, jetika.
Tujci.
21. marca.
Prt Maliču: Leonhard, Deutseh, Winkler, Hortig, Reiss, Lange, Feigl, trgovci, z Dunaja. — Behofschitz, Dumičič, trgovca, iz Linca. — Teštin, trgoveo, iz Kočovja.
Pri Slonu: Vojteh Labvoisse, trgovec. — Anton Kru-mer, fabrikant, z Dnnaja. — P. Breisach, trg. pot., iz Opave. — J. Klein, trg. pot., iz Budapešte. — Edvard Newes, trg. pot., iz Gradca. — Ivana Kttmič, iz Zagreba. — K. Klemenčič, trgovec, iz Idrije. — Marija Šenk, z Jezera.
Pri Bavarskem, dvoru: Marija Penič, zasebnica, iz Šmarij. — Ana Bizjak, zasebnica, iz Mlakonoge. — Murolšek, Škul, posestnika, iz Blok.
Pri Južnem kolodvoru: Kikinis, trgovec, z Dunaja. — Josipina Reieh, zasebnica, iz Trsta. — Alojzij Turbuč, podobar, iz Beljaka. — Anton Ramrov, posestnik, iz Poličan.
Pri Virantu: Zavodin, Lavrenčič, posestnika, iz So-dražice.
Vremensko sporočilo.
I Dani	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zralroraera v uim	toplomera po Celziju			
22.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	737 20 73632 73802	+ 2-4 +12-0 + 5-2	si. szp. si. jzp. si. jzp.	oblačno oblačno jasno	000
/jjuiiitj uui.u iiu, pujjuiuuiie uuiuiua jasnu 111 suince, avccci
jasno. Srednja temperatura 6 5° C., za 2-2° C. pod normalom.
Žitna eena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 90 kr., — domača 7 gl. 20 kr. — Rž 6 gl. 26 kr. — Ječmen 5 gl. 10 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 6 gl. 60 kr. — Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 3 gl. 62 kr.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 23. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85	tri 25 kr
Sreberna „ 5% ,, 100,, (s 16% davka)	85	40
4% avstr. ziata renta, davka prosta	114	,	40 „
Papirna renta, davka prosta . .	101	„	85
Akeije avstr.-ogerske banke . .	*75	„	— „
Kreditne akcije............299	„	50 „
London.......125	„	80
Srebro.......—	„	— „
Francoski napoleond......9	„	99 r
Ces. cekini ....	5	„	92
Nemške marke......61	,,	65
Homer iana-caj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučili in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehi!	(20)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljd 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima
Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79.
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani
(11)	se dobiva
Okrožnica
Njih Svetosti papeža Leona XIII.
o
krščanski uravnii vi držav.
Obsega 32 strani v osmerki in volja 6 kr., kdor jih naroči več skupaj jih dobi šo ccneje.
MARŠALA-FLORIO,
najboljše
Sicilijansko desertno vino
za slabotne,bolnike in okrevajoče jako okrepčavajoča pripomoč. Za zdrave jo pa to vino boljšo memo vsakega druzega deserta.
Pravo dobiva so v Ljubljani pri
G. PICCOLl-ju,	(4)
lekarna „pri Angelu" na Dunajski cesti.
tvy*rcrrrrvv*crfY>