PRIMORSKI DNEVNIK ***» plačana v gotovini "“k Postale 1 gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 263 (8356) TRST, torek, 7. novembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. AMERIČANI IZBIRAJO DANES NOVEGA ŠEFA BELE HIŠE Nixon odločno favorit pred McGovernom na današnjih predsedniških volitvah v ZDA Ameriške volitve **> je med sedanjo pred-kampanjo v Združenih Amerike, da bi kar ° J podčrtal pomen teh m 'zrekel takOiš socioo o Etdniku najvecje sne zanj vi svet:a ■ Noben absolut-obloc?dar ni imei tako veUke tjo L/..®®** življenjem in smr-Prftri. harodov, kot jo ima S?6** ZDA. Dejstva, in Hi vietnamska volna ba v °'.pnčaj°> da taka sod-recn(^V0Jem bistvu ni niti ne-gfna, nit' pretirana. °dlofV- <^anes ameriški volivci ta n?’ komu bodo zaupali °blasfSerda Nixona. Celo tako da-praJfedo ta predvidevanja, da dež i°\ kak0 bi se zgodil ču-Voute1016«3- be bi iz sedanjih tiov V zmagovalec Nixo-senot nasPr°tnik, demokratski C* McGovem. Ico 1Jev zunanji politiki vsa-WwAerokova®je najbolj ne- °®tlto rl St-Var’ Pa j® VeČ k0t panja ’ • je Predvolilna kam-teenav1Zzvenela v znamenju Hi ' ^Pravnega boja. Nixon s voj c* topal k°t McGovem v k«. kandidata lastne stran-sPustii aSPr°tno, Nixon se je pjjj .* v ta boj kot predsed-VB’ ki se je odločil to th *„J0 zadržati za vsako ce-4tp0 ®aslednja štiri leto. Ne PeprjL^ ie imel na razpolago l*lno 61110 ved sredstev za vo-Wircxpagand0 kot njegov b^seo tn^k’ Nixon je vse te Žei^h e .cfi°tn° politiko Zdru-držav podredil predvo-ti, ^ c*ijem. Pred štirimi le-Sedhi5ife Potegoval za pred-stavn n mesto’ Je sv°j boj po-]e pn-»na tri stebre, za katere tnaCjpkoval, da mu bodo po-. na oblast: obramba ga svnk Vse®a tako imenovane-Hiphi Podnega sveta pred ko-Aaijj ^om, ravnotežje sil v bptral 8640 ^ j« tako krčevito liw^sprejemu Kitajske v Stiž ZTvf narodej in pa predli v A v svetu, kar je Nixo-^QUo ne k miru v Viet-Sk>pti!fnmarve^ k nenehnemu 2(ja, vanju vojne v Vietnamu. btengL nastopa Nixon pred a-^ je Jj? v°bvci kot državnik, bosih °dprl. novo stran v odmrtij A^eriSke velesile z dru-^1 žbicami, saj je uresni-^žpo :anje 3 Kitajsko in ob-2v«žo ?5?elovanje s Sovjetsko ^ba brez zrna resnice kihi ®a bna Nixon volivce Ved (n,a' ZDA, da je eden bji Poofkik v°hvcev dovčerajš-A ScV avitni nasprotnik ZDA j® SoVi j k.a zveza. Nedvomno jski zvezi ljubo, da se Vavn« naslednja štiri leta *« praa kot predsednik ZDA, |,i&0stavi,člove'k. s katerim so 'VivT ( trdne temelje sode-? bjijT, n ki jamči, da bodo *br Sq Uresničili še vse tisto, *°j g0srV vzeli v načrt: raz-jVa jenskega sodelovanja, Vajat,St°Pnja razoroževalnih V dogovor o zmanjša- « in čet v Srednji Evro- Vno-marsitoj. , Nivna izvolitev se tako V hi °nu kaže kot naj višji Via mu podrejajo vsi li.Vel J in za katerega je *Vo celotn0 državno po- h? lUdi ciljem podre- vr v ,Aka vprašanja, kot je /Vel j letnamu. Ker se ni t U vietnamskemu kot poglavitnemu e§a emu kamnu za no-Vo, ^edsednika, je deloval itVivT je ameriške volivce Vca 0 gotovosti bližnjega ti ■ tak« 'Ine' v resnici pa je 8 njegova napoved zgolj katerim je obšel ne- r"u' svojo stran tako imenovano tiho večino, ki je obsojala vietnamsko vojno, pridobil je vojsko, ki ji ni zaprl vidikov nadaljevanja vojne. Nekaj pa bo le ostalo po teh volitvah, pa naj Nixon zmaga še s tako velikim odstotkom: njegov nasprotnik McGovem je zbudil nove sile, ki jih ne bo mogoče več zatreta, odprl je vidike nove ameriške politike. V tem je njegov pomen, četudi bo izšel iz teh volitev poražen. DRAGO KOŠMRLJ Rezultati raziskav javnega mnenja kažejo na veliko prednost sedanjega predsednika pred demokratskim tekmecem - Ekonomisti podpirajo McGoverna - Danes tudi volitve za predstavniški dom in eno tretjino senata VVASHINGTON, 6. — Nixon ali McGovem, to je vprašanje, na katerega bodo morali jutri odgovoriti ameriški volivci. Vsa dosedanja predvidevanja kažejo, da bo sedanji predsednik ostal še za štiri leta v Beli hiši, saj mu oba osrednja instituta za raziskovanje javnega mnenja, «Gallup» in «Harris», pripisujeta veliko prednost pred demokratskim tekmecem. Sam Louis Harris pa je še sinoči izjavil, da «ne more Izključiti«, da bi zmagal McGovem, čeprav se mu to zdi le malo verjetno. Vsekakor pa bi ne bilo prvič, da so se izvedenci javnega mnenja zmotili. Vprašljivo je, kako bodo volili mladi, ki bodo šli prvič na volišča. Teh je več kot dvajset milijonov, vendar se jih je mnogo manj vpisalo v volilne sezname, kar je v ZDA pogoj jŠ&V iJ/blit a ne bi vojna v Viet-Va ' S6v°d0vala ^govi izv°- tL bow^T'0vie,tnarnska obja-bi' *a sk e?a sporazuma je 6|„bi0g, orajda prepozno, da Jbf ž6 n&nkovito vplivati na 2rvll'bklii, ko ln tako težko A. ° volilno množico v Nixon pridobil na Senator George McGovern si v letalu, ki ga pelje v St. Louis, pripravlja govor za zaključek volilne kampanje. Spremlja ga 9 mesecev star vnuk Matthew. Skoraj bi se zdelo, da otrok moli za zmago deda za udeležbo na volitvah. Računajo, da bo glasovalo kakih enajst ali dvanajst milijonov mladih izpod 24 let, vendar tudi med njimi so mnenja deljena, posebno potem ko je Nixonu uspelo ustvariti iluzijo, da je vojna v Vietnamu tik pred koncem. Nixon preživlja zadnje ure volilne kampanje v svoji kalifornijski rezidenci ter se bo oglasil še zadnjič po televiziji. McGovem pa še vedno kroži po raznih državah ZDA ter skuša v zadnjih urah pridobiti nove glasove, ki naj bi mu omogočili to, kar se večini zdi nemogoče. McGovern je v tej zadnji fazi predvolilnega boja še okrepil polemiko proti Nixonu, predvsem v zvezi z Vietnamom, ter trdi, da ne bo sedanji šef Bele hiše nikoli napravil konec vojni, medtem ko bo prav to njegov prvi ukrep, če bo izvoljen na predsedniško mesto. V zadnjem trenutku so priskočili na pomoč McGovemu ameriški ekonomisti, ki so čez celo stran nedeljskega «New York Timesa* objavili oglas, v katerem hvalijo gospodarski program demokratskega kandidata. Dokument je podpisalo kar 1.800 znanstvenikov, med njimi Nobelova nagrajenca za gospodarstvo Paul Sa-muelson in Kenneth Arrow ter brat bivšega zakladnega ministra v Nixo-novi vladi Golfer Connally. Na posebni tiskovni konferenci je Samuelson dejal, da pomeni pobuda odgovor na podobno pobudo 32 ekonomistov v prid Nixonu. Samuelson je poudaril, da se je v štirih letih Nixonove vlade povečala brezposelnost, v proizvodnji so zgubili celih šest milijonov let dela, profit je v popolni stagnaciji, delniške vrednosti so ostale na ravni iz leta 1966, plačilna bilanca pa je predvsem zaradi vojne v Vietnamu v ogromnem deficitu. Franco Modigliani, profesor na «Massachusetts institute of technolo-gy», eni najbolj uglednih ameriških univerz, pa je poudaril, da so Mc Govemovi predlogi na gospodarskem področju pozitivni in predvsem skrajno realistični. Nikakor ne gre za radikalno politiko, kot se mnogi bojijo, je dejal Modigliani. Tudi Arrow je poudaril, da je McGovemov gospodarski program najboljši od vseh, ki so jih v preteklosti pripravili predsedniški kandidati, in nedvomno najbolj realističen. Velikega propagandnega pomena pa je dejstvo, da je dokument podpisal tudi brat bivšega zakladnega ministra Johna Connallyja, ki je kljub temu, da pripada demokratski stranki, vodil intenzivno volilno kampanjo za republikanskega kandidata Nixona. Bivši minister je celo organiziral skupino (^demokratov za Nixona» ter zelo o-stro polemiziral z McGovernom. Istočasno s predsedniškimi bodo ju tri tudi volitve za obnovitev predstavniškega doma in ene tretjine se- nata, poleg tega pa bodo imenovali | tudi vrsto guvernerjev in drugih državnih funkcionarjev. Na volitvah za kongres so favoriti demokratje, ki i-majo že dvajset let večino v parla mentu. Kitajski protest zaradi pošiljk ameriškega orožja Južnemu Vietnamu Titove čestitke Brežnjevu BEOGRAD, 6. — Predsednik ZK Jugoslavije Josip Broz Tito je ob obletnici velike oktobrske revolucije v imenu predsedstva ZKJ in v svojem imenu brzojavno sporočil generalnemu tajniku KP Sovjetske 'Išiljk vojaškega materiala, bombni-zveze Leonidu Brežnjevu «najprisrč- ikov in transportnih letal, helikop-nejše čestitke in najboljše želje za terjev, tankov in vojnih ladij iz nove dosežke in nadaljnji vsestran-1 EDA v Južni Vietnam. To jasno ski napredek ZSSR*. J flokazuje — komentira agencija — PEKING, 6. — Kot poroča agencija «Nova Kitajska* je pekinška vlada danes protestirala zaradi po- da ameriški voditelji z zavlačevanjem podpisa sporazuma o prekinitvi ognja nadaljujejo program vietnamizacije agresivne vojne v Indokini. Agencija polemizira tudi z izjavami glasnika Pentagona Jer-ryja Friedheima, po katerih naj bi pošiljanje orožja saigonskemu reži- mu «okrepilo pogajanja*. Take trditve — pravi «Nova Kitajska* — so popolnoma neosnovane.. Na sliki: dolge vrste tankov, ki so jih poslali iz Združene države Amerike, v ameriški mornariški basi «Newport» v Južnem Vietnamu. ........................................... ZAKLJUČENA SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZK SLOVENIJE Popolna enotnost pogledov v Zvezi komunistov poroštvo trdnosti socialistične Jugoslavije Zaključni poseg predsednika Popita po dolgi in izčrpni razpravi «Z utrjevanjem enotnosti ZK prispevamo tudi k ugledu JugosIavije» LJUBLJANA, 6. - Po dolgi in izčrpni razpravi o vlogi ZK pri uresničevanju nalog, ki izhajajo iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, se je v nedeljo zvečer zaključila v Ljubljani razširjena seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Na seji so soglasno odobrili referat, ki ga je v imenu sekretariata podal Andrej Marinc, ter delo sekretariata in predsednika CK v zadnjih dveh letih. Sklenjeno je bilo, da bo sekretariat pripravil akcijski načrt o bodočem delu, ki naj obvezuje tudi komuniste v družbenopolitičnih organizacijah, v skupščini in izvršnem svetu. Centralni komite je končno podprl predlog, po katerem naj bi v Sloveniji oblikovali predsedstvo republike. V zaključnem posegu je predsednik CK France Popit predvsem poudaril, da je razprava pokazala popolno enotnost pogledov na vlogo ZK, kakršno zahtevajo sedanji čas in sedanji družbeni odnosi. Razprava — je ugotovil Popit — je bila kritična in ostra po vsebini, demokratična pa po obliki. «Mislim — je dodal — da obravnavamo probleme tako, da povemo tisto, kar je potrebno, ostro, komunistično, odprto, kritično in samokritično, ampak vendarle tako, da ohranjamo dostojanstvo človeka in predvsem člana ZK*. France Popit je izrazil prepriča- Danes vsedržavne stavke kovinarjev gradbincev in državnih uslužbencev Tiskovna konferenca sindikalnih predstavnikov kovinarjev Nadaljujejo se pogajanja s podjetji z državno udeležbo RIM, 6. — Jutri bo 24-urna stavka uslužbencev vseh ministrstev in ANAS, ki so jo proglasile sindikalne zveze državnih uslužbencev CGIL, CISL in UIL. da bi protestirale proti odosu vlade do celovitega in hitrega pogajanja o zahtevni platformi kategorije. Stavka ne zadeva železničarjev, poštnih uslužbencev in šolskega učnega osebja. Zadnji dve kategoriji pa bosta stavkali v prihodnjih dneh: šolniki 8. in 9. novembra, poštni uslužbenci pa 15. Stavke državnih uslužbencev bodo še 10., 14., 15. in 16. novembra. Gre tokrat za razčlenjene stavke, za katere so pristojne pokrajinske sindikalne zveze. 22. in 23, novembra pa bo na vrsti 48-urna vsedržavna stavka. Od danes stavka milijon dvesto tisoč gradbenih delavcev, ki so včlanjeni v vsedržavne sindikalne organizacije FILLEA - CGIL, FILCA -CISL in FENEAL . UIL. Tudi tu gre za razčlenjene deželne stavke v okviru pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Gradbinci se tudi zavzemajo za ohranitev zaposlitvene ravni. V okviru sindikalnega spora bo skupno 24 ur stavk do 10. novembra. 8; novembra se bodo sestali predstavniki sindikalnih organizacij z delodajalci, da bi na- daljevali pogajanja, ki so jih prekinili pred približno enim mesecem Danes bo tudi vsedržavna štiri-urna stavka kovinarjev, tako zasebnih podjetij kot podjetij z državno udeležbo. Stavkali bodo zadnje štiri ure vsake delovne izmene, da bi protestirali proti nepopustljivosti industrijcev, ki so postavili na zadnjih pogajanjih vrsto zahtev, ki so za delavce popolnoma nesprejemljive. Predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev (CGIL, CISL in UIL) so na današnji tiskovni konferenci orisali razvoj pogajanj z zasebnimi industrijami, z industrijami z državno udeležbo ter s predstavniki malih industrijcev. V uvodu je generalni tajnik UILM Ben-venuto podal izčrpno analizo splošnega gospodarskega položaja v državi s posebnim ozirom na položaj kovinarskih industrij. Kar zadeva obnovitev delovne pogodbe kovinarjev in njenih posledic na splošni gospodarski položaj V državi, je Benvenuto dejal, da so kovinarji mnenja,' da je treba obravnavati problem izboljšanja delovnih pogojev ter gospodarskega in družbenega razvoja države hkrati, ker pridobitve na obeh področjih nista v nasprotju temveč se dopolnjujeta. Generalna tajnika FIOM Trentin in FIM Camiti sta potem govorila o poglavitnih temah sedanjih pogajanj z Intersindom ter z zasebnimi delodajalci. Dejala sta, da so se sindikalni predstavniki znašli pred dvema različnima zadržanjema, od katerih je stališče Inter-sinda vsekakor bolj pozitivno od stališča zasebnih delodajalcev. Če se bo v teku današnjih in jutrišnjih pogajanj izkazalo, da predstavniki Intersinda vztrajajo na nekaterih svojih odklonilnih stališčih, se bo treba odločiti tudi na področju industrij z državno udeležbo za zaostritev sindikalnega boja. Stališče zasebnih delodajalcev pa je bilo sploh negativno, celo o tistih točkah, pn katerih sindikalne organizacije ne morejo popustiti. Predstavniki treh sindikalnih organizacij so tudi sporočili, da so naslovili na ministrstvo za državne udeležbe pismo, v katerem zahtevajo čimprejšnja pogajanja za novo politiko investicij na italijanskem Jugu. V sredo se bo sestal izvršni odbor zveze kovinarjev, da bi sklepal o bodočih pobudah v zvezi z rezultati zadnjih pogajanj. Zvečer so se po daljšem premoru spet sestali predstavniki sindikalnih organizacij delavcev in industrij z državno udeležbo. Delodajalci so predlagali novo shemo za uvrstitev delavcev in uradnikov v stalež, ki po mnenju predstavnikov delavcev ne ustreza predlogom, ki so v zahtevni platformi. Ob zaključku sestanka, sta se obe strani domenili, da se sestaneta zopet jutri ob 17. uri, ko bodo nadaljevali s pogajanji. nje, da bo razprava prispevala k utrditvi enotnosti v republiškem političnem vrhu, s tem pa tudi k večji enotnosti ZKS in v ZKJ. Z enotnostjo komunistov pa se utrjuje tudi enotnost delavskega razreda in komunistov v Jugoslaviji, kar mora biti glavna skrb. Predsednik CK je v pregledu minulega dela ugotovil, da so ga začeli pred štirimi leti brez velikih političnih izkušenj. vendar z voljo, da ZK spet pridobi ugled in avtoriteto, da bo sposobna stati na čelu delavskega razreda v boju za socialistične samoupravne odnose. Pri tem so se pokazale tudi nekatere slabosti, vendar je bilo opravljeno veliko delo. Velika prednost je — je dejal Popit — da imamo v Sloveniji relativno mlad centralni komite, velikega pomena pa je tudi, da je sekretariat postal enoten, kar je jamstvo za dosego pozitivnih rezultatov. «Ko pa utrjujemo enotnost — je nadaljeval Popit — utrjujemo tudi Zvezo komunistov, s tem prispevamo tudi k ugledu Jugoslavije pri tistih, ki imajo pozitiven odnos do nas. Ta enotnost pa povzroča razočaranje pri tistih, ki so bili vedno skeptični do socialistične samouprav, ne poti Jugoslavije. Če nas danes od zunaj napadajo zaradi tega, potem ni treba teh stvari jemati kot stvar, ki bi bila dobronamerna, dokaz za to, da mi slabo delamo. Nasprotno! Divji so, ker dobro vedo, da bo enotna ZK kos nalogam, ki stoje pred jugoslovansko družbo in da je enotnost ZK poroštvo trdnosti Jugoslavije. Ni naključje, da je velik hrup okrog akcije, ki jo vodita predsedstvo ZKJ in tovariš Tito in ki ima predvsem ta cilj, da utrdi enotnost ter zagotovi vlogo ZK*. Po besedah Popita pa se morajo komunisti v svojih prizadevanjih nasloniti na SZDL, sindikate, mladino. skratka na vse tiste ljudi, ki so še v jugoslovanski družbi pripravljeni boriti ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji za položaj delovnega človeka, katerega predvideva ustava, in ki so pripravljeni graditi socialistično družbo izhajajoč iz takega položaja delovnega človeka. «K temu nam bo pomagalo tudi razpoloženje ljudi — je dejal predsednik CK. Najbrž je že zelo dolgo tega, ko smo se tako ujeli z razpoloženjem ljudi, kakor v sedanjem položaju. S tako razredno politiko, s politiko utrjevanja socialističnih samoupravnih odnosov smo si pridobili simpatije pri delovnih ljudeh. Pri njih pa je bila izražena tudi skrb za enotnost ZK. Ljudje dobro čutijo, da je lahko uspešen njihov boj za polpžaj delavca, kakršnega smo zapisali v ustavi, v tem. da bo ZK enotna, da bo imela jasno koncepcijo, in da jo bo uresničevala tudi v konkretni praksi*. Popit je še posebno poudaril, da razprava ne sme ostati omejena v krogu centralnega komiteja. Treba jo je prenesti v občinska vodstva, tako da bi se jasno pokazalo, kdo je za tako politiko, kdo pa ne. in da se odpravi diferenciacija. «Take razgovore bi bilo treba opraviti tudi v delovnih organizacijah. Ne bi bilo slabo, če bi razpravo prenesli tudi v šolsko sfero, seveda o vprašanjih, ki so specifična za to področje*, je zaključil svoj poseg predsednik CK ZKS France Popit. Dosežen sporazum na pogajanjih med ZRN in NDR BONN. 6. — V vzhodnem Berlinu so se danes zaključile mednem-ška pogajanja, ki jih vodita podtajnika Bahr in Kohl. Dosežen je bil kompromisni sporazum o osnovnih točkah bodoče pogodbe med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ki pa ga bosta morali sedaj odobriti obe vladi. Jutrj bo kancler Brandt poročal o vsebini sporazuma. Glasnik zahodnonemške vlade je danes zvečer izjavil, da obstaja 50 odst. možnosti, da bi Bonn odobril sporazum. liiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii|ll||||||||||||„|,||ll„||||nmilll|||||||||||,||||l||||||m||||||||||||||||||||||||)N Odmevi in reakcije na izjave Forlanija Tajnik KD je izjavil, da obstajajo dokazi o prevratniških poskusih desnice RIM, 6. — Socialistični poslanec Manca je vložil vprašanje na ministrskega predsednika ter na ministra za notranje zadeve v zvezi z izjavami političnega tajnika KD Forlanija na volilnem shodu v La Spezii. Kot znano je Forlani v La Spe-ziii govoril o napadu reakcionarne desnice, kit naj bi ga izvedla pred časom z izdatno finančno pomočjo in ki je uživala podporo tako znr, traj države, kot v nekaterih mednarodnih krogih. Forlani je tudi dejal, da KD ve in da ima dokaze o tem, da je ta prevratniški poskus še vedno v teku. še vedno obstajajo manevri, s katerimi bi desnica hotela potisniti Italijo v žalostno preteklost, iz katere je izšla z veliko težavo in od katere je današnja Italija podedovala pred 25 leti katastrofalne posledice. Manca v svojem vprašanju pravi, da te izjave političnega tajnika Forlanija dokazujejo odgovornost vlade, ki bi morala takpj obvestiti parlament, če ima v svojih rokah dokaze o desničarski prevratniški dejavnosti. Manca nadalje zahteva, IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimifllllllllllllllllllllMIIIflltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V ZDA izbirajo danes novega predsednika. Kandidat republikanske stranke Nixon je prepričan, da bo zmagal z veliko večino glasov, kot prerokujejo zadnje raziskave javnega mnenja. Njegov demokratski tekmec senator McGovern pa ie vedno upa v «čudež», ki bi se lahko zgo-zgodil, če bi mladi volivci, ki jih je okrog 12 milijonov, kompaktno glasovali zanj. Danes bodo stavkali državni uslužbenci, kovinarji in gradbinci. Medtem ko bo vsedržavna stavka državnih uslužbencev trajala 24 ur, bodo kovinarji stavkali zadnje štiri ure vsake delovne izmene, gradbinci pa po načinih, ki jih bodo določile posamezne pokrajinske sindikalne zveze. Nadaljevala se bodo pogajanja med kovinarji in predstavniki industrij z državna udeležbo. Vsedržavna vodstva vseh treh sindikatov iolnikov so oklicali za jutri in pojutriinjem sploino stavko, kateri se je pridružil tudi Sindikat slovenskih šolnikov. Stavko je oklical tudi goriški Sindikat slovenskih šolnikov. Na Repentabru so imeli včeraj sejo občinskega sveta, ki je med drugim izglasoval dve resoluciji: v prvi zahteva odpravo vojaških služnosti, v drugi pa obsoje napade neonacistov na pravice koroških Slovencev in zahteva spoštovanje čl. 7 državne pogodbe. Stalno slovensko gledališče iz Trsta je z drugim gostovanjem v Trbižu ponovno dosegel prodoren uspeh pri kanalskih Slovencih. Pred nastopom tržaških gledaliških umetnikov s farso «Kadar se ženski jezik ne suče* je goste pozdravil domači pevski zbor «Vi-šarski zvon« s slovensko, furlansko in nemško pesmijo. naj predsednik ministrskega sveta in notranji minister takoj obvestita parlament o vseh podatkih, za katere vesta, da bi zagptovili varnost republiških in demokratičnih ustanov. Forlanijeve izjave so imele med raznimi političnimi predstavniki velik odmev. Predsednik komunistične skupine v parlamentu Natta je dejal, da je treba preiti od obtožbe h konkretnim dejanjem za pre prečitev desničarskega prevratni škega poskusa, sicer bo vse izžve nelo kot prazen predvolilni golaž Tajnik PSDI Orlandi je izjavil, da mora po zakonu vsak državljan prijaviti zakonske prekrške, za katere ve. Zato pričakujejo socialdemokrati pojasnila in zagotovila od ministrov za notranje zadeve in za sodstvo. Predsednik socialistične skupine v parlamentu Bertoldi je izjavil, da je treba izvajati zakon iz leta 1952, kot že leta zahtevajo levičarske stranke. Dejstvo, da je Forlani obveščen o prevratniških poskusih desnice obtožuje KD in vlado, ki sta odgovorni za dosedanjo strpnost. Izvajanje zakona Scelba iz leta 1952 je zahteval tudi predsednik neodvisne skupine v zbornici Anderlini. Zakon dovoljuje tako sodstvu kot vladi, da razpustita prevratniške neofašistične skupine. O Forlanijevih izjavah je govoril tudi republikanec Campagna. Rekel je, da se sedaj morata o zadevi izreči zunanji in pravosodni minister, še zlasti kar zadeva Forlanijeve izjave o organizacijskih in finančnih podporah tako v državnem kot v mednarodnem okviru, katerih naj bi bili deležni desničarski prevratniški poskusi. O zadevi je pisalo tudi glasilo KD «H popolo*, ki pravi, da so Forlanijeve izjave dovolj jasne in da ne potrebujejo drugih pojasnil. NA POZIV SINDIKATOV CEIL, CISL IN UIL TER SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE NA OSREDNJI PROSLAV! OKTOBRSKE REVOLUCIJE Jutri in pojutrišnjem enotna splošna Na zborovanju KPI v kinu «Ritz» bo danes govoril Giancarlo Pajetta V slovenščini bo govoril Lucijan Roncelj - Ta teden zborovanja z vidnimi govorniki PLl, PSDI in KD stavka šolnikov in pomožnega osebja Skupna izjava sindikalnih vodstev v Trstu poudarja zahtevo po koreniti šolski relormi, ki je pogoj za uveljavitev pravic šolnikov Proglas Sindikata slovenske šole in glavne zahteve naših šolnikov Jutri in pojutrišnjem bodo po vsej Italiji stavkali šolniki in šolsko o-sebje. Stavko so, v naši deželi, e-notno oklicali šolski sindikati CGIL, CISL in UIL ter Sindikat slovenske šole za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. V skupnem sporočilu sindikalna vodstva ugotavljajo, da so šolniki primorani stopiti v boj za prvo delovno pogodbo, ki naj reši odprta vprašanja te stroke, od vprašanj, ki zadevajo osebne dohodke, do poenotenja staležev, svobode pri poučevanju, sindikalnih pravic itd. Teh vprašanj ne bo mogoče rešiti, ugotavljajo tržaški sindikati slovenske in italijanske šole, če vlada ne bo pokrenila korenite šolske reforme. Pravica do brezplačnega pri podeljevanju stalnih mest. 6. Ureditev staleža vsega osebja na osnovnih in srednjih šolah, retroaktivno priznanje staleža od leta 1945. 7. Odpravo dvoletne preizkusne dobe za šolnike, ki so poučevali vsaj tri leta. 8. Podelitev posebne nagrade za znanje obeh jezikov. 9. Ustanovitev samostojnega deželnega urada za slovenske šole. Zborovanje sindikata slovenske šole Tajništvo sindikata slovenske šole vabi članstvo, da se polnoštevil 8. novembra ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Zborovalce bodo pozdravili zastopniki vsedržavnih konfederacij CGIL, CISL, UIL. šolanja in demokracija v šoli sta j ^ udeleži zborovanja, ki bo jutri prva pogoja za to, da sola najde -izhod iz krize, ki jo tare. Tu je tudi razlika med enotnimi sindikati in organizacijami, ki so doslej postavljale zgolj cehovska vprašanja šolskega osebja. Tudi ta stavka bo, po mnenju enotnih sindikatov, preizkušnja za šolnika in priložnost za nadaljnje razčiščevanje. V ta namen bosta jutri dve zborovanji stavkajočih. Slovenski šolniki se bodo ob 16. uri zbrali v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, na kar bo ob 17.30 enotno zborovanje stavkajočih, ki ga prirejajo šolski sindikati CGIL, CISL in UIL ter Sindikat slovenske šole. Shod bo v dvorani tehničnega za voda «Da Vinci*. V zvezi z napovedano stavko je Sindikat slovenske šole za deželo Furlanijo - Julijsko krajino izdal lepak, v katerem poudarja, da je bila skupna stavka oklicana zaradi stališča vlade glede na gospodarski položaj učnega in pomožnega osebja, svobodo poučevanja, oceno, izvajanje demokratičnih in sindikalnih pravic glede na vprašanje u-pravnih organov šole. V nadaljevanju pa Sindikat slovenske šole v lepaku zahteva: 1 Da se do 1. januarja 1974 ustanovita dve sami kategoriji šolnikov in sicer s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo ter da se preuredi gospodarski položaj pomožnega osebja. 2. Da se vsi začasni dodatki vključijo v osnovno plačo, ki pride v poštev za pokojnino. 3. Jamstvo za svobodo poučevanja v skladu z določilom ustave. . 4, Odpravo «ocene» za učno osebje. 5. Uvedbo voljenega predsednika zbornih organov. 6. Pravico do sindikalnega zborovanja v delovnem času. 7. Znižanje števila učencev v razredu na 25. 8. Povrnitev stroškov za knjige in šolske potrebščine učencem obvezne šole. 9. Brezplačen prevoz za vse dijake. Zahteva takojšnjo odobritev zakona za slovensko šolo, da postane enakopravna z italijansko. Predvsem pa zahteva: 1. Ustanovitev slovenskih šol vseh vrst in stopenj v deželi, predvsem ustanovitev industrijsko -tehničnega zavoda v Trstu, izpopolnitev trgovske šole v Gorici in strokovne šole v Trstu. 2. Podržavljenje otroških vrtcev. 3. Ustanavljanje razredov in oddelkov v osnomih šolah in vrtcih po merilih, ki naj ustrezajo slovenski šoli. 4. Popolno vsebinsko in oblikovno dvojezičnost v vsem šolskem u-radovanju. 5. Odpravo vseh nerednosti in spoštovanje zakonitosti v odnosu u- Obisk švicarskih psihiatrov v tržaški umobolnici Tržaško in goriško bolnišnico je te dni obiskala skupina švicarskih psihiatrov, švicarsko delegacijo vodi predsednik neuropsihiatrične u-stanove Švice prof. Labhardt, ki ga spremljata prof. Lobos in dr. Linderjeva. Namen njihovega obiska je v tem, da bi primerjali svoje zdravstvene metode s tukajšnjimi. V ta namen so se sestali z ravnateljem tržaške umobolnice prof. Basaglio, ki jim je opisal način zdravljenja umobolnih pri nas. Ta obisk je za tržaško bolnišnico vsekakor priznanje, saj je znano, da so švicarski psihiatri med najbolj uglednimi v svetu. Začela se je stavka osebja univerzitetnih klinik in asistentov na medicinski fakulteti Osebje univerzitetnih klinik in bolniški asistenti so včeraj začeli stavko za nedoločen čas. Na ta Tržaška federacija KPI je v nedeljo zjutraj priredila v šentjakobski kinodvorani okroglo mizo o politični razliki med načinoma upravljanja občinskih stvari v Trstu in Bologni. V ta namen so povabili bolonjskega občinskega odbornika Vezzalija. Ta je, na kratko, orisal pojmovanje rodprte uprave*, kakršno vsa povojna leta u-resničujejo v glavnem mestu Emilije-Romagne. Sistem sloni na popolni decentralizaciji. ko delujejo «sveti mestnih četrti- popolnoma samostojno m o večini stvari tudi odločajo in uk.e-pajo. Občinski svet jim v ta namen daje široka pooblastna. ne glede na to, če imajo v teh trajonskin svetih* večino demokristjani aii komu nisti. Res pa je, je poudaril Vezzaii da se v ten svetih uveljavlja p'-ej krajevna stvarnost in šele potem po litična računica. «Odprt» odnos upravljanja pomeni tudi, da se za nekatere važne prooieme bolonjska občinska u-prava posvetuje sindikati orgs- način protestirajo zaradi zavlače vanj pri podpisu konvencije med bolnišnicami v Trstu in medicin sko fakulteto, ki bi docentom in študentom zagotovila nemoten potek pouka in znanstvene raziskave. Stavka se pridružuje sklepu sveta medicinske fakultete, ki je na nedoločen čas odložil začetek akademskega leta, prav tako v zna* protesta zaradi nastalega položaja. Omembe vredno je, da sta sklep osebja in asistentov, kakor tudi sklep fakultetnega sveta vzbudila med študenti medicinske fakultete vidno nezadovoljstvo, ker se reden pouk še ni pričel. Krivdo študentje zvračajo na vse pristojne organe, se pravi tudi na docente in fakultetni svet, ki se niso dovolj potrudili, da bi do podpisa konvencije prišlo v pravem času. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii nizira skupščine prizadetih prebival cev, išče dmoga i vsem V tem okviru je vlogo samostojne p\ Silvester Kuret iz RicnianJ 4000 lir za slovenski Dijaški jjit Trstu in 3000 lir za šolo - sp^ NOB v Cerknem. P Namesto cvetja na grob ^ t čon daruje družina Černe Dijaško matico. ,.ke % Namesto cvetja na grob N* ^ čon darujejo N. N. 5.000 1® $' Sokol, N, N. 5000 lir za g°d^S(l !, štvo iz Nabrežine, Dorče W jjj' Antek 5000 lir in Venier 209" Slovensko skupnost. Namesto cvetja na gr0*5 ", Ferluge darujeta sestrični J®j, [it, neu in Štefanija Kralj 1®-popravilo Ljudskega doma v sožalje Sekcija KPI »Zorko KroU» “ pi prosvetno društvo Primor®0’ fi demokratičnih žena in ji*; izrekajo tovarišu Viktorju ob izgubi matere Kristine Ferluga iskreno sožalje. , d Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil* draga mama, nona in sestra KRISTINA KRALJ vd. FERLUGA Pogreb bo danes, 7. t. m. ob 15.45 hišnice na pokopališče v Trebče. iz mrtvašnice glavo* Trebče, 7. novembra 1972 žalujoči: sin Viktor z ženo S* vnukinji Zorka in Lidija, Ljudmila, brata Viktor in E*”^ ter drugo sorodstvo & d? * K i U ✓ * do1^ rt v' rt I V V, lir KJ< DRUGO GOSTOVANJE SSG V KANALSKI DOLINI Prodoren uspeh našega gledališča pri kanalskih Slovencih v Trhižu SSG je nastopilo s komedijo «Kadar se ženski jezik ne suče» - Pred začetkom predstave je goste pozdravil domači pevski zbor «Višarski zvon» s slovensko, furlansko in nemško pesmijo Stalno slovensko gledališče je minulo nedeljo gostovalo v Trbižu s komedijo «Kadar se ženski jezik ne suče*. To je bilo po letošnjem majskem gostovanju s štokovimi «Tre-ni tički» drugo gostovanje našega Sledališča v Kanalski dolini, na katero je z letošnjim letom raz-tegnilo področje svojega kulturno-umetniškega poslanstva. Kot prvič, tako je bilo naše gledališče tudi tokrat v Trbižu navdušeno sprejeto. Tamkajšnji Slovenci so do kraja napolnili dvo-rano dCinema Citta* in vidno uživali ob slovenski umetniški besedi, M katero so bili toliko let prikrajšani. Pred začetkom predstave je svoje gledališke goste pozdravil do-Mači pevski zbor «Višarski zvon» s slovensko, furlansko in nemško pesmijo in Prešernova «Zdravljica*, sopeta po domače, spontano in pri- srčno, je takoj ustvarila razpoloženje, ki se je potem med samo predstavo nenehno stopnjevalo ob rastočem navdušenju spričo zabavne vsebine in same igre naših gledališčnikov. Ploskanja je bilo na pretek in na konca je občinstvo vidno zadovoljno zapuščalo dvorano in komentiralo predstavo. Kot prvo, je tudi tokratno gostovanje SSG v Trbižu potrdilo, da si Slovenci v Kanalski dolini želijo čimveč lakih gostovanj, saj so ljudje izražali željo,, da bi bili predstavi dve in ne ena sama, ker bi bilo obiskovalcev dovolj, kot se je pokazalo tudi v maju, ko je bila za -.urim na «*** p n vaoem poročanju, omenjen j ribanie je fo.maino na-talo 24 in 25. apriir. letos v Tli-ko so delegati iz vse Italije Prirdili osrovno 'islino. ki jo je popisalo 210 duhovnikov in laikov. “vojemu gibanju pa so dali ime «7. ,^'ember.i zato, ker so ]e lansko y' . C. novembra na vso hitrico 'ak'v.'čila Vatikana tretja ško-ovska sinoda z dolgo vrsto neobdelanih in nerazčiščenih vpašanj. oleg tega pa je ista sinoda, kot j® znano, skušala razvrednotiti vrsto azrhh cerkvenih problemov od vio-~r ki Pomena duhovnika v današnji r~bi. do hudih socialnih krivic svetu. V medsebojnih od-[J^i med cerkveno hierarhijo in vernikov pa je zadnja rim- ska sinoda pomenila težek korak kanskega koncila. Naloga «Gibanja 7. november* je zato v tem, »da znotraj Cerkve vrne kristjanom koncilsko upanje, da da verskim skupnostim potrebno občutljivost za resnično svobodo in pravičnost in da tako posredno doseže pri posameznih kristjanih nove vzgibe za politične akcije*. S tern gibanjem je italijanska cerkvena kontestacija dobila svojo sicer ne deklarirano, pač pa zelo močno skupno osnovo, še posebno zato, ker se je gobanju pridružila vrsta znanih in uglednih teologov. Zato je tudi razumljivo, da temu gibanju najbolj nasprotuje prav ita lijanska škofovska konferenca s kard. Pcmo na čelu. Moralen pritisk na teologa Molarija in prestavitev jezuita Brugnolija sta le dva primera težkih ukrepov vatikanske hierarhije za ohranitev starega reda. Ob koncu izrabim še priMko in izrazim svoje zadovoljstvo, da se tudi sicer laičen list, kot je Primorski dnevnik, dotika važnejših uradnih, poluradnih in še prav posebno neuradnih dogodkov iz cerkvenega življenja. S tem napolni tisto praznino, ki jo puščajo za seboj listi, ki bi bili bolj poklicani za novice im poročila s tega področja. S sppštovamjem (sledi podpis) Sesljam, 5. nov. 1972 v prihodnjem letu in v prihodnji sezoni še povečalo število svojih obiskov v prelepi Kanalski dolini in pri naših kanalskih rojakih. V ostalem pa si tudi kanalski Slovenci sami prizadevajo, da bi razvijali svojo lastno kultumo-pro-svetno dejavnost, saj je že njihov nedavno ustanovljeni pevski zbor «Višarski zvon» potrdil, da imajo zato dovolj moči in mlje. Prvo večjo prireditev pa bodo imeli februarja prihodnjega leta, ko bodo v isti dvorani priredili Prešernovo proslavo z lastnimi močmi in s sodelovanjem našega gledališča. Zvedeli smo tudi, da bo zbor «Višarski zvon» prihodnjo spomlad priredil celovečerni koncert v tržaškem Kulturnem domu, kar bo samo še u-čvrstilo medsebojne stike, ki so potrebni in koristni za ene m druge. Ansambel SSG se je zadovoljen vrnil s tega gostovanja v Trbižu v zavesti, da so ljudje, ki s takim navdušenjem sprejemajo slovensko odrsko besedo in umetnost, vredni še tako velikega truda in napora. Omenimo naj še, da bo tržaška premiera komedije «Kadar se ženski jezik ne suče* v petek, 10. t. m. in ponovitev v soboto, 11. t.m. Goriško tajništvo sindikata slovenskih šolnikov opozarja vse šolnike in šolsko osebje na slovenskih osnovnih in srednjih šolah na Goriškem na enotno dvodnevno stavko, ki bo dne 8. in 9. novembra v okviru splošne šolske stavke, ki so jo proglasile tri vsedržavne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. V smislu sklepa od prejšnjega tedna se pridružujejo tej stavki tudi slovenski učitelji in profesorji | grič* v Števerjanu. na Goriškem in Tržaškem. Tajni-šltvo poziva vse prizadete naj strnejo svoje vrste v borbi za pravično stvar. Poleg vseh drugih problemov, ki jih imajo skupno z ostalimi italijanskimi šolniki, bodo stavkali tudi za dosego specifičnih pričani, da bo tudi ta njihova prva prireditev v nastopni sezoni prav dobro uspela, saj imajo še dovolj izkušenj pri organizaciji. Med drugim bodo poskrbeli za lačne in žejne z izvrstnimi domačimi klobasami in domačim kruhom pa s starim in novim vinom. Vabila za to martinovanje so že na razpolago v Gorici na sedežu SPZ v Ul. Malta 2 ter pri odbornikih prosvetnega društva »Briški Blagovni promet v pristanišču Portorosega Blagovni promet v tržiškem pri- pravic, ki se tičejo slovenskih sol- st.anišču jg znašal za mesec oktonikov in naših šol na splosno, kjer J07.000 ton tovora. V glavnem smo še vedno precej daleč od so jacye dovažale material, ki je enakopravnosti. Številni naši učite-1 služil industriji v Tržiču in njego-in profesorji še vedno čakajo okolici, posebno tovarni papirja na priznanje stalnega m enako- i y gtivanii. V tem mesecu je v pripravnega staleža, v Beneški Slo- stgnišče dospelo največ lesa, nekaj veniji pa čakamo se vedno na veg kot 40.000 ton. Na drugem priznanje in izvajanje pravice do spiska blaga je gorilno olje pouka otrok v materinščini, P°' | (27.000 ton) ter premog, ki so ga skrbeti je treba za izdajo primernih učbenikov itd. Danes v okviru ISDEE Strokovno posvetovanje o samoupravljanju v SFRJ Institut za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE organizira posvetovanje o »Teoriji samoupravljanja podjetij v Jugoslaviji in makroekonomskih posledicah*. Okrogla miza bo danes dopoldne s pričetkom ob 9.30. Uvodno poročilo bo podal prof. S. Parrinello s florentinske univerze, ki bo prikazal izsledke posebne ankete, ki je je nedavno tega opravil po nalogu tržaškega instituta ISDEE. Sledila bo kritična ocena največjega jugoslovanskega izvedenca s področja samoupravljanja, prof. Branka Horvata, ki deluje v okviru Zavoda za gospodarske vede v Beogradu. Posvetovanja se bodo nadalje udeležili prof. A Badt z ljubljanske univerze, dr. P. Miovič (Cornell University — ZDA), prof. M. Salvati (univerza v Modeni), prof. F. Rocco in prof. M. Novak z zagrebške univerze ter prof. C. Boffito, ki poučuje gospodarsko zgodovino vzhodne Evrope na torinskem vseučilišču. Občinski upravni odbor v Tržiču je na svoji zadnji seji obravnaval predvsem argumente, ki jih bodo predložili v proučitev in odobritev občinskemu svetu na prihodnji seji, ki pa še ni bila določena. Tako so na seji odbora odobrili prispevek občine za gradnjo ljudskih stanovanj, za gradnjo medobčinskega upepeljevalnika ter razna javna dela s posebnim ozirom vzdrževanje in ureditev občinskih cest in ulic. 1>a*ai od zaključkov in hotenj vati- ............................mn.............................................•'■■■■■■■■» V NEDELJO POPOLDNE NAD MONTEDELOM SILOVITO TRČENJE AVTA V DREVO ZAHTEVALO TRI MLADA ŽIVLJENJA Po 75 metrih zaviranja je avtomobil zaneslo na desno, kjer je podrl guard-rail ia silovito treščil v drevo 'dJŠA :'«r prazne domove. Seveda pa bo treba še poskrbeti, da bo vozil po novi cesti tudi redni avtobus, ki se je do sedaj izogibal teh zaselkov prav zaradi slabe cestne povezave. S to cesto so Brda napravila nov korak naprej na svoji pati povojne obnove. Samo letos so na tem predelu asfaltirali okrog 20 km cest in so sedaj razen nekaj kratkih odsekov, asfaltirane vse ceste na briškem področju novogoriške občane. Brici sedaj z veliko vnemo obnavljajo in modernizirajo svoje vinograde, pri čemer imajo oporo v moderni kleti na Dobrovem in Brda dobivajo vedno bolj podobo cvetočega podeželja, kjer je še vedno precej ljudi, ki se ukvarjajo pretežno ali pa celo izključno s kmetij stvom. Sloh so Brda najbolje urejen podeželski predel novogoriške občine. Pričakujejo prispevke države za kritje stroškov v bolnišnicah Povečanje dosedanjili dajatev v bolniško blagajno Na sedežu bolniške blagajne tr-1 Celotno število prispevkov na pod govcev v Gorici so imeli te dni jetja je predvidenih 531, na člane zborovanje pokrajinskih delegatov Z občinske seje v Tržiču ladje pripeljale do 17.000 ton. V manjši količini sledijo žitarice, pa pir in kovine. V istem mesecu je priplulo s polnim tovorom 78 ladij, odplulo pa jih je praznih 76. VESTI Z ONSTRAN MEJE V Brdih nad 20 km asfaltiranih cest Prejšnji teden so v Drnovku Brdih imeli lepo slovesnost, ko otvorili 7.5 km dolgo asfaltirano cesto Drnovk - Višnjevik - Vrhovlje, nekaterih | za katero so si domačini prizadevali vsa povojno leta zlasti pa zadnjih Tako za občinski odbor kot za 110 let. Asfaltiranje in razna ure-občinski svet je v teh zadnjih dveh ditvena dela so stala okrog 70 mi-mesecih predvidenega precej več lijonov starih din; od tega so do-upravnega in izrednega dela, ker mačini iz vasi Drnovk, Višnjevik, so ostali še nerešeni številni uprav- Gradno, Breg in Krasno v denarju ni in drugi problemi. Tako bodo in delu prispevali okrog 7 milijonov morali občinski možje dokončno S din, pa čeprav jim je toča v odobriti splošen regulacijski načrt zadnjih letih prizadejala občutno in občinski proračun za leto 1973, škodo. Izboljšana cestna povezava glede katerega so v zaostanku, saj bo nedvomno pripomogla, da bo več ca ie večina drugih občin na trži- mladih ostalo v domačih vaseh ter te kategorije. Na dnevnem redu so imeli določitev novih prispevkov članov na osnovi predpisov zakona 1088 od lanskega novembra. Uvodno poročilo je podal predsednik blagajne Fogar, ki je pojasnil zakaj še niso pripravili proračuna za 1973. Določeno je namreč, da mora najprej država zagotoviti svoj točno določeni prispevek za kritje večjih izdatkov zaradi povišanja oskrbovalnine članov v bolnišnicah. Zato so se na zborovanju omejili na povišanje dosedanjih prispevkov članov za leto 1972 in določitev prispevkov za 1973 na isti višini Novi povišani prispevki gredo od 29.150 lir za podjetje in po 7.900 lir za posameznega člana pri davč ni osnovi od 500.000 lir progresivno do 145.750 lir za podjetje in po 15.400 lir za člana pri davčni osnovi do 5 milijonov lir. pa 529. K zgoraj nevedenim pri pevkom pa je treba dodati št prispevke za dodatno socialno po moč (za podjetja od 800 do 4000 lir za člane od 250 do 500 lir). Na zborovanju so člane obvestili tudi, da so poenostavili zdravniško specialistično službo v smislu da v bodoče ne bo potrebno predhodno zdravniško spričevalo, ampak se bodo prizadeti člani lahko obrnili neposredno na svojo bolniško blagajno tudi za specialistične zdravniške preglede. Deželna ustanova za obrt (ESA) priredi od 16. do 22. januarja 1973, ob priliki mednarodne razstave pohištva, študijski izlet z vlakom ali letalom v Pariz. Podrobnejši program obiska bodo objavili pozneje. Podrobnejše informacije in vpis na sedežu ESA, Viale Venezia 100, Udine-Videm. .......................................■•»•.. PRETEKLO NEDELJO V MIRNU Mladinsko obmejno srečanje je poteklo v prijateljskem vzdušju Debata za okroglo mizo o mladinskih problemih - Športne in kulturne manifestacije ob sodelovanju mladincev iz Mirna, Orehovlja in z Goriškega škem področju že odobrila. se ne bodo selili v dolino in puščali Nedemokratično ravnanje ravnateljstva «Galileia» Prispevajte za DIJAŠKO MATIC«! V nedeljo je bilo v Mimu obmejno srečanje med goriško mladino z obeh strani meje. Gre namreč za prvo tako srečanje v zadnjih letih in po zaključku te zanimive manifestacije so vsi prisotni bili mnenja, da morajo taka srečanja postati tradicija. Srečanje se je pričelo v jutranjih urah s tekmo v malem nogometu in okroglo mizo, kjer se je razpravljalo o problemih zamejstva in o čim tesnejšem sodelovanju z matično domovino. Posvet je otvoril Aleš Jakončič, predsednik Zveze mladine iz Mirna, ki je v imenu kolektiva pozdravil prisotne in na kratko orisal delovni program celotnega dne. V imenu Zveze mladine Slovenije je prinesel pozdrav Janez Beguš, predsednik ZM iz Nove Gorice. V svojem govoru se je Beguš dotaknil problema zamejcev, še posebno Deželni svetovalci KPI Bergomas, Rizzi in Zorzenon so poslali predsedniku deželnega sveta interpelacijo, v kateri sprašujejo če mu je znano kakšno stališče je zavzelo ravnateljstvo državnega tehničnega za- | voda «G. Galilei* v zvezi s stavkovnim gibanjem profesorjev in pomožnega osebja. Svetovalci opozarjajo. da je s pismom, ki ga je poslalo’ vsem staršem, ravnateljstvo grobo kršilo demokratična načela, ki bi morala veljati v katerikoli šoli. V pismu prikazujejo izmišljene nerede in se hoče celo prikazati | nezakonitost stavke profesorjev in pomožnega osebja. S tem v zvezi svetovalci menrp, NA POBUDO cKRASKIH KRTOV» JUTRI BO VSOVODNJAH «JAMARSKI VEČER» Svoje diapozitive bosta prikazala predsednik kluba «Ilakek» in član krtov Rebec - V galeriji bo otvoritev jamarske razstave Slovenski jamarji, ki se zbirajo v društvu «Kraški krti*, bodo jutri da bi bilo potrebno, da bi deželni im€ii svoj jamarski večer v Kul-odbor posredoval pri šolskih obla- turnem domu v Sovodnjah. Za to steh in pri samem prosvetnem mi- priložnost so povabili predavatelja, nistrstvu, da bi pozvali ravnatelja jamarja iz Slovenije in sicer pred-omenjene šole, naj se ravna po de- sec}nika jamarskega kluba »Rakek* mokratičnih in ustavnih načelih. 1 ■ -• • ™------ m~“l~ w ^ V Cervignanu srečanje kmetijskih strokovnjakov iz Škocjana Zorana Trošta, ki bo prikazal precej barvnih diapozitivov iz raznih jam v Sloveniji. Z jamarji iz Rakeka imajo »kra-ški krti* že dolgo časa plodne stike. Skupno so si namreč ogledali veliko jam v Sloveniji in tudi na več škode. Menijo, da je prišlo do okvare in eksplozije zaradi kratkega stika na električni napeljavi, pa čeprav je bil televizor ugasnjen. titJ Giordano Bisiacchi sončn^ v tržaško okolico ob jetno eai jesenskem vremenu, pri-vr *<-10 v družbi in nato po-gljCt) * v mesto, ovito v otožno me v^o ljudi je tako preži te|L Hedeljsko popoldne po ce .m j ji Utrilnl iilT/trt /Inln tl nonetih Mali Michele Padoan Maria Padoan V Cervignanu je bilo v prejšnjih našem Krasu, dneh srečanje bivših dijakov stro- y drugem delu večera bo na kovne kmetijske šole. Uvodni govor sp0re(ju dokumentarni film, v kate-je imel predsednik centra ERSA, ki rem si ^ mogoče ogledati arago-je prisotnim prikazal veliko važnost nitn0 jamo v Ravnah pri Cerknem, povezovanja teoričnega in praktične- pilnl je poSnei član »krtov* uči-ga znanja v kmetijstvu. Poleg nje- telj S]avk0 Rebec, ga so govorili še drugi vidnejši jamarski večer se bo pričel ob ljudje na tem polju, ki so poudarili 20.30, še prej bo pa v galeriji predvsem socialno plat te stroke, ki g0g(j.ana Butkoviča, domačega sli- zatohi LUtrutUj>vega dela v zaprtih prostorih. Kako kruto in P5 ki ; mJ*vo zveni ob vsem tem vest, tftejtn v, večernih urah preplavila tebei,,’ °a Se je na cesti nad Mon-t.reletn a--',..-, , _____ ne$]jjvlZ eta dveh družin. Nepriza- Sv0ii a f°ka usode je spet segla s iti koščenimi prsti po ljudeh je nesreče so 33-letni univer- in ^escemmi prsti po Ijuden Diah ; va Maria Hildebrand por. C i* Ul. Paduina 3 in 10-letni Dtvega_ele, sin njenega moža iz jyka zakona. Drejivp1,1?* Padoan in Bisiacchi sta _ U nPfif*!lelrA nnnnlrinn Skl!" Daj, nedeljsko popoldne sru-<>b ra? kosilu v zavetišču Premuda 'St »ss, so se odločili za po- Padoanova je . -ncv —„em sedla v Bisiac Miehe, avtom°bil, ker bi se mali ■ 1rad peljal v lepšem 'n jeva j m GT juniorju, Bisiacchi-1 s pP? Luciana pa se je odpelja-doanom. Medtem ko sta se 8* je „ srečno pripeljala v mesto, Vi|)a t/8 državni cesti 202 odigra-Ka^pdija. ^Ogočo d° nesreče prišlo, ni bilo r'(4iaj natančno ugotoviti. Bilo je J. 15. uro, ko je Bisiacchi baaL -pnjo hitrostjo vozil s Ka-Pnoti Montebellu. Približno dvesto metrov pred montebelskim odcepom je prišlo do usodnega trčenja. Hitri junior živordeče barve je s silovito močju treščil v ijrevo na desni strani širokega cestišča. Vzroki nesreče so, kot rečeno, neznani. Prič ni bilo. Le 75 metrov dolgi vzporedni črni črti, ki se začenjata nekje na sredi cestišča in se usodno končata ob drevesu, zgovorno dokazuje' . kakšni so bili zadnji metri rdečega ju-niorja. Agenti prometne policije so upoštevali najrazličnejše možnosti. Mo goče je šlo za nenadno slabost voznika, mogoče pa je popustila kakšna zavora in je Bisiacchi iz gubil oblast nad vozilcipi. Govori se celo, da je nesrečo povzročil ki je nenadoma prečkal cestišče. Da bi se mu izognil, je Bisiacchi zavil preveč na desno, kar je bilo zanj usodno, 'omnev je seveda veliko, ostaja pa le kruto dejstvo treh pokošenih življenj. Prizor, ki se je prikazal očem prvih mimoidočih, je bil naravnost srhljiv. Avtomobil je bil v prednjem delu popolnoma zmečkan. Pri sunku se je odprla celo streha, zadnji del avtomobila pa se je precej pomaknil naprej, kar je imelo usodne posledice za potnike, ki jih je stisnilo ob pločevino. Avtomobil je med svojo blazno vožnjo Izrul tudi guard - rail ob robu ceste, ki se je kar ovil okrog drevesa. Nemudoma so o pretresljivem do godku obvestili prometno policijo in reševalno ekipo Rdečega križa, ki je pris ela na kraj v res najkraj šem času. Za Bisiacchija ni bilo več nobene pomoči, Padoanova in otrok pa sta še kazala znake življenja. Najprej so položili v rešilni voz malega Micheleja, ki je imel zlomljeni obe nogi, hude u-darce v glavo in krvavel iz ušes. precejšnjimi težavami so nato potegnili iz razbi • - avtomobila tudi Padoanovo ter oba ponesrečenca nemudoma odpeljali v bolnišnico. Za nesrečno žensko rvi bilo več nobene pomoči; že med prevozom je namreč podlegla hudim telesnim poškodbam. Nekoliko več upanja je vzbujalo otrokovo stanje, a vsi poskusi, da bi vsaj njemu rešili življenje, so se izjalovili. Točno ob 18.20 je podlegel poškodbam. Na kraj nesreče so medtem pripeli tudi gasilci, ki so budno pazili, da bi se ne vpel uhajajoči bencin. Preiskavo o vzrokih nesreče je osebno vodil poveljnik cestne policije Borsetta, dovoljenje za prenos trupla nesrečnega Bisiacchija v mrtvašnico pa je dal namestnik državnega pravdnika dr. Tavella. Ko se je vse to dogajalo na državni cesti 202 sta se nič hudega sluteča Padoan in Bisiacchijeva začela zaskrbljeno spraševati, kako da še ni njunih zakoncev. Končno sta sklenila, da se vrneta nazaj. Ko sta prispela do kraja nesreče, ju je obšel srh, ki se je spremenil v grozo, ko sta opazila, da gre za Bisiacchijev junior. Luciana je v obupu planila z avta in grozi ponavljala moževo ime na kar, se je onesvestila, Paori V zadnjem času ne gradijo v Gorici več toliko kot pred nekaj leti. Na eni strani so goriške potrebe po stanovanjin skoro nasičene, na drugi pa ljudje ne morejo odšteti za stanovanje preveč denarja, želijo si seveda ljudska stanovanja. Vrhu tega se je pojavila tudi stanovanjska kriza. Na naši sliki vidimo večnadstropno stanovanjsko stavbo, ki so jo pred kratkim dokončali na križišču ulic Duca d’Aosta in Alfieri. V stanovanjih že bivajo ljudje, trgovine v pritljičju pa so prazne. Govorijo, da bodo tu odprli veliko samopostrežno trgovino z jestvinami. Ta bo imela na razpolago precej parkirnega prostora. SOČA (N. Gorica) «Divja dežela*, a-meriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Ljudje proti*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. RENČE Prosto. ŠEMPAS «Marfijeva vojna*, ameriški barvni film — ob 20. DESKLE »Lov na jelene*, jugoslovanski barvni film — ob 19.30. PRVACINA Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 5, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, UL E- Toti, tel št. 72701. Ladje - velikanke jugoslovanskih ladjedelnic f soboto so v Pulju splavili 225.000-onsko, na Reki pa 72.000-tonsko ladjo. Obe za tuje naročnike PULJ, 6. — V jugoslovan- skem tisku smo že veliko kratov »sledili kritike o razmerah v jugoslovanskih ladjedelnicah. Hkrati pa moramo zabeležiti zelo pomembne rezultate posameznih ladjedelnic, ki so tako rekoč stalno povsem zaposlene. Prvenstveno z naročili tujih brodarjev. Jugoslovanske ladjedelnice v resnici delajo v glavnem za tuje naročnike, ker imajo za to krite kredite, vtem ko za domače naročnike kritje kreditov ni zagotovljeno. Toda pustimo ta problem ob strani in si oglejmo nekaj najnovejših dosežkov dveh večjih jugoslovanskih ladjedelnic. V Pulju so preteklo soboto potisnili v morje velikansko ladjo z nosilnostjo 225.000 ton. Gre za tanker, ki ga puljska ladjedelnica »Uljak* gradi za norveškega ladjarja Bergesena. Splovitev ladje, ki je bila ob navzočnosti norveškega veleposlanika v Beogradu Johna Cappelena, ki je predstavljal naročnika lad.je in svojo vlado. Ladja nosi naslov »Berge Adria* in je enaka ladji »Berge Istra*, ki so jo prav tako zgradili v Pulju in ki že pet mesecev pluje po svetovnih morjih. Pri splavitvi ladje - velikanke «Berge Adria* je bila navzoča kot botrica gospa Doris Neu, žena poslovnega partnerja Norvežana Bergesena, bančnika Neua. Ladja - velikanka, ki jo bodo v nekaj mesecih v Pulju dokončali, je dolga 314 metrov in poganjata jo dva motorja z zmogljivostjo po 17.5000 hp. Posebna odlika te ladje je dvojna krma, kar je novost v svetovnem ladjedelništvu. Na krmi sta dva propelerja in dve krmili kar v precejšnji meri povečuje manevrsko sposobnost ladje. Brž ko so potisnili v morje ladjo »Berge Adria*, so postavili na gredelj novo ladjo, katere nosilnost bo celo 265.000 ton. Vtem ko poročamo to iz Pulja, moremo zabeležiti velik rezultat tudi reške ladjedelnice «3. Maj*, v kateri so prav v soboto splavili motorno ladjo »Dimitris A. Lemo s*, ki se po nosilnosti sicer ne more kosati s puljskim velikanom, ki pa s svojimi 72.000 tonami vendarle predstavlja velik plovni objekt in velik delovni uspeh. Ladjo, o kateri je govor, je naročila britanska ladijska družba «Lemos», vendar ladja ne bo plula pod britansko zastavo pač pa pod liberijsko. Ladja, ki je namenjena prevozu sipkega tovora, je dolga 243 metrov, široka 32 metrov in poganjal jo bo motor s silo 17.400 HP. Je to pogpnski Diesel motor, ki so ga prav tako izdelali v reški ladjedelnici in ki bo dajal ladji »gospodar-no» brzino 15,5 vozlov na uro. Če upoštevamo gornjo ladjo, ki so jo splavili v soboto, in jo pridružimo še drugim plovnim objektom, ki so jih izdelali letos v reški ladjedelnici, znaša njihova letošnja «bera» nič manj kot 260.000 ton ladjevja. Če pa vzamemo celotno povojno proizvodnjo tt največje jugoslovanske ladjedelnice, bomo ugotovili, da so na Reki izdelali doslej 284 plovnih objektov s skupno 2 milijona 300.000 ton nosilnosti. Kot smo ugotovili že v začetku, pa delajo jugoslovanske ladjedelnice v pretežni meri za tuje naročnike. Sem spadajo posebno v zadnjih časih prvenstveno veliki plovni objekti. Reška ladjedelnica «3. Maj* je v povojnem času izdelala za tuje ladjarje 89 ladij za skupno 1,880.000 ton nosilnosti, F—5320-2 Nc>fW;>r. C.M tftto 2/ inH; ■ ’ ■-*_( - •v Ut;', X LUi' ,i»Lv L j Oh. . % U.-ikv» H Yk /VuU Uke . ._... ^ /k p . U** mndhu - l SLo mm k/1 oafpr-l t/utč/vu-, l&. 4 K h ci-Ml.. Lu iL k T - Tes7 s'* - - ^— v i . u 7 ' ‘Ui- ' ' ' - 1 Kakor na vseh svojih turnejah po širnem svetu se je Slovenski oktet tudi tokrat spomnil Primorskega dnevnika in njegovih bralcev in jim poslal lepe pozdrave tokrat iz Osla po uspeli turneji na Norveškem NOVOST NA KNJIŽNI POLICI U. Becher: SVIZCI Avtobiografski roman antinacista Vlrich Becher je nemški pisatelj, ki je pod nacizmom zapustil svojo domovino, se zatekel najprej v Avstrijo, od tam pa pobegnil v Švico, odkoder je preko Španije odpotoval v Južno Ameriko. Povojni se je preselil v Neto York, se vrnil nato v Evropo in se naselil v Švici, kjer zdaj stalno živi. že ta razgibana življenjska pestrost kaže na svojevrstnega pisatelja. Tudi njegovo literarno delo je izredno razgibano. Becher je pesnik, zlasti pa pomemben dramatik, cigar dela so na sporedu vseh velikih evropskih gledaliških hiš. Napisal pa je tudi veliko proznih del, med katerimi je najobsežnejši roman Svizci. Ta roman smo v dveh knjigah dobili pred dnevi tudi v slovenščini. Prevedla ga je Stanka Ren^a, izdala pa Cankarjeva založba v svoji zbirki Mozaik. V avtobiografsko pobarvanem romanu pripoveduje pisatelj o be- iiiiiiiiiaiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiniiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiitiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii«iiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiii,,iiiiii,iiii„i,ii„ii,iiii,ii,|li|l|,l,1jii,|,lflt,i,iiiii,,aal|ll|l||i,,„tl,,iiiiiiili,i,,iiiiii,i,iii„ KAJ JE ODKRILA ODPRAVA ANTROPOLOGOV IN ETNOLOGOV V času sputnikov in leta na luno na Filipinih pleme v kameni dobi Skupina ljudi, ki imajo edino orodje sekiro iz kamna - Samo 24 jih je in grozi jim nevarnost, da bodo izumrli - Premalo imajo žensk - Ne poznajo še niti lova Ni dolgo tega, ko je v skupščini v Wellingtonu poslanec nekega odročnega področja utemeljeval svoje zahteve po povišanju sredstev za šolstvo v njegovem kraju s sledečim argumentom: «Priznavam, sam priznavam, da sem bil ljudožerec. Potem sem se temu odvadil. Ne bi pa hotel, da bi moji otroci bili ljudožerci, ne bi hotel, da bi mla.dina mojega področja živela življenje, ki smo ga živeli mi, starejša generacija*. Če se zdi skoraj nemogoče, da v današnjem času, da v dobi sputnikov, da v dobi, ko človek odhaja na Luno, žive še ljudje, ki odkrito povedo, da so bili še do včeraj ljudožerci, se prav tako zdi nemogoče, da so na svetu na tem našem svetu ljudje, pa čeprav majhne skupine, ki še živijo v kameni dobi. Res je, da imamo na afriški celini, v Južni Ameriki in tudi drugod ljudstva in plemena, ki so skrajno zaostala, vendar naleteti na ljudstvo v kameni dobi je nekaj, kar človeka na eni strani preseneti, na drugi pa skoroda dime. Že pred leti so tiskovne agencije na kratko poročale o tem primeru, tokrat pa imamo bolj konkretne in tudi obširnejše podatke. Poglejmo, za kaj gre. V pragozdovih južnega dela o-toka Mindanao, ki pripada filipinskemu otočju, je neki lovec odkril skupino ljudi, manjše pleme, ki živi še v kameni dobi. Njihovo najbolj popolno in hkrati «najbolj komplicirano* orodje je — sekira iz kamna. Da bi prišli do tega plemena, so antropologi morali v ta odročni kraj s helikopterjem. Že leta 1966 je tedaj Manuel Elizalde, načelnik filipinskega u-rada za zaščito avtohtonih plemen, po naključju naletel na lovca Defala, ki mu je rekel, da je na lovu po južnih predelih Mindanaa naletel na ljudi, ki po njegovem živijo še v kameni dobi. Povedal mu je tudi, kako se pleme imenuje in da živi nekje v neki pečini. Pleme Fasadai, tako se namreč imenuje, pravzaprav ne pozna še kmetijstva, celo lova ne. Nima nikakršnega orožja, razen že omenjene sekire iz kamna. In tudi jezik, s katerim se med seboj sporazumevajo njegovi člani, še ni jezik v našem smislu besede, pač pa neka govorica vzklikov, torej skrajno primitiven način izražanja. Filipinski funkcionar Elizade, ki mu je pri srcu zaščita avtohtonih narodov in plemen, se je takoj zavzel za znanstveno raziskovanje tega prime-a, seveda predvsem za to, da bi to pleme zaščitil. Seveda je potrebno prej, da etnologi in antropologi zadevo raziščejo, kajti to je primer, kakršnih v naši dobi že ni več. Zato so se priprave za ekspedicijo na področje, koder živi to pleme, takoj začele. Predvsem je bilo treba v džungli izsekati jaso, na kateri bi mogel pristati helikopter. Odtod pa so morali znanstveniki nadaljevati pot do področja, koder živi pleme Fasadai, peš. To pleme ni sicer divje in nevarno, je pa zelo plašno in bi se ob pogledu na helikopter moglo razbežati po džungli. Čeprav so se priprave začele že 1987 so znanstveniki prišli do tega plemena šele julija lani. Znanstvenike je v džungli dočakal Dafal, torej lovec, ki je pleme odkril in postal njihov prijatelj. Z njim je bil tudi Balai, kot se je imenoval eden izmed moških, ki sestavljajo pleme Tasa-dais. Ko je morala odprava z jase skozi džunglo proti cmaselju* tega plemena, je potrebovala po en dan za štiri kilometre poti. •llllllfllllllllllllllHIIIIIIIimillMIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHIIIIIIIIlliniinillllllllllllllllllllllllllUIIIIIHIIIIIIIIIIII Američani so odvrgli na Indokino za 500 atomskih bomb razstreliva Skupno 2 milijona in pol človeških žrtev, osem milijonov ranjenih Nixon zavlačuje z rešitvijo vietnamskega problema in mnogi že menijo, da so bile njegove obljube o zaključku »umazane vojne* izključno »volilni golaž*, to se pravi prav senena in prazna obljuba milijonom Američanom, ki si resnično želijo miru, ker se jih vietnamska notranja zadeva ne tiče, razen v negativnem smislu, kar zelo veliko stane in ker je nekaj časa stala tudi nekaj ameriške krvi. Če smo pred dnevi objavili nekaj konkretnih podatkov in številk o trajanju vojne ter o ameriških žrtvah in stroških, bomo tem podatkom danes dodali nekaj novih, kajti podatki, ki smo jih objavili pred tednom, so bili ameriškega izvora in hudo prikrojeni Američani so od vsega začetka njihovega vojaškega posega v notranje razmere v Indokini oddvr-gli na vso Indokino, to se pravi na Južni in Severni Vietnam ter na tisti del Laosa in Kambodže, ki je pod kontrolo osvobodilnih sil, nad 15 milijonov ton eksploziva, kar je 3,5-krat več eksploziva, kot so ga uporabili v vsej drugi svetovni vojni. 15 milijonov ton eksploziva pa je po svoji rušilni moči enako 500 atomskim bombam, kakršne so Američani odvrgli na Hirošimo. Zaradi še bolj nazornega prikaza tega že blaznega ameriškega početja in ogromne količine eksploziva, ki so ga Američani uporabili brez haska, bomo navedli, da je prišlo po 300 kilogramov eksploziva na posameznega prebivalca obeh Vietnamov, Laosa in Kambodže ali pa po 60 kilogramov eksploziva v vsaki se- kundi, odkar so se Američani vpletli v »umazano vojno*. Indokina in še posebej Vietnam je zaradi tega utrpel velikansko škodo. .V Vietnamu, Južnem in Severnem, je na desetine milijonov žrel, ki so jih povzročile a-meriške bombe. Mnoga riževa polja so tako preorana, da so neuporabna, kajti za riževa polja moramo vedeti, da imajo posebno kanalizacijo za dovajanje vode v času rasti riža in za odvajanje vode, ko riž zori. Vse to je danes uničeno in uničeni so tudi mnogi gozdovi, celo celi predeli džungle, ki so jih Američani uničili s svojimi kemijskimi sredstvi za tako imenovano »razlistjevanje* drevja, to se pravi s sredstvi, ki naj bi porušila le listje drevja, dejansko pa pomorijo vse drevje, celo gozdove. Če je ta škoda velikanska, je še najhujše zlo, la ga je doživela v ameriškem delu »umazane vojne* Indokina v človeških žrtvah. O tem so številke strahotne: vtem ko je bilo na ameriški strani okoli 120.000 mrtvih in okoli pol milijona ranjencev* je amer-i ško orožje v Indokini povzročilo nad 2 in pol milijona smrti, od česar je vsaj ena tretjina bilo civilistov, nad 8 milijonov ljudi je bilo ranjenih, nad pol milijona pa je težkih invalidov. Tudi če bodo šli Američani kmalu do.\ov, tudi v primeru če bo Nixon vendarle držal besedo, je ameriška vojska povzročila v tem delu sveta toliko gorja, da ga svet ne bo pozabil. Balai, ki je odpravo vodil, je kot Tarzan iz znanih filmov plezal po drevju in se po ovijalkah poganjal z drevesa na drevo. Ko je videl, da mu beli človek ne more slediti, se je sicer ustavil, vendar se je znanstvenikom smejal, ker se mu je zdelo smešno, da bi človek ne zmogel tega, kar zmore on. Ko so prispeli pred neko veliko pečino, je Balai nekaj kriknil in tedaj se je iz gošče dvignilo več glav z razmršenimi lasmi in katerih čme oči so vse prestrašene gledale na prišleke. Pleme Fasadai sestavlja deset moških, pet žensk in devet otrok. Živi globoko v džungli in vsi so se rodili v pečini, v kateri so se rodili njihovi starši, dedje in pradedje. Glavna pečina ima le en prostor, ki je pribiižno pet metrov širok in deset metrov globok. Tu so antropologi in etnologi odkrili le naslednje orodje: tri sekire iz kamna, nekaj ploščatih kamnov in nekaj kijev. Velika pečina, ki smo jo omenili, bi mogla biti nekakšna njihova «dnevna soba*, kajti v o-kolici glavne pečine je nekaj manjših pečin, v katerih žive posamezni zakonski pari. Tp bi bile praktično spalnice posameznih zakonskih parov. Antropologi so ugotovili, da je osnovni problem plemena Tasa-dai — pomanjkanje žensk. Pred letom dni, je znanstvenikom povedal Balai, so v džungli našli neko žensko, ki se je «omožila» z enim izmed njihovih članov. Posamezni član plemena živi monogamno »vse do tedaj, ko moški in ženska ne dobita sivih las*, kot je rekel Balai. Mladeničem pa ni lahko, zaradi premajhnega števila žensk. Zato stalno hodijo po džungli, da bi kje srečali kako žensko. Njihova plemenska »zakonodaja* ne dopušča prevelike svobode in če bi en moški šel z ženo drugega člana plemena, bi bil zel0 strogo kaznovan. Pleme nima svojega voditelja, kot je v navadi pri drugih primitivnih plemenih, pač pa vsi skupaj odločajo, kaj je treba kdaj početi in kako se v določenem primeru ravnati. Osnovna skrb je seveda, kako priti do hrane. Dopoldne po navadi gredo Po hrano. Kadar se najedo, sedijo pred pečino ali v pečini, kjer dremajo in si obirajo mrčes. Po njihovem mnenju izven ali onstran njihove džungle ni na svetu nič. Enostavno si ne morejo niti zamisliti, da bi bilo možno tudi kako drugačno življenje. Ženska rojeva v pečini in pri porodu ji pomaga mož. Popkovino prereže z ostrim bambusovim »rezilom*. Ko so jih vprašali, zakaj se ne ukvarjajo s kmetijstvom, so odgovorili, da bi tega ne smeli sploh vprašati, ker to vprašanje ni dostojno. Celo pravega lova niso poznali in ne poznajo. Antropologi so ugotovili, da je to pleme »popolnoma pasivni nabiralec hrane*. In vendar lakote ne poznajo, ker je tu hrane na pretek. ko bo prišlo neko božanstvo, ki mu pravijo Momo Dakel Divata, ki jih bo odpeljalo v kraj, kjer je toliko hrane, da ne bo treba niti ponjo. To se pravi, da tudi oni verujejo v nekakšno «nebo», to se pravi v neko lažje ali boljše življenje kot ga imajo sedaj. V prvem trenutku so celo mislili, da so antropologi, ki so jim prišli v goste, predstavniki tega božanstva, ki jih bo nekoč odpeljalo v njihovo «Indijo Ko~omandijo». Člani plemena so, kot se je dalo ugotoviti, zdravi. Le eden ima golšo. Zelo se bojijo bolezni in prav tako se bojijo, da bi se ranili. Ne znajo namreč zdraviti in nimajo vrača, ki ga imajo pri slehernem afriškem primitivnem plemenu. Kadar nekdo od njih zboli, ga enostavno odnesejo v džunglo, kjer ga prepustijo usodi. guncu iz Avstrije, ki se je zatekel v Švico kot antifašist, pa tam životari skromno življenje ob švicarski pedantnosti in skromnih sredstvih, ki jih ima na razpos.-go. Toda nacisti, ki so zasedli Avstrijo, ga preganjajo tudi v Švici in ga s pomočjo dveh agentov hočejo ubiti. Begunec se v Švici izogne nevarnostim, obenem pa prihaja v stik z najrazličnejšimi ljudmi, zlasti mnogimi begunci, ki jih je usoda pahnila v Švico. Begunec, ki je glavna osebnost romana, in v katerem je pisatelj v marsičem prikazal svojo usodo, doživlja usodni vojni čas, obenem pa se spominja svojih prijateljev, svojih znancev in svojcev, ki so umrli pod udarci nacizma bodisi v taboriščih ali pa so bili skrivnostno ubiti. Tako se v romanu prepleta sedanjost z najrazličnejšimi reminiscencami na preteklost. Pri tem pa se sploh postavlja vprašanje, ali je vse to kar doživlja preganjani antifašist, resnično ali pa le plod njegove domišljije, oz. preplašene osebnosti. Ob tem igra pomembno vlogo ženin oče, ki so ga nacisti strpali v taborišče in je tam umrl pod streli, čeprav skriva to nesrečno novico pred ženo, pa ji na koncu mora le povedati resnico, ki pa na srečo ne učinkuje tako uničujoče na ženo, kot si je njen mož predstavljal, kajti nastaja že novo življenje. Roman Stnzci je torej zanimiva pripoved prepričanega antifašističnega msatelja, ki pripoveduje o usodi protifašističnega begunca v Švici, obenem pa o strahotah, ki so jih počenjali Nemci v Avstriji in po svetu sploh. Roman je zanimiv zaradi moderne pripovedne tehnike, saj se v njem prepletata sedanji čas s preteklostjo, pa tudi resničnost z domišljijskim svetom ter bogato pisateljevo filozofijo, kar vse ustvarja nenavadno delo. Očitno je, da roman ni samo epska pripoved, temveč knjigfl, s katero pisatelj izraža svoje ideje in svoja filozofska prepričanja, o-benem pa opozarja na svet nacizma in nasilja, kateremu je sam komaj ušel. Morda malce razbito in dolgovezno pripoved pa bodo naši bralci zaradi zanimive tematike gotovo radi jemali v roke. Sl. Ru. V FILMSKIH KROŽKIH Abonmajski filmi v krožku Cappella Tudi krožek La Cappella lin-derground je objavil spored novo sezono, ki se bo začela četrtek, 9. t.m., ali bolje, objavil je del svojega sporeda. Tu di letos bo namreč dejavnost tega krožka dvodelna: na eni strani skupina 15 filmov v abonmaju, drugi pa tedenska predvajanja izven abonmaja. Za zdaj je v celoti določen le prvi del. Vsakdo se lahko udeleži predvajanj, če ima izkaznico, ki stane 500 lir. Za abonma je treba posebej plačati 3000 lir. Za posamezno predvajanje izven abonmaja pa sta ne vstopnina 350 lir. Izkaznice in abonmaji se prodajajo v agenciji UTAT v posaži Protti 2 in na sedežu krožka v Ul. Franka 17 (tel. 61668) od 18. do 20. ure ter pred predvajanji. Kar se tiče 15 filmov v abonmaju, so ta dela, ki niso bila še predvajana v Trstu ali ki so jih predvajali le za malo dni. Namen je torej, informirati tržaško občinstvo o nekaterih zanimivih filmih iz zadnjih sezon. Spored je sledeč (vsak film bo predvajan šestkrat, in sicer vsak četrtek, petek in soboto ob 19. in 21. uri): 9., 10., 11. novembra — Leo nard Kastle: «1 killers della luna di miele*, igrata Shirley Stoler, Tony Lo Bianco (ZDA). 16., 17., 18. novembra — Robert Altman: «1 compari*, igrata Warren Beatty, Julie Christie (ZDA; premiera). 23., 24., 25. novembra — Francis Ford Coppo-la: «Non torno a časa stasera*. igrajo Shirley Knight, Robert Duvall, James Caan (ZDA) 30. novembra, 1., 2., decembra — Ingmar Bergman: «11 rito*, 1-grata Ingrid Thulin, Gunnar Bjom strand (švedska). 14., 15., 16. decembra — Bernardo Bertolucci: »Strategia del ragno*, igrata Alida Valli, Giu-glio Brogi (Italija; izvirna barvna verzija, premiera). 11., 12., 13. januarja — Joseph McGrath: «Magic Christian* (Le incredibili avventure del sig. Grant), igrajo Peter Sellers, Rin-go Starr, Raquel Welch, Chri-stopher Lee, Laurence Harvey, Roman Polanski, Yul Brynner (Anglija; premiera). Antropologi so prišli do sklepa, da je pleme Fasadai preostanek prvotnega prebivalstva otoka Mindanao. Baje je tu živelo še eno takšno pleme, ki pa je izumrlo. Čeprav je v začetku omenjeni funkcionar Elizalde sklenil, da bo pleme zaščitil, je usoda Tasadaiov zapečatena. Kar je tudi razumljivo. Brž ko so prišli ti ljudje v stik s civiliziranim človekom, so se od njega marsikaj naučili. Med drugim so se naučili postavljati pasti, delati mezgo in Elizalde jim je lani pripeljal tudi neko žensko, ki se je takoj omožila z mlajšim članom plemena. Strokovnjaki pa pravijo, da bo pleme izumrlo, saj sta od devetem otrok le dve deklici. Plodnost v plemenu je neznatna, smrtnost velika in to nujno vodi v izginotje. In to bi bilo zares škoda, kajti primer tega plemena bi mogel antropologom in etnologom še marsikaj povedati. 18., 19., 20. januarja — John Boorman: »Leone lultimo*, igrata Marcello Masfcroiani, Billie Whitelaw (Anglija). 25., 26., 27. januarja — Robert Bresson: »Cosi bella cosi dolce*, igra Dominique Sanda (Francija: premiera). 1., 2., 3. februarja — John Hu-ston: «Lettera al Kremlino*, igrajo Richard Boone, Bibi Andersson, Max Von Sydow, Orson Welles, George Sanders, Raf Vallone, Barbara Parkins (ZDA). 15., 16., 17. februarja — Franco Indovina: »Tre nel Milic*, igrata Carmelo Bene, Franco Parenti lita lia). 22., 23., 24. februarja — Sam Peckinpah: »La ballata di Cable Hogue*, igrajo Jason Robards, Stella Stevens, David Wairner (ZDA). L, 2., 3. marca — John Kristo: »Le disaventure di un guardonet, igrata Robin Phillips, Genevieve Page (Anglija; premiera). 8., 9., 10. marca — Karoly Makk: «Amore», igrata Mari Torocsik (Madžarska); premiera). 15., 16., 17. marca — Glauber Rocha: »Barravento*, igrata Antanto Sampaio, Lucy Carvalho (Brazilija; premiera). 22., 23., 24. marca — Billy Wil-. der: «Vita privata di Sherlock Holmes*, igrata Robert Stephens, Cristopher Lee (Anglija). Kar se tiče predvajanj izven a-bonmaja. La Cappella pripravlja srečanja z jugoslovanskimi režiserji, monografske cikluse o japonski kinematografiji in o dejavnosti nemških režiserjev v ZDA, reprize pomembnih filmov ter druge cikluse o raznih filmskih avtorjih in smereh. O tem bomo vsekakor sproti obveščali bralce. S. G. FILMI NA TELEVIZIJI Stara Nabrežina (toto M. Magajna) Pleme ne pozna nekega kulta. In vendar verujejo, da bodo morali živeti v pečinah vse do dne, nilllllHItllMIIIIIIIIIIIIIIIIlllimMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllilllllllimilllllllilMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlično poslovno razdobje: zaslužek na vidiku. Vaša prijaznost bo razpolo-še tako jedkega nasprotnika. žila BIK (od 21.4. do 20.5.j Nikar ne dramatizirajte nezgode, ki nima resnih posledic. Srečne ure v družinskem krogu. Večer v veseli družbi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nagnjeni boste k igranju, toda pretiravanje bi vas utegnilo pogubiti. Izpolnila se vam bo stara želja. RAK tod 22.6. do 22.7.) V finančnih težavah se bo iztazal resnični prijatelj. Mnogi načrti za bodočnost, toda malo realiziranih. Potovarvje. LEV (od 43.7. do 22.3.) Neki uspeh vas bo razveselil. Delali si boste velike iluzije, toda realnost var bo ohladila. Zanimiva disku sija. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dvomili boste v lastno sposobnost: stran z malodušjem. Idejni spor z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Tudi lahkomiselno dane obljube je treba izpolniti. Opravičena reakcija na krivične obtožbe. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ponujeno vam bo odgovorno mesto, toda preden ga sprejmete pre- mislite. Nepričakovano prijeten dogodek. STRELEC (od 22.11. do 20 12.) I-zognite se tvegani pobudi, ki vas lahko spravi v zagato. Težnja po uveljavljanju vas ne sme voditi v domišljavost. KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Pri nekem delu boste potrebovali strokovno pomoč. Odlični odnosi z ljubljeno osebo utegnejo biti o-groženi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) G tresti se bo treba prirojene bo-ječnosti, če se hočete uveljaviti. Neko izkušnjo boste drago plačali. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spor z delodajalcem ne sme sprožiti ne- j pravilne reakcije. Kritizirani boste toda to vas naj ne gane. TOREK, 7. NOVEMBRA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- panorama; 20.20 Poslušajmo spet; 21.15 Verdijev «Rigoletto». ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Kitara in klavir; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Glasbeni vrtiljak; 19.10 A. Funtek: »Godec*; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Menotti: »Najpomembnejši človek* — opera; 22.55 Za bavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Krajevne vesti; 15.10 Juke box; 16.00 Literarna oddaja; 16.25 Simf. koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16 30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Znanstvena oddaja; 9.00 Orkestri; 10 00 Privškov ansambel; 11.00 Simf. orkester; 11.30 Romagna folk; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Operna glasba; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Otroški kotiček; 15.45 Vrstijo se pevci; 16.00 Deželni spored; 17.00 Program za mladino; 17.45 Solisti in ansambli; 18.00 Orkestri; 19.00 Pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Slovenski pesniki; 21.30 Jazz; 22.00 Arničeva glasba; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.50 Zakaj in kako? 3.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Plošče; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Program za mladino; 16.40 Radijska priredba; 18.00 Odrska glasba; 19.10 Sindikalno - gospodarska II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pojeta J. Feliciano in R. Fratello: 8.40 in 9.35 Orkester; 8.59 Pred nakupi; 9.50 Dostojevski »Zločin in kazen*; 10.10 Nove ital. pesmi; 12.40 «Alto gra-dimento*; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.35 Pisana glasba; 18.30 Posebna reportaža; 20.10 Film »Audace colpo dei soliti ignoti*; 22.40 Nodier: L’uomo dal mantello rosso*. III. PROGRAM 9.30 VVeber in Mozart; 10.00 Jutranji koncert; 11.00 Radijska šola; 11.40 Simf. koncert; 14.30 Na sporedu je Prokofjev; 16.20 Sodobna ital. glasba; 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 I»hka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 «Pro mušica nova*; 21.30 Haydnove sonate. FILODIFUZIJA 9.00 Haydnove skladbe; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.00 Hayd-nov Kvartet, opus 50; 10.20 Komične opere; 11.00 Dvorak m Si-belius; 12.20 Prokofjev; 12.30 Portret avtorja: Glazunov. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Onesnaževanje zraka; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli in pevci; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.40 »Na poti s kitaro*; 15.40 Melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Naš podlistek — H. E. Baes: Strah; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Sodobna medicina; 19.00 Lahko noč, otroci 1; 19.15 Trio Avgusta Stanka; 20.00 Prodaja melodij; 20.30 Radijska igra —J. Čuk - J. Kavčič: «In articulo mortis*; 21.17 Majhen koncert; 22.15 Popevke; 23.05 Literarni nokturno — M. Šolohov: Ko-lčak; 23.15 Jug. violinska glasba. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 TV film: «Past*; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 TV šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Slikanice; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Narečja v Italiji; 19.45 Šport; in ital. kronike; 20.30 Dnevnik, 21.00 Fourastie: «Mandrm»; 22.00 Kršitev zasebnega življenja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Polpreteklost: Stalingrad; 22.15 Štirje dnevi rocka. JUG TELEVIZIJA 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.40 in 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba: Srbohrvaščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 V. Albreht: Mala lupinica; 18.05 Risanki; 18.20 Obzornik; 18.35 Pevski zbor Vinko Žganec; 19.10 Iz sveta oblikovanja: Oblačenje; 19.30 Akupunktura; 19.50 Cikcak; 20.00 in 23.15 TV dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.40 Mi iz Kronšta-tn — film; 22.10 Poema o plesu. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Medvedek Rupert; 20.15 Poročila; 20.30 De Gaulle. človek 18. junija; 21.00 »UFO* -telepatija. Danes, v torek, 7. t.m. ,ob 20.40 bo jugoslovanska TV predvajala sovjetski film Efima Dzi-gana Mi iz Kronštata* (Mi i* Kronštadta, 1936). Delo, ki pripoveduje o dogodku iz oktobrske revolucije, je med najzanimivejšimi sovjetskimi filmi iz 30 let. V petek, 10. t.m., ob 20.40 bo na sporedu ameriški fiilm »St«# slave* (Paths of Glory, 1957). To je velika mojstrovina režiserja Stanleya Kubricka, ki se je pred kratkim uveljavil s filmom «A Clockvvork Orange* (Arancia mec-canica). Igrajo Kirk Douglas Ralph Meeker, Adolphe Menjou i® sedanja režiserjeva žena Suzane,., Christian. . Koprska TV bo v četrtek, 9. V m., ob 20.30 predvajala amerišk1, filp^Ikctiarda Thorpa »Takšne s* ženske*, v katerem igrajo Wallan-ce Beery, Jane Powel in Eli*8' beth Taylor. Italijanska TV bo danes, v torek 7. t.m., ob 18.15 v oddaji »G® eroi dl cartone* prikazala d ruš1 izbor slikanic Davida de Pati«8 in Friza Freenga, v katerih n8' stopa «Pink Panther* (Pantera B°' sa), ki sta ga avtorja ustvaril8 (v izvirniku je osebek moškeš8 spola) za naslove Edwardsovef!8 filma «La pantera rosa*. V sredo, 8. t.m., bo ob 21-1® na II. kanalu francoski degauj'1; stični znanstveno - fantastič®1 film Yvesa Giampija «Allarn>e del cielo* (Le ciel sur la tete-1965), v katerem nastopata A®' dre Smagghe in Yvonne Mcnla®1-' V četrtek, 9. t.m., ob 17.45 boj sta na sporedu dva kratka kon®’ čna filma z Larryjem Semonod1' »Ridolini e la mano nera* in dolini e le modelle*. Ob 21.15 ®* II. kanalu bo oddaja «Gull,•, prikazala dva filmirana strip8 Bruna Bozzetta (»Signor Ross1*1 in Bonvija (»Nick Carter*). V petek, 10. t.m., ob 22.10 ^ na sporedu televizijski film geli caduti* z igralko Jean Sim mons. Omenimo ga, ker ga je P°a. pisal znani filmski režiser S8®^ Peckinpah. V soboto, 11. t.m., ob 21.15 b® na II. kanalu oddaja «Mille e sera* predvajala izbor bolž8* skih slikanic. Bolgarska filmska dejavnost K H 1« SOFIJA, 6.-0 bolgarski $ nematografiji se bolj malo f?°'. ri. In vendar bolgarska kine®1^ tografija ne spi. Vendar 1 v več kot celovečernih napravil0, Bolgariji krajših filmov. V skem letu in tako tudi v *a letih nasploh so v Bolgariji lali nad 200 krajših filmov, ^ tega so predvajali bolgars*0^ ljubiteljem filmske umetnosti v K zad «2 r~ Oi F. i nad 300 tujih krajših filmov-, Bolgariji Se proizvodnja kr®l ■[, filmov naglo veča in po ®a |et« filmskih krogov jih bodo do 1975. napravili že 400 na > Pri državnem kinematograf5^ centru v Sofiji imajo tri vrij, studie za snemanje kratkometr ^ nih filmov. Vrh tega imaj° ^ studie za dokumentarce '® f risane filme. Ob vsem te®1-j-treba upoštevati še to, da % polaga bolgarska vojska s V°SJ no filmsko družbo, ki ®8Pr/jl na leto od 30 do 40 krajših mov, m Poseben poudarek pa *aS ,2(1 bolgarski risani filmi. Bolg^j y tovrstna filmska umetnost zadnjih 15 letih dosegla veH^j-ske uspehe in nad 70 med®8 nih priznanj to potrjuje. s J* h S s fino; \ f*' «5 V ŠPORT ŠPORT ŠPORT 7. novembra 1972 Bologna — Palermo 3:0 Cagliari — Roma 2:2 Lazio — Temana 2:1 Milan — Vicenza 2:0 Napoli — Fiorentina 3:0 Sampdoria — Atalanta 0:0 Torino — Juventus 2:1 Inter — Verona 1:0 LESTVICA Roma, Inter, Milan in Lazio 8, Napoli in Torino 7, Juventus in Fiorentina 5, Cagliari in Verona 4, iernana, Atalanta, Palermo in Bo-logna 3, Vicenza in Sampdoria 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA Atalanta - Torino, Fiorentina -Milan, Inter - Napoli, Vicenza -Bologna, Palermo - Verona, Roma " Razio, Temana - Cagliari, Juven-1118 - Sampdoria. As coli — Bari 4:0 Brindisi — Lecco 3:1 Catanzaro — Cesena 3:0 Como — Brescia 1:1 ^oggia — Catania 1:0 Mantova — Genoa 0:0 Monza — Taranto 1:0 Nov ara — Arezzo 2:0 Varese — Perugia 2:1 Reggiana Reggina 0:0 LESTVICA Genoa 14, Foggia 11, Cesena, Ca-tan2aro, Brri in Varese 10, Cata-™a. Brandisi, Arezzo in Como 9, ”sc?li 8, Reggiana in Monza 7, Pe-ru8ia, Brescia in Novara 6, Lec-,C0’ Reggina in Taranto 5, Mantova 4. PARI PRIHODNJEGA kola Arezzo - Taranto, Bari - Como, Brescia - Catanzaro, Brindisi - Pe-ijigia, Catania - Monza, Cesena -*°ggia, Genoa - Ascoli, Lecco -tteggiana, Reggina - Novara, Vare-' Mantova. A SKUPINA Cli Belluno — Udinese Alessandria — Cossatese Lremonese — Parma Padova - Trento Bovereto - Venezia j regno — Piacenza izgnano — Solbiatese erthona — Verbania 'igevano - Savana v LESTVICA no n162'3. Alessandria in Legna-v Udinese in Cremonese 10, Sa-v "a’, ?adova in Seregno, 9, Pro SatJ"eRi in Trento 8, Rovereto, Cos-Parma, Triestina in Solbia-lunn c Uerthona, Piacenza in Bel-Verbania in Vigevano 3. pari prihodnjega kola 1:0 4:2 0:0 3:2 1:1 0:0 2:0 prek. prek. Se * Vigevano, Cremone- pa * Padova, Legnano - Belluno, C* - Solbiatese, Pro Vercelli -^ .e^°’ Savona - Piacenza, Tren-VtaJ.riestina, Udinese - Cossatese, j^zia - Derthona, Verbania - Se- V 8. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA C LICE Kljub slabi igri zmaga Triestine k «trgovskih» razlogov je trener Peta-gna poslal na igrišče okrnjeno postavo Triestina — F (0:0) TRIESTINA: Cantagallo, Tugliach, De Gasperi, Macchia, De Luca, Scichilone, Rakar, Brusadelli, Bertok, Zamparo, Oggian (Geretti in Vastini). PRO VERCELLI: Castelazzi, Val-dinoci, Benassi, Jussich, Bonni, Ros-setin, Maioni, Stara (Rossi), Tonel-li, Bisiacco, Bonanomi (12 Calli-garis). SODNIK: Foschi iz Forlija. Strelca: Zamparo v 67. min., Bertok v 72. min. Koti: 4:5. V nedeljo je Triestina sicer zmagala, prikazala pa je tako slabo in_ neorganizirano igro, da dveh točk skoraj ne bi zaslužila. Tržačani so nastopik proti Pro Ver-cekiju v zelo spremenjeni postavi, saj je Petagna poslal na igrišče precej novih igralcev, kot Oggiana. Bertokja in Zamoara, zunaj pa je pusti] Vastinija, Rizzata in DAles-sija. Prvi si je srečanje ogledal z roba igrišča, ostala dva pa sta o-stala zunaj iz finančnih razlogov, saj ju žeti Triestina prodati. Za Vastinija pa se še ne ve točno, če se ga hoče tržaški tretjekgaš znebiti ak ne. Brez D’Alessija je Triestina zaigrala zelo slabo in neorganizirano, čeprav so se igralci na sredini igrišča zelo potrudili in so tudi trije napadalci dak vse od sebe, da bi uspek. Njihovo delo pa je bilo večkrat zaman, saj se je ves trud spremenil v brezpomembno tekanje po igrišču, katerega so gostje z lahkoto zaustavik. Tekma je bila zanimiva le proti koncu, ko sta obe strani napeli vse sile in so Tržačani z dvema streloma v vrata tudi prešli v vodstvo. Prej pa je bil dovolj zelo dolgočasen, saj ni niti Pro Vercelk pokazal kaj več Toda Triestina je zmagala. Obe točki sta ji prišli prav, saj se je ekipa tako oddaljila od repa lestvice. Kljub zmagi pa je nemogoče govoriti o kaki lepi igri in o domiselnosti tržaškega kluba. Vercelli 2:01 cev, saj sta Alessandria in Legnano izrabila spodrsljaj furlanskih nogometašev in se zasidrala na di-u-gem mestu. Napredovala pa je tudi Padova, ki ima le točko zaostanka za peterico vodečih. Dve zlati točki je osvojila Triestina, ki se je uvrstila na sredo lestvice. Vprašanje pa je, koliko časa bo tu ostala. Parma je dosegla že sedmi remi v osmih tekmah. Dve tekmi sta bik predloženi zaradi megle: Derthona — Verbania in Vigevano — Savona. Položaj na dnu lestvice ni zato jasen in bo treba počakati dokler ne bodo odigrak tudi ti tekmi. 6. Osmo kolo A skupine C kge ni bilo preveč zadovoljivo za vodeče ekipe. Venezia je remizirala le štiri minute pred koncem proti Rc-veretu. Udinese pa je moral prepustiti obe točki Bellunu. Za Benečani, ki še vedno vodijo, se je ustvarila nova dvojica zasledoval- Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo Borac — Željezničar (S) 95:76 Lokomotiva — Kombinat 119:85 Željezničar (K) — Olimpija 91:99 Partizan — Crvena zv. 80:85 Radnički — Beograd 89:84 Zadar — Rabotnički 81:72 Bosna — Jugoplastika 78:81 LESTVICA Olimpija, C. zvezda, Jugoplastika in Radnički 4, Lokomotiva, Borac, Bosna, Partizan, Zadar in Kombinat 2, Beograd, Rabotnički, Željezničar (S) in Željezničar (K; 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA Jugoplastika — Borac, Rabotnički — Bosna, Beograd — Zadar, C. zvezda — Radnički, Olimpija — Partizan, Kombinat — Željezničar (K), Željezničar (S) — Lokomotiva. Italijansko košarkarsko prvenstvo Simmenthal - AJco 86:63 Gamma — Brili 91:89 Forst — Maxmobili 79:89 Mobilquattro — Norda 97:85 Ignis — Partenope 92:65 Snaidero — Sacla 81:76 (po podaljških) Gorena — Splugen Bock 80:79 LESTVICA Ignis, Simmenthal in Varst 6, Partenope, Snaidero in Gorena 4, Splugen Bock, Briil, Mobilquattro, Maxmobili, Gamma in Alco 2, Sacla in Norda 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA Brili — Forst, Ignis — Splugen Bock, Norda — Maxmobili, Partenope — Gamma, Gorena — Mobil-quattro, Simmenthal — Sacla, Snaidero — Alco. Po nedeljskem kolu vodi v D ligi Monfalcone, ki je premagal Torvis Snio z 2:1. Dve dragoceni točki pa je zgubila Pro Gorizia, ki doma ni mogla zaustaviti razigranih gostov. Na čelu lestvice sta tako Monfalcone in Adriese, katerega je Pordenone prisilil na delitev točk in je napravil s tem veliko u-slugo Tržičanom. Radi PRVENSTVO 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE BREŽANI KONČNO POKAZALI PRAVO VREDNOST SVOJE IGRE Zmagali sta tudi Juventina in Zarja, Vesna je remizirala, Primorje pa je doživelo svoj drugi poraz Natisone — Juventina 0:1 JUVENTINA: Plesničar, Nanut, Tomažič, Pavlin, E. Tabaj, Zin, Fiorelli, G. Montico, Ferletič, Mar-vin, Sirk, (čemic, Faganel). NATISONE: Pallavisini, Clinec, Cantarutti, Gumini, Miani, Russo, Grione, Biasutto, Prevarin, Zama-ro, Figar. SODNIK: Bamben iz Pordenona. Strelec: v 7. min. d. p. Fiorelli. Srečanje med Juventino in Natisone jem se je začelo v pravem ravnovesju in v glavnem se je igra odvijala sredi igrišča. Poskusi strelov na oboja vrata so bili redki in videti je bilo, da se obe ekipi bojita druga druge. Z mnogo igre na sredini igrišča in z redkimi streli se je zaključil prvi polčas. V dugem delu igre so domačini takoj pričeli z napadi in so dvakrat le za las zgubili priložnost za gol. Prav ko je bil napad Nati-soneja najbolj učinkovit, je Juventina dosegla gol z mladim napadal- cem Fiorellijem, ki je po skupni akciji celotnega napada učinkovito streljal v vrata. Jasno je, da je Natisone začel napadati. Zgodilo pa se je kot prejšnjo nedeljo z Juventino, ki je, potem ko je dobila gol, začela napadati, a brez vsake zamisli. Tokrat pa je bila Juventina zelo zanesljiva v obrambi, s Plesničarjem na čelu, ki je bil gotovo najboljši mož na igrišču. S to zmago so se Štandrežci zopet povzpeli na vrh lestvice in delijo prvo mesto z drugimi štirimi ekipami. Ocena: 3. Bip Breg — Aurisina 3:1 (1:1) BREG: Favento, Possega, Rodella, Čermelj, Vatta, Race, Mikuš, Gra-honja, Zonta, Vižintin, Gasparutti, 13 Petaros. AURISINA: Gombač, Madalen, Viezoli, Braico, Contini, Tomnzza, Rudes, Madalen, Gianei, Segulin, Doglia, 13 Pertot. Sodnik: Zorzi (Tržič); gledalcev 250; menjave: v d.p. Zonta - Petaros in Madalen - Pertot. Zadetki: p.p. 16. min. Rudes, 45. min. Vižintin; d.p. 64 min. Gaispe-rutti, 72. min. Vižintin, 84. min. Pertot. Končno so Brežani zaigrali kot znajo. Zmagali so povsem zasluženo, saj so tokrat s svojo res odlično igro stalno nadkriljevali nasprotnika. «Plavb so takoj po prvih mi-utah prevzeli pobudo, vendar pa so prvi povedli nasprotniki. Brežani pa so tedaj začeli urejeno napadati vrata Aurisine. Braico in tovariši so spretno čistili pred svojimi vrati, «plavi» pa so imeli tudi smolo v zaključkih, saj je Vatta zadel vratnico. Izenačenje je prišlo šele v zadnji minuti, ko je dobil Vižintin od Zonte odlično žogo in jo je z vso močjo poslal v mrežo. Drugi polčas je bil za Brežane še uspešnejši, saj so v tem delu IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllll 3, AMATERSKA NOGOMETNA LIGA SOVODNJE ŠE VEDNO VODIJO NA LESTVICI SVOJE SKUPINE Nedeljsko kolo te lige je bilo za večino naših ekip neuspešno — Palermo agliari _ Roma ~ Ternana Na-*!." UR Vicenza ^fpoh - Fiorentina g^Pdoria - Atalanta &° ~ JuventU8 ,er°na — inter - Barf1 Wzar° - ksena B^gia - catania ~ Udinese -Pro vast° 13 15 7.812.500 lir ~~ 192.200 lir 1- Asiatico 2 2- Sparviera 1 U Pavullo X 2- Tovel X U Gerlando X 2. Sile 2 J- Anticipo X 2. Foggy Day 1 U Insko 1 2- Elmetto 2 L Mala testa 2 Kvote ' Tab dl Como 1 10 ~~ 332.470 lir " 28.000 lir Sovodnje — Falco 1:0 SOVODNJE: Marson, Trivellato, Corva, Batistič, Kovic, Ferfolja, Sambo, Florenin, Marson, Zavadlav, Petejan. FALCO: Piemonte, Peric, Faresi, Pizzolato, Nardi, Del Ponte, Moretti, Silinovic, Ronca, Canciani in Brussa. Tudi po nedeljski tekmi so Sovo-denjci še vedno na vrhu lestvice s sedmimi točkami. Po tem tekmovanju kaže, da se Sovodenjcem odpira lepa pot do cilja prvega dela tega amaterskega prvenstva. V štirih tekmah so si domačini pridobili 7 točk, kar ni malo. Mnogo zasluge ima pri tem sovodenj-ski vratar, ki doslej ni še prejel nobenega gola. Prav tako gre pS hvala obrambi,,, ki je (z nekoliko sreče) znala vedno potisniti nazaj nasprotnike in ohraniti nedotaknjena vrata. V nedeljski tekmi so «belomiodri* začeli s hitrim tempom, vendar se nasprotniki tega niso ustrašili in so tudi sami stalno pritiskal' na sovodenjska vrata. V 29. min. so Sovodenjci realizirali z enajstmetrovko. Igralec nasprotne ekipe je namreč z roko prestregel strel in sodnik je tako prisodil enajstmetrovko, katero je Marson spremenil v gol. Nasprotniki so v drugem polčasu zelo trdo pritiskali na sovodenjska vrata, vendar jim ni uspelo prodreti do mreže, tako da je rezultat ostal 1:0 za «belomodre». Sodnik Giorgio Deros iz Moše je odlično vodil to srečanje in lepo bi bilo, če bi vsi sodniki tako sodili. Kar se tiče splošne ocene, so Sovodenjci zaslužili 3 točke. D. Primorec — Virtus 0:1 (0:1) PRIMOREC: Vladimir Kralj, Gu štin, Sluga, Finotto, Livio Sosič, Delič, Rado Križmančič, Teodor Možina, Čuk, Valdi Možina. Mau-ro Kralj, 13 Gojča. VIRTUS: Dichiatta, Scocchi, Coe-si, Cotto, Capitagno, Franco Mo-setti, Schiener, Giorgio Mosetti, Bi-glia, Thomo, Pieri, 13 Dagri. STRELEC gola: v 22. min. p.p. Fračo Mosetti; koti: 12:3 za Primorec; gledalcev: približno 50. Tudi proti ekipi Virtusa je moral Primorec v nedeljo poražen z igrišča. Tokrat se mu je zgodilo tako, kakor v dveh prejšnjih tekmah, ko so bili Trebenci boljši od nasp-otnikov a niso uspeli zmagati. To tekmo so namreč zaigrali slabo, predvsem na sredini igrišča in pa v napadu. Napadalci so zapravili še tistih nekaj redkih priložnosti tako da je bil poraz neizbežen. V prvem polčasu so bili že v začet'-u v napadu in Teodoro Možina je zadel prečko. V 25. min. je Čuku uspelo streljati proti nasprotnikovim vratom a vratar je p"estregel žogo in preprečil gotov gol. V 30. min. je uspelo Čuku realizirati, a sodnik gola ni priznal zaradi offsiida. Gostje so povedli že v 22., min. po zaslugi Mosettija, ki je streljal od daleč in presenetil Vladimirja Kralja. V drugem polčasu so. Trebenci zaman iskali izenačenje. Napadalci so bili zelo netočni, nasprotno pa bi gostje kmalu podvojili s kazenskim strelom a vratnica je rešila Primorčeva vrata. V 30. min. drugega polčasa je Gojča zamenjal Guštin v obrambi. Pet minut pred koncem je imel Čuk izredno priložnost, ko je prišel sam pred vratarja a je streljal naravnost vanj. Vse to pa ne more biti v opravičilo za Primorčeve igralce, ki so si tudi tokrat zaslužili za oceno 1. BRK Olimpija — Costalunga 0:1 OLIMPIJA: Furlan, Štoka, Trampuš, Husu, Blažina, Delise, Košuta, Manzutto, Živec, Ukmar (Daneu), Nanut. COSTALUNGA: Savarin L., Scher-li, Savarin S., Macor, Leban, Mil-cenieh, Chiodini, Hrusvar, Zanco-pe, Carone, Nardini, 12 Furlani, 13 Bacilo. STRELEC: Nardini (C) v 55. Gledalcev: približno 50. Po lepem nedeljskem nastopu, je Olimpija včeraj srečala močno Co-stalungo in tudi zasluženo izgubila. Gostje namreč niso pokazali nič posebnega, pač pa so zaigrali nekoliko boljše od domačinov. Olimpija je igrala pod svojimi sposobnostmi. Tekma je bila grda. Olimpija je sicer začela precej dobro. Gradila je akcije, ki pa so se u-stavljale pred nasprotnim kazenskim prostorom, bolj zaradi nespretnosti domačinov, kot pa po zaslugi gostov. Ne eni ne drugi ekipa ni šlo izpod rok. Obe obranili sta bili precej zanesljivi, in so z lahkoto ustavljali napade. Kot smo že rekli, je začetek 0-limpije obetal mnogo. Moštvo je bilo precej organizirano na sredini igrišča in v obrambi. Tukaj sta se izkazala kapetan Delise in Štoka, ki sta bila do konca tekme najboljša pri domačih. Tudi vratar Furlan je bil zelo zanesljiv pri svojem delu. Za prejeti gol ni kriv. Vsi ostali pa so zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Toda današnji problem Olimpije je sredina igrišča. Ekipa razpolaga z Ukmarjem, Manzuttom, Husujem in Danevom. Vsi so precej nadarjeni igralci, eden bolj tehnično, drugi je bolj borben. / Torej, s takšnimi igralci Olimpija ne bi smela imeti preglavic. AH ti do sedaj niso še -v dobri formi, kar ekipa zelo obču ti'? 'Predvsem napad je popolnoma osamljen v svojih prizadevanjih. To bo moral trener dobro proučiti. Šele potem bo Olimpija pokazala kaj zna! Naša ocena je 1. D. U. Breg B — S. Anna 0:2 (0:0) BREG: Sancin, Maver, Slavec, Bandi, Švara, Samec, Opara, Zahar, Žerjal, Čuk M., Ota W. 13 Sovič. S. ANNA: Pausche, Gaeta, Bartole, Francolla, Contini, Giachin, Bonazza, Cadenaro, Rizzotti, Ive, D'Ambrosio, 12 Velinsky, 13 Pacor. SODNIK: Tamburin (Ts). Gledalcev 100. Strelca: Bonazza 72. min. in Rizzotti 81. min. Druga brežanska .ekipa je imela v gosteh S. Anno, katere cilj je povratek v 2. kategorijo. «Plavi» so imeli v tem srečanju veliko smole, saj bi lahko z nekoliko več športne sreče odličnega nasprotnika prisilili k remiju. Toda manjka jim predvsem realizator, da bi izkoristil vse ugodne priložnosti ki jih ustvari krilska vrsta in to se jim, seveda, maščuje. V nedeljo so «pla-vi» odigrali svojo najboljšo tekmo, saj so večji del srečanja uspešno kljubovali nasprotniku, branili so se dovolj urejeno in so odgovarjali z lepo igro, ki pa se je vselej izjalovila pred nasprotnimi vrati. Vse je kazalo, da jim bo uspelo osvojiti točko, ko je Bonazza z veliko sreče poslal v mrežo neroden Sancinov odboj. Kmalu nato so gostje podvojili in pokopali še poslednje upe razočaranih Brežanov. Ta po- raz je bil za «plave» prehud in nezaslužen, saj so bili rasi igralci do prvega gola popolnoma enakovredni nasprotniku ter so tako dokazali, da zaslužijo več kot zadnje mesto na lestvici. Dobra jc bila v tej tekmi celotna obrania (razen Sancina) ter Čuk in Zahar na sredini igrišča. Ta nastop smo ocenili z 2. Ist Duino — Union DUINO: Olivieri, 1:0 (0:0) Zotti, Capraro, Marani, Predonzani, Valente, Zu-gan, Bardin, Vettorallo, Tonut, Sma niotto, 12 Pellis. UNION: Boldrin, Veseovo, Vidal (v 87. min. Ballancin). Sartori, Mo-rabito, Nadlišek, Laska, Vicini, At- tini, Palddtetto, čok." .......... . STRELEC: Smaniotto v 58. min. ' SODNIK: PizzujtbMž;,Trsta. KOTI: 5:0. Gledalcev 100. V 40. min. je sodnik izključil Bordina zaradi u-govarjanja, v 42. min. je bil izključen Laska. V nezanimivi tekmi so bili domačini boljši od Podlonjercev in njihova zmaiga je povsem zaslužena. Gostje so se požrtvovalno branili lc v prvem polčasu, ko jim je uspelo z organizirano obrambo preprečiti vse nasprotnikove napade. Nekaj pred počitkom je sodnik izključil Bordina, nato pa še Laško. V nadaljevanju igre je Duino še bolj pritisnil in povedel v 58. min. s Sma niottom. Po tem golu so se Pod lonjeroi opogumili, vendar so De-vinčani prestregli vse njihove ak cije. Rezultat je ostal do končnega sodnikovega žvižga nespremenjen. Igra Uniona je bila precej medla. Poškodovanega vratarja Pava-tiča je nadomestil nezanesljivi Boldrin, ki pa ni kriv za prejeti gol. Obramba je delovala dobro le v prvem delu tekme, nato pa je igrala nepovezano ter je prišlo v kazenskem prostoru Podlonjercev do večjih zmed. Na sredini igrišča sta se najbolj potrudila kapetan mo štva Nadlišek in mladi krilec Pa-ludetto. Napadalci niso imeli priložnosti, da bi se izkazali. Razi-graH so se šele v zadnjih minutah Devin je s prikazano igro razočaral in njegova zmaga ne more biti prepričljiva za ekipo, ki se bori za napredovanje. Naša ocena za Union: 1. M. K. | zaigrali še bolj samozavestno in so dokazali svojo prednost še z dvema lepima ter neubranljivima goloma Gasperuttija in Vižintina. Po tretjem golu so nekoliko popustili in gostje so zmanjšali razliko z mladim Pertotom, ki je zelo hladnokrvno ukanil Faventa. Aurisina jc skušala izenačiti, toda «plavi» so bili dovolj pozorni. Vsi so zaigrali dobro, vseeno pa zasluži posebno pohvalo «tandem» Mikuš — Vižintin: prvi se je odlikoval kot organizator igre, drugi pa kot odličen realizator. Naša ocena za Brežane je tokrat višja, torej 3. Ist Zarja — Libertas 1:0 (0:0) ZARJA: Babuder, Križmančič, Faganel, Primožič, Metlika, Križman-cič V., Grgič B., Bon, Žagar, Po-roDat (Marc), Grgič D. STRELEC: Grgič D. v 82. min. KOTI: 4:4, gledalcev 180 Zarja je v nedeljo končno vendar-lc prišla do zmage. Na bazovskem igrišču je nastopila proti Libertasu z lepo in borbeno igro. Bazovci so pokazali, da so zadnje čase tehnično dobro pripravljeni, predvsem v napadu, ki je prizadejal obrambi Libertasa precej preglavic. Začetek srečanja je potekal v znamenju premoči domačinov, ki so cesto našli pot do nasprotnih vrat z lepimi akcijami, ki so zmedle obrambo gostov. Tržačani so se v glavnem le branili in so imeli tam najboljši del celotnega moštva. Le poredkoma so se spuščali v protinapad, kar pa ni presenetilo Ba-zovcev. Kljub svoji premoči pa Zarja ni prišla do gola, čeprav ni manjkalo strelov v vrata. Drugi polčas je bil za Zarjo u-spešnejši, saj je tudi tokrat povsem nadigrala nasprotnika, ki je bil utrujen in proti koncu polčasa so Bazovci dosegli zmagoviti gol. Najprej je streljal B. Grgič, vratarju je uspelo odbiti, nakar je Darko Grgič z glavo potisnil žogo v mrežo. Gol je bil popolnoma zaslužen saj je bila bazovska ekipa vseskozi boljša od nasprotnika. Naša ocena za Zarjo: 3 Raal Vesna - San Canzian 2:2 (2:1) VESNA: Tence, Zoffoli, Botti, Ke-lemenič, Skrem, Ludini, Ciconetti, Bruni, Favento, Milič, Verginella, (12) Koslovič, 13 Verzier. S. CANZIAN: Skarbin, Arzanel, Fontana, ;aris," Gi- rardo, Braida. SODNIK: Davidko iz Vidma. Strelci: v 22. min. Ciconetti, v 35 min. Boscarol, enajstmetrovke v 40. min. Verginella, v 60. min. Slabarea. Ob prisotnosti lepega števila gledalcev je kriška Vesna na domačih tleh zasluženo remizirala s solidno enajsterico S. Canziana. Tekma je bila lepa in napeta. V prvem polčasu so Križam prevladovali in so pokazali premoč predvsem v napadu. Sad te premoči je bil gol Ci-conettija, ki je povedel domačine v vodstvo. Nekaj minut kasneje so gostje izenačili z enajstmetrovko, katero je sodnik dosodil precej lahkomiselno. Vesna se ni predala m je potisnila goste v obrambo. Pet minut pred koncem polčasa je Verginella s krasnim golom vdrugič prestregel mrežo S. Canziana. V nadaljevanj- so Križani stopili na igrišče, da bi povišali svojo prednost. Prav ta želja po zmagi pa je bila za «plaves> usodna, kajti gostje so v 60. min. izkoristili trenutno zmedo domačinov in izenačili. To je precej potrlo Križane, ki so popustili predvsem na sredini igrišča, kjer je zopet razočaral kapetan Boris Milič. Gostje so s tem obdržali remi in odnesli s kriškega pravokotnika dragoceno točko. Naj dodamo še, da je sodnik s svojimi odločitvami znatno oškodoval Vesno, predvsem ker ni upošteval pravila prednosti. Naša ocena za Vesno je 2 (s pohvalo). B. R. Jugoslovanska nogometna prvenstva I. ZVEZNA LIGA Bor — Dinamo 1:0 Olimpija — Čelik 2:0 Sutjeska — Borac 1:0 Partizan — Spartaik 3:1 Beograd — Željezničar 4:3 Sarajevo — Velež 2:2 Vardar — C. zvezda 0:0 Sloboda — Hajduk 2:0 Radnički — Vojvodina 1:1 LESTVICA Crvena zvezda 21, Velež 18, Radnički 16, Željezničar, Sloboda in Partizan 15, Beograd, Sarajevo in Čelik 14, Borac 12, Hajduk, Olimpija Vojvodina in Spartak 11, Sutjeska in Bor 10, Vardar 9, Dinamo 7. PARI PRIHODNJEGA KOLA Diname - Vojvodina, Hajduk — Radnički, Crvena zvezda — Sloboda, Velež - Vardar, Željezničar — Sarajevo, Spartak — Beograd, Čelik — šutjeska, Borac — Partizan, Bo- — Olimpija. II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD Rijeka — Zagreb 0:6 Split — Šibenik 2:1 Trešnjevka — Segesta 1:1 Maribor — Jedinstvo 2:0 Karlovac — Sloboda 4:1 Rudar T. — Varteks 0:1 Mura — Istra 1:0 Kozara - - Mercator 0:1 Rudar L. — Orijent 0:1 LESTVICA Zagreb 23, Rijeka in Karlovac 19, Mura 18, Maribor in Orijent 17, Segesta in Spht i5, Varteks 14, Šibenik in Trešnjevka 12, Rudar L. Istra in Mercator 11, Kozara, Je-dinstvo in Sloboda 10, Rudar T. 8. PARI PRIHODNJEGA KOLA Mercator — Rudar L., Istra — Kozara, Varteks — Mura, Sloboda — Rudar T., Jedvnstvo — Karlovac, Segesta — Maribor, Šibenik — Trešnjevka, Rijeka — Split, Zagreb — Orijent. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Železničar — Aluminij 8:1 Drava — Slavija 0:1 Kladivar - - Kovinar 1:1 Koper — Izola 4:0 Ljubljana — Triglav 4:1 Nafta — Ilirija neod. LESTVICA Železničar 14, Ljubljana 13, Sla vija 12, Izola 11, Ilirija in Dra va 10, Koper 8, Nafta in Aluminij 7, Kladivar 6, Kovinar 5, Triglav 3. PARI PRIHODNJEGA KOLA Aluminij — Triglav, Ilirija — Ljubljana, Izola — Nafta, Kovinar — Koper, Slavija — Kladivar, Železničar — Drava. ZAHODNA CONSKA LIGA Sava — Adria 3:3 Vozila - LTH 1:0 Zagorje — Slovan 0:2 Piran — Jadran 1:1 Litija — Primorje 0:0 Usnjar — Tolmin 0:4 LESTVICA Primorje 15, Slovan 13, Adria,' Vozila in Sava 12, Litija 11, Usnjar 8, Tolmin 7, LTH in Jadran 6. Piran 4, Zagorje 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA Adria — Primorje, Tolmin — Litija, Jadran — Usnjar, Slovan — Piran, LTH — Zagorje, Sava — Vozila. OKUGE VESTI NA ŠESTI STRANI (Nadaljevanje na 6. strani) NAŠE OCENE 1. Juventina 6 15 2,500 2. Sovodnje 4 9 2,250 3. Breg 6 11 1,888 Vesna 6 11 1,888 Zarja 6 11 1,888 6. Primorje 6 10 1,666 7. Olimpija 4 6 1,500 8. Breg B 3 4 1,333 9. Primorec 3 3 1,000 Union 3 3 1,000 V prvem stolpcu je število odigranih tekem, v drugem je vsota dosedanjih ocen, v zad- njem stolpcu pa poprečna oce- na vseh doslej odigranih sre- čanj. Ekipe ocenjujemo z neza- dostno (1), dobro (2) in odlič- no (3). 8r ^anc Der i gane j ^ohiini iMiMUM Mil) PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA 31. ti^ toolčaia je, sklonila glavo, kakor da premišljuje, ali naj o&aai '’e s Pripovedjo. Nato me je pogledala in v očeh sem «RSOlze- Sem 11X113 P°lna načrtov, kaj bi balo treba v bolnici še so’ S° prlSli oboroženci in me pripeljali sem. Zdaj čakam, hu[f 150 končala preiskava v rečeh, ki sem jih obdolžena. e stvari kot mene dolže dr. Volčjaka, ki je bil šef sam-odseka IX K in je zdaj v šotoru pod stražo, če se i**t'%f0bl narna zarotile temne, pošastne sile, se mora ta pre-Cinf Za lwiu ugodno končati.« Jv strastnajše je postajalo pripovedovanje, bolj se je mra-sta se Ub mraku Je Franja opazila nemir in razočaranje, ki a'a, m 1116 začela polaščati. Namesto, da bi ji jaz dajal pogu-S&r 6 0113 skušala pomiriti. Niti z besedico ni dolžila nl- Slbabiu° llllt0mer ni rekla žal besede, najmanj pa o samem N to je revolucija. Spopadajo se vseh vrst sile. Prlprav-k Sajj, ra* biti na vse. Vendar niti za trenutek ne dvomim, da ^ Wkoii°’ ^ ^ Se 150111110 vredno ^vljenja. Pa naj se zgo- noč nisem mogel zaspati na senu, ki ga Je prinesla dr. Franja. Ob svitu naslednjega jutra sem se povzpel na obrobek gozda, od koder se je videl zvonik na Sveta gori. Pod njo Soča in ob Soči Gorica, mesto, ki so ga Nemoi prav tako okupirali kot Ljubljano. Kje je še košček sveta, kjer bi ne bilo laži, zatiranja, prevare? In vendar je včeraj rekla dr. Franja: «Bri tem pa niti trenutek ne dvomim, da je samo to, za kar se borimo, vredno življenja. Pa naj se zgodi karkoli.« Vrnil sem se na zajtrk, v hiši pa je začelo vreti. Prišel je Frenk Bidovec (ime mu je bilo Franc, vsi so mu rekli Frenk). Bil je utrujen in zamazan, pa vendar poln življenja in sreče. Spremljal je transport najtežjih, že okrevajočih ranjencev in invalidov. Z ozemlja IX K so jih pri Postojni prenesli čez progo in nadaljevali pot na osvobojeaio ozemlje. Na Dolenjskem so jih naložili v zavezniške avione, da so jih prepeljali v južno Italijo. Akcija se je posrečila brez izgub. Frenk je bil namestnik dr. Volčjaka in je tako opravljal dolžnost šefa sanitetnega odseka IX K. Tudi pri tem tveganem pohodu, v katerem je sodeloval skoro ves korpus, je nosil težko odgovornost. Ko se je prelevil iz zamazanega in neobritega borca v elegantnega štabnega oficirja, je odšel poročat v štab. Rekel ml je, naj ne hodim več v artilerijo, ampak naj ga počakam tu v hiši, na senitetnem odseku IX K, kot so jo na kratko imenovali. že popoldne mi je prinesel dokument. Posrečilo se mi je ohraniti ga do danes. Sanitetni odsek IX. korpusa NOV in POJ. Položaj 19. VIII. 44. štab artilerije IX. korpusa. Po dogovoru s politkomisarjem IX. K. naj se tov. dr. Der gane stavi na razpolago sanit. odseku. S. F. — S. N. V. d. šefa odseka — poročnik Bidovec Franc Dobil sem ukaz, da za zdaj ostanem na Lokvah in začnem pripravljati vse potrebno za ustanovitev kirurške ekipe IX korpusa (KE IX K). Ekipa naj bi v največji možni bližini spremljala večje bojne akcije XXX. ali XXXI. divizije ali celega korpusa in dajala ranjencem čimprejšnjo specialistično kirurško pomoč. Take sanitetne formacije do tedaj v IX K ni bilo. Kako začeti? Vse, kar sem premogel, je bila gola letna obleka in par prav takih čevljev. Gola pravim zato, ker v žepih razen pipe brez tobaka nisem imel niti žepnega nožka niti svinčnika niti koščka papirja. Tudi o organizaciji sanitete v IX K nisem imel pojma. Frenk še ni bil zdravnik in je moral kot medicinec po sili razmer prevzeti dolžnost, ki jo je vršil. Nestrpno je čakal, da pride z Gorenjskega novo imenovani šef sanitetnega odseka IX K dr. Edvard Pohar, ki ga ni in ni hotelo biti. Frenk je dobro poznal organizacijo sanitete v IX K in način partizanskega bojevanja na Primorskem, zato mi je rekel, naj se obrnem nanj, kadar bom kaj potreboval. Res je v najkrajšem času tudi vse priskrbel, da sem bil vedno začuden, kako mu to uspe. Veliko mi je s svojim poznanjem razmer pomagala tudi dr. Franja. Najprej sem napravil točen seznam vsega materiala, ki bi ga kirurška ekipa potrebovala. Obljubili so mi, da si bom lahko kirurške instrumente sam izbral na določenem mestu, ki mi ga še niso odkrili. Za zdravila, obvezala, opornice, mavec, gumijaste rokavice sem napravil naročilnico in jo predal Frenku. Povedal mi je, da so skrite lekarne IX K dobro založene s tem materialom. Nekaj so ga dobile iz vojnega plena, ki je padel partizanom v roke, ko so 1943 razorožili italijansko kraljevsko vojsko na tem področju, veliko pa ga pošiljajo sodelavci OF po skrivnih kanalih iz Trsta, Gorice, Tržiča, Vidma, Postojne, Jesenic, Kranja, Ljubljane in celo z Dunaja, Rima, Milana. Nekaj ga s padali spustijo zavezniška letala. Vzletela so i baz v juzm Italiji. Seznam potreb jim je štab devetega korpi sa sporočal po radiu. F Čez nekaj dni sem dobil ves naročeni material na Lokvi Mizarske delavnice IX K so izdelale ploščate lesene zaboj z naramnicami. Poln zaboj je človek lahko nesel brez prevel kega napora. Frenk in dr. Franja sta mi predočila, da ne smemo rači nata na nobeno prevozno sredstvo, ampak samo na ljudi, č ocemo, da bo kirurška ekipa sploh delovala, če bodo kakšn možnosti za prevoz, jih bomo gotovo dobili, zanašati pa s nanje ne smemo. Zato sem naročil zaboje, ki jih je bilo mogc če nositi. V te zaboje sem razporedil ves naročeni potrošni si rutetni material, predvsem zdravila za narkozo, razkuženje, pn ti bolečinam, za poživitev krvnega obtoka in dihanja, obvezilr material in mavec. Zdravila, ki bi jih lahko pokvarila vlagi so bila v steklenem ali kovinskih posodah. Za dezinfekcijo rr je dr. Pranja svetovala namesto alkohola močno primorsko žgi nje, ki bi služilo tudi za okrepčanje ranjencev in razredčen za obkladke. Med zdravih je bil bezgov čaj, nekaj soh in slac korja in bikarbonska soda. Napraviti je bilo potrebno operacijsko perilo — kompresi tampone, operacijske plašče. To so sešile mlade Lokvanke i gostega platna, ki so ga dobile od ekonomov in intendantov II K. Po posvetovanju z dr. Franjo smo se odločili namesto z operacijske plašče za predpasnike in nadkomolčne rokave, d bi zavzeli čimmanj prostora, ko bi jih bilo treba prenašati. Po izkušnjah, ki jih je imel Frenk, naj bi bilo vseh tel sredstev pri večjih bojnih akcijah za 20 večjih in za 30 manjši; operacij. Z dr. Franjo sva dolgo iskala primeren kraj, kamor bi sfcrl la nekaj rezerve in drug material, kadar bi ga ne rabili. Odloč la sva se za jamo tik ob hiši sanitetnega odseka, nad katen smo naložih skladovnico drv. (Nadaljevanje sledi) Jredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. v SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» . UZb, liuDiiana Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200. finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice «n sožalja 200 lir »Mali oglasi« 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri S-P-l« Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel OBTOŽENI SO, Dfl SO LOVILI IN SLIKALI NA VOJAŠKEM PODROČJU Grška policija aretirala tri italijanske potapljače Agenti so najprej aretirali dva Italijana in jih odpeljali na policijsko postajo, nato pa še vodjo skupine neapeljskih potapljačev - Sodilo jim bo vojaško sodišče ATENE. 6. — Grška policija je danes zjutraj odpeljala v Pirej tri italijanske potapljače, ki so bili aretirani v soboto. Gre za 40-letne-ga Guida Picchettija iz Neaplja, 25-letno Lauro Quadrino tudi iz Neaplja in 19-letnega Vincenza Savare-seje iz Palerma, ki so obtoženi, da so slikali morsko dno v mejnih teritorialnih vodah. Vojaški državni pravdnik bo začel jutri preiskavo na podlagi zapisnikov o zasliševanju treh italijanskih državljanov. Ob zaključku te prve faze sodnega postopka jih bo moral obtožiti ali pa oprostiti. Trije italijanski potapljači so se danes zvečer sestali z italijanskim konzulom v Pireju, katerega so zaprosili, naj jim poskrbi odvetnike. V tej zvezi se je izvedelo, da je italijansko zunanje ministrstvo že dalo navodila veleposlaništvu v Atenah, naj nudi aretirancem vso potrebno pomoč. Trije aretiranci so bili na turistično - didaktičnem izletu v Grčiji skupaj s 25 prijatelji, člani neapeljskega potapljaškega centra. Vodja skupine je bil Picchetti, ki je organiziral izlet in tečaj v podvodnem plavanju. V soboto so potapljači prispeli z najetim motornim čolnom, katerega je upravljal grški ribič Stefan Fabiolas, v zalivček ne severni obali Krfa. Dva izmed njih. Quadrinova in Savarese. sta takoj skočila v vodo, da bi slikala dno. Med tem ko sta bila potapljača še pogreznjena, se je čolnu približala vojaška izvidnica. Čolnar je takoj opazil, da nekaj ni bilo v redu, ko je videl na izvidnici mornarje, vojake in žandarje. Vojaški čoln se je približal ribiškemu, vojaki so stopili nanj in so ukazali potapljačem, naj se ne premaknejo. Zaplenili so jim opremo in obleko in so počakali, dokler se nista Quadrinova in Savarese zopet prika- zala. Žandarji so sumljivo gledali zlasti signalizacijsko žogo in niso mogli verjeti, da na vrvici, s katero sta potapljača vlekla žogo. ni bilo privezano nič sumljivega. Ko sta se dekle in mladenič prikazala na vodni gladini so ju žandarji naložili na izvidnico in takoj odpluli proti Krfu. V nedeljo se je Picchetti podal na policijsko poveljstvo, da bi protestiral zaradi aretacije svojih u-čencev in se ie ponudil za talca v zameno za Quadrinovo in Sava-reseja. Kljub protestu italijanskega konzularnega funkcionarja iz Joanine, so policisti aretirali tudi Picchettija in kmalu nato tudi čolnarja. Predstavnik italijanske vlade je zahteval, naj policisti dovolijo a-retirancem, da prespijo v hotelu, a žandarji so zavrnili prošnjo in trije Italijani so morali prespati v policijskem uradu. Med zasliševanjem so Picchetti, Quadrinova in Savarese podčrtali, da niso vedeli za prepoved potapljanja v obmejnih teritorialnih vodah. Grški čolnar je potrdil njihove izjave in je povedal, da je sam predlagal izlet na severno krfško obalo, kamor je že večkrat peljal tudi druge turiste, ki so bili navdušeni nad lepoto kraja. Policisti pa niso hoteli verjeti njihovim opravičilom in so jih prijavili vojaškemu sedišču. Dokončno obtožnico proti trem Italijanom bo pripravil vojaški državni pravdnik v Pireju, krfško luško poveljstvo pa je doslej prijavilo sodišču tri potapljače le zaradi podvodnega lova in slikanja na vojaškem področiu. Italijanski socialistični dnevnik «A-ivanti* bo jutri objavil komentar o aretaciji Quadrinove, Savareseja in Picchettija. v katerem trdi, da gre za ponovno napako polkovnikov, ki se ji bomo lahko tudi smejali, ko bodo osvobojeni vsi italijanski državljani zaprti v Grčiji. «Izogniti se hočemo vsaki strumentalizaciji, vendar poudarjamo, da bomo res zadovoljni, če bodo polkovniki osvobodili potapljače in jim rekli »Oprostite* (saj je že zločinsko dejanje, da so jih aretirali kot kriminalce); vendar nočemo pa, da bi se povečalo število Italijanov, ki so zaprti v Grčiji, ker se polkovniki hočejo maščevati socialistom*. List spominja, da je nekdo dejal, da le psihiatri lahko pojasnijo to, kar se dogaja v Grčiji in zaključuje: »če je res, da moramo z blazneži ravnati previdno, ko nam še lahko škodijo, ne smemo pasivno gledati na njihove zločine in le dvigati roke proti nebu. Ali, s preprostimi besedami, kaj dela vlada? Bo odločno branila pravice naših državljanov? Psihiatri lahko poskrbijo za pomirjevalna sredstva, vlada pa mora ravnati kot vlada*. Poveljstvo vojaške policije v Atenah je medtem sporočilo, da bo v kratkem odgovorilo na zahtevo italijanskih diplomatskih predstavnikov v grški prestolnici po obisku pri Lorni Briffi Cavigli. Italijanski konzul se je doslej lahko sestal z Lor-no le dvakrat in sicer 4. septembra in 17. novembra. Poveljnik vojaške policije .je danes po telefonu zagotovil konzulu, da se Italijanka počuti dobro. Kljub temu. italijanski NAMIZNI TENIS V PRIJATELJSKI TEKMI Dom klonil v Mirnu Dom je v nedeljo odigral prijateljsko tekmo v okviru obmejnega srečanja protj ekipi iz Mirna. Zasluženo je zmagala domača ekipa. Ekipa Doma je tokrat nastopila s svojo standardno ekipo; Klanjšček D., Komel I. in Pavšič R., kljub temu ni bila kos domači ekipi. Omeniti moramo, da so nekateri igralci o-digrali v jutranjih urah nogometno tekmo, kar gotovo je slabo vplivalo na formo igralcev. Miren je solidna ekipa; njihov najboljši igralec je Vuga, ki ima v obrambi svoje najboljše orožje. POSAMEZNI IZIDI: Klanjšček — Mozetič 0:2 (18:21; 17:21) Komel — Vuga 0:2 (15:21; 17:21) Pavšič — Vuk 1:2 (21:17; 17:21; 17:21) Komel — Mozetič 2:0 (21:17; 21:13) Klanjšček — Vuk 2:0 (21:13; 21:15) Pavšič — Vuga 0-2 (15:21; 15:21) Komel — Vuk 2-0 (21:15; 21:3) Pavšič — Mozetič 0:2 (15:21; 16:21) Klanjšček — Vuga 0:2 (16:21; 12:21) Končni izid: Dom — Miren 3:6. I. K. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V NEDELJO SO ZAKLJUČILI 2. BOROV FESTIVAL MINIBflSKETfl V TRSTU Vminibasketu je zmagala ekipa Saba Na skupni lestvici prvi Ferroviario Prireditev se je zaključila izredno uspešno ob velikem številu mladih košarkarjev in občinstva Na zaključni slovesnosti postrojene vrste mladih košarkarjev iiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiMiiniiiniiiiHiiii PO NEUSPEHU TRISTRANSKIH POGAJANJ Od danes v Angliji zapora mezd in cen 0 ukrepu bo morala še odločati spodnja zbornica LONDON, 6. — Angleški ministrski predsednik Edward Heath je danes sporočil spodnji zbornici, da namerava vlada uvesti zaporo mezd, cen, najemnin in dividendov v raz dobju treh mesecev, začenši od jutrišnjega dne. To razdob.ie bo vlada utegnila podaljšati še za 60 dni, oziroma dva meseca. Heath je izjavil, da je njegova vlada pripravljena, da nadaljuje pogajanja s sindikati in z delodajalci, kljub temu, da je pred kratkim prišlo do poloma tristranskih pogajanj. Ministrski predsednik pa je kljub neugodnemu poteku pogajanj izjavil, da so vse tri zainteresirane stranke menile, da je mogoče priti do pozitivnega zaključka glede osnovnih problemov Britanski ministrski predsednik je še dodal, da njegova vlada zasleduje naslednje cilje: pospešen porast proizvodnje, povečanje stvarnih dohodkov, izboljšanje gospodarskega položaja mezdnih delavcev z najnižjimi dohodki in upokojencev ter znižanje inflacijske težnje v proizvodnji in trgovini. Heath je nadalje sporočil, da bo vlada odobrila enkraten znesek 10 funtov šterlingov v korist angleških upo kojencev. Heathov ukrep bo morala an gleška spodnja zboroma odobriti v prihodnjih dneh. Že danes bo spodnja zbornica razpravljala o tem vprašanju. Heath upa, da bo nje gov ukrep pripomogel k poživitvi angleškega gospodarstva. Vendar pa je izrazil svoje pomisleke glede uk-epa samega: »Žal mi je — je dejal — da ni prišlo do tristranskega sporazuma in nas je to prisililo k dejanju, katerega smatram za manj zadovoljivega, kot pa bi bilo prostovoljne omejitve in odpovedi* Blokiranje cen in mezd je razširjeno tudi na dividende delniških družb ter zadeva vse poviške, ki so bili že sklenjeni, ali pa bodo ustvarjeni v teku jutrišnjega dne. Kot smo že omenili, bo o vladnem predlogu razpravljal danes parlament. Vlada upa, da bo ta sprejel ustrezne ukrepe še pred zimskimi dopusti. Nekatere kategorije, predvsem gre za težake, ki so zaposleni pri krajevnih ustanovah (en milijon de lavcev) so že dosegle poviške pri svojih plačah, ki jih zadnji vladni ukrep ne bo prizadel. Omenjeni delavci so dosegli nekaj več kot 3000 lir poviška svojih plač za vsak teden. To velja tudi za skoraj 200 tisoč delavcev nekaterih drugih državnih industrijskih podjetij Da bi izvedel to svojo zamisel o zaviranju inflacije je ministrski predsednik Heath preosnoval v prejšnjih dneh v precejšnji meri svojo vlado. Ta preosnova je zadevala premestitev devetnajstih načelnikov ministrstev. Med najvaž nejše sp”ernembe spadajo: Geoffre.v Rippon, ki se je v imenu Velike I Britanije pogajal v zvezi z raznimi ! evropskimi vprašanji, na drugi stra- | ni pa John Davies, ki je bil do včeraj minister za industrijo ter se bo odslej posvetil evropskim zadevam. Po zadnjih spremembah bo v Angliji devetnajst ministrstev, namesto osemnajst. Angleška vlada je skušala z Heth-ovim ukrepom premostiti silne težave, ki se porajajo v njenem gospodarstvu in v družbenih odnosih s čisto administrativnim ukrepom. Nekaj takega so poskusili tudi laburisti že leta 1966, toda poskus se jim ni posrečil. Že tedaj je angleški funt šterling začel izgubljati na vrednosti in kmalu nato je bila vlada prisiljena, da ga de val vira. Današnje težave Velike Britanije niso povsem plod samo notranjih gospodarskih in družbenih razmer Velike Britanije ,saj v določeni meri gredo po isti poti kot dogajanja v številnih drugih zahodnoevropskih državah, toda gotovo pa je, da sedanja konservativna politična in družbena usmeritev britanske države preprečuje hitrejšo in sprejemljivejšo rešitev. Ni verjetno, da bo Heath po treh mesecih blokiranih cen in mezd dosegel boljši položaj, kot so ga dosegli njegovi laburistični predhodniki pred petimi leti. V Zagrebu proces proti ustaškim teroristom ZAGREB, 6. — Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Zagrebu se je danes pričel proces proti sedmim članom teroristične »Skupine Zagreb*, ki so bili aretirani pred tremi meseci. »Skupina Zagreb* je delala po navodilih predsednika ustaške teroristične organizacije »Združenja Hrvatov v Nemčiji* Anteja Vukiča. člani skupine so vse do aretacije vzdrževali stalne stike z ustaškimi terorističnimi organizacijami v inozemstvu m nekateri od njih, posebno Slavič, Ivica škunc (ekonomist zagrebške kreditne banke) in čutvarič (nameščenec družbe Jat — jugoslovanski aerotransport) so se osebno udeležili nekaterih sestankov ustašev v Avstriji in v Zahodni Nemčiji. Javni tožilec je predložil sodišču številna pisma med katerimi so bila nekatera odposlana iz Trsta, v katerih voditelji ustaških terorističnih organizacij v inozemstvu dajejo »Skupini Zagreb* navodila za delo. V Zagrebu se bo. kot se pričakuje, v kratkem pričel proces tudi proti trem študentom, članom protizakonite teroristične skupine »Mlada Hrvaška*. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! NENADKRILJIV REKORD Bob Hall, 19-letni univerzitetni študent iz Phoenia& v Arizoni je postavil res edinstven rekord, in skoraj neverjetno bi bilo, da ga bo kdo nadkrilil. Bob je namreč prvi človek ki je strmoglavil z višine 1000 m brez padala, ne da bi praktično poškodoval■ Mladenič je strasten padalec in včeraj je treniral kot po navadi. Ko je skočil z letala je potegnil za vrvico, a padalo se ni odprlo. Bob se ni vznemiril, potegnil je za vrvico varnostnega padala a tudi to je odpovedalo in mladenič se je bližal tlom z vrtoglavo hitrostjo. Zadel je ob tla s hitrostjo približno 130 km na uro in nekaj sekund pozneje je vstal in si je pokril obraz z rokami. Imel je razbit nos in delno poškodovane sekalce. «Spominjam se le — je dejal mladenič pozneje — da sem v tistih nekaj sekundah padanja pomislil, da bi bilo bolje če bi zadel ob pesek. Upal sem, da se bo vsaj eno izmed padal odprlo in nato sem zadel ob tla. Nisem čutil bolečin in zato sem avtomatično vstal*. vladni krogi preučujejo možnost, da bi skupaj s konzulom obiskal Lorno tudi zdravnik in jo temeljito pregledal, ker italijanska državljanka že Aalj časa boleha za srčno boleznijo. Vse kaže pa, da atenska policija ne bo dovolila Albertu Briffi, da o-'iišče hčer v zaporu. Po grškem vo-jbškem kazenskem zakoniku sorodniki ne smejo obiskati obtoženca, dokler ni zaključena tajna preiskava Štirje Italijani žrtve letalske nesreče v Bolgariji SOFIJA, 6. — štirje italijanski glasbeniki so izgubili življenje v letalski nesreči, ki se je pripetila v soboto v Bolgariji. Gre za člane ansambla «1 solisti di Torino* Umberta Egaddija, Luciana Moffo, Ludovica Lessona in Roberta Forteja, ki so ravnokar zaključili turnejo v letovišču Burgas ob črnem morju. Bolgarska letalska družba je sporočila, da je kontrolni stolp sofijskega letališča v soboto preusmeril letalo »lljušin 14», ki je letelo na progi Burgas — Sofija, na Plovdiv. Poveljnik letala je bil že v radijskem stiku z letališčem v Plovdivu in je prosil za dovoljenje za pristanek, ko se je radijska zveza nenadoma prekinila, letalo je nadaljevalo polet in je nato strmoglavilo. Reševalne skupine so odkrile danes razbitine »iljušina* nedaleč od vasi Snejanka, kakih 30 km jugozahodno od Plovdiva. V Čilu prenehale stavke avtoprevoznikov SANTIAGO DE CHILE, 6. - V davišnjih jutranjih urah se je splošno stanje v Čilu normaliziralo Trgtv.ne so vse odprte, avtoprevozniki pr. opravljajo normalno svoje Jelo. Obstajajo še doiocene težave glede letalskih prevozov, ki pa jih oodo verjetno rešili v najkrajšem času. V kolikor je znano, čilska vlada ni popustila pri pogajai.jin s stavkajočimi glede svojin osnovnih zahtev, se pravi ni hotela pristati na to, da hi se iz gospodarskega protesta porodila politicia knnlron-tacija. V tem smislu je spregovoril tudi novi notranji minister gen. Pratts, ki je opozoril, da bo oblast sprejeli morebitne potrebne ukrepe za zaščito javne koristi. Drevi Ardita-Dom Trening tekme in priprave za pingpcngaše Doma, pred odločilnim srečanjem z Audazom, se nadaljujejo. Drevi bodo domovci odigrali drugo prijateljsko trening tekmo preti moštvu Ardite iz Gorice. Ardita nastopa letos v C ligi in je izkušena ekipa, v kateri nastopajo dobri igralci, kot sta Sfiligoj in Picotti. Gotovo bo to srečanje dober test za domovce. Tekma Ardita — Dom bo drevi v poslopju Stella Matutina (Ulica Nizza) ob 20.30. I. K. V nedeljo se je na stadiju «1. maj* v Trstu zaključil 2. Borov festival minibasketa, ki je |:e tako kot lani tudi letos doživel velik uspeh. Predvsem je prireditelj dosegel svoj namen, ker je na festivalu sodelovalo mnogo mladine, ki se je merila med seboj celih pet dni. Poleg tekmovanja v minibasketu je manifestacija obsegala tudi kulturni del, saj je bila na sporedu tudi pismena naloga o košarki in pa slikarski ex tempore. V športnem delu tekmovanja je zmagala Saba, ki je v dramatičnem finalnem boju za pr'/* mesto prepričljivo odpravila favorita tega turnirja, moštvo Ferroviaria. Zmagovalci so prikazali res tehnično dobro igro in so popolnoma zadovoljili. Slabše so se odrezale slo- venske ekipe, saj se je Polet uvrstil šele na četrto mesto, potem ko je klonil Interju. Bor je bil šesti, »Tone Čufar* iz Ljubljane pa komaj osmi. Takoj po finalni tekmi med Sabo in Ferroviariom je bila zaključna slovesnost, na kateri so bile prisotne nekatere vidne osebnosti iz javnega in športnega življenja. Zaključka festivala se je udeležil jugoslovanski konzul v Trstu Tepa-vac, predsednik SKGZ Boris Ra ee in drugi. Med govorniki sta bila tudi pokrajinski odbornik Voik in predsednik deželne košarkarske zveze Jaeobucci. Po mimohodu vseh finalistov, ki so se razvrstili pred številnim občinstvom, ki je popolnoma napolnilo dvorano, je najprej spregovoril 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^111111111111111111111 NAMIZNI TENIS Nfl VSEDRŽAVNEM TURNIRJU V VERONI Igralke zgoniškega Krasa se ponovno uveljavile so V moški konkurenci je vidnejšo uvrstitev dosegel le Košuta v mešanih parih (z Miličevo) Krasove namiznoteniške igralke so se iz Verone vrnile z bogatim izkupičkom enega prvega, dveh drugih in enega tretjega mesta. Poleg tega se je «zlati» Sonji tokrat z odličnimi rezultati pridružila Silvana Vesnaverjeva, nadarjena in borbena igralka, ki je v mladinski konkurenci in v dvojicah (skupno z Miličevo) osvojila dve kolajni, ki nikakor nista zgolj prestižnega značaja. Če bi to lahko trdili v mladinski konkurenci, kjer je za Miličevo in Francesco Marcone jevo velika praznina, to nikakor ne drži za tekmovanje dvojic, kjer sta mladi zgoniški igralki pustili za seboj izkušeno in visoko kvotirano dvojico, sestri Francesco in Mar-cello Marcone, ki sta pri voditeljih italijanske namiznoteniške zveze tako dobro zapisani, da sta odpotovali na Kitajsko. Nedvomno je bila tekma med Krasovima igralkama in sestrama iz Turina najzanimivejše srečanje tega turnirja. Jasno je bilo, da sta Marconejevi favoritinji za končno zmago, vendar jima že v prvem setu ni šlo prav od rok, saj sta zmagali s tesnim 21:18. To pa je bilo tudi vse, saj sta Miličeva in Vesnaverjeva v dveh zelo borbenih setih onemogočili njuno igro in z iznajdljivim napadom ter ju z u-spešno obrambo spravili na kolena (21:17, 21:16). Ta tekma je bila zelo utrudljiva, ker se je tudi poznalo v finalnem srečanju, ko sta zgoniški igralki klonili rimski dvojici De Mitri — Dodi z 2:0 (15, 13). Izkazalo se je torej, da se nismo motili, ko smo pozitivno oceni li odločitev Krasovih igralk, da bosta skupaj nastopili na tekmovanjih članskih dvojic. Obe sta še zelo mladi in imata pred seboj odprto pot k mnogim uspehom. Miličeva se je tudi tokrat zelo dobro odrezala med posameznicami. Premagala je namreč obe sestri Marcone, Francesco med mladinkami s čistim 2:0 (16, 14), kjer je osvojila prvo mesto, Marcello pa v polfinalu članskega turnirja s 3:1 (17, 14, -20, 16); ta rezultata ne dopuščata nobenih dvomov o njenih sposobnostih in o njeni formi. Kljub temu pa lahko trdimo, da bi si Sonja ne smela pu stiti iztrgati zmage, ki jo je imela že v rokah. V finalu, kjer sc je srečala s Santifallerjevo, je pri stanju v setih 2:2 že vodila z 19:16, a je vendar zgubila odločilni niz z 21:19. Taki spodrsljaji so v namiznem tenisu kaj pogosti, vendar pa bi si jih izkušena igralka ne smela privoščiti. Četrto visoko uvrstitev za Kras je dosegla Vesnaverjeva, ki je o-svojila tretje mesto v mladinski konkurenci. V polfinalu je klonila Francesci Marcone z 2:0 (18, 17), vendar pa je s svojo igro povsem zadovoljila; Tudi tretja Krasova igralka, Rebulova je s svojim devetim mestom presenetila: klonila je državni prvakinji za naraščaj-niče Grecijevi z 2:1 (18, 18, 16). V Veroni je nastopila tudi Darja Kobalova, ki je v članski konkurenci zgubila z Dodijevo z 2:0 (19, 16), kljub temu pa je bila svoji soigralki popolnoma enakovredna in bi bil rezultat lahko drugačen. Slabši pa so bili rezultati naših igralcev v moški konkurenci. Vsi so namreč razočarali. Košuta je zasedel deveto mesto v članski konkurenci, kjer je klonil Baiocchiju s 3:2, v dvojicah pa se je skupno z Baiocchijem uvrstil na peto mesto: zgubila sta s 3:0 z dvojico Tosetto — Buscaglia. Fabjan je bil med mladinci na 17. mestu, omeniti pa je treba še Pertota, ki je igral dobro proti močnemu naraščajniku Lemmi, vendar pa mu ni bil kos. Razočaral je Radovič, ki ni ponovil lanskega rezultata. V Veroni je nastopil tudi Sokolov igralec Peterlini, ki je s petim mestom v članski konkurenci potrdil svoj položaj na kakovostni lestvici FITeT. Turnir je osvojil Giontella, ki je v finalu premagal tokrat odličnega Bisdja. Turnir v Veroni je že tradicionalni otvoritveni turnir, na katerem se srečajo vsi najboljši igralci. Tudi tokrat je bilo tako, saj so manjkali le člani državnega prvaka Vita Mirella iz ' SanfElpidia, ki so bili zaposleni s tekmovanjem za pokal evropskih prvakov. Miličeva tako ni mogla nastopiti v mešanih dvojicah z Malescijem, ampak je igrala s Košuto; slovenska dvojica se je uvrstila na prvo mesto. S. J. AVTOMOBILIZEM AJACCIO, 6. — Francoski avtomobili alpine-renault so veliki zmagovalci letošnjega rallyja po Korziki, saj so osvojili prvo, tretje in četrto mesto. Zoperstavila se jim je le simca, ki sta jo vodila Fio-rentino in Gelin ter je zasedla 2. mesto. Ponoči se je moralo mnogo posadk umakniti, večinoma zaradi o-kvar. Taka usoda je doletela tudi Italijana Munarija. Zmagovalec An-druet je bil -v vodstvu že od začetka tekmovanja in njegova zmaga je torej povsem zaslužena. • • • JOHANNESBURG, 6. - Švicar ski voznik Clay Regazzoni je za krmilom ferrarija 312/P že drugič zaporedoma osvojil prvo mesto na deveturni dirki v Kyalamiju v Juž in Afriki. Drugi Ferrarijev voznik, Belgijec Ickx, se je moral umakni- predsednik Bora Stanko Pertot. V kratkem nagovoru se je zahvalil vsem, ki so pomagali Boru pri organizaciji te zahtev;!' prireditve. Izrekel pa je tudi javno priznanje Branku Lakoviču, ki je največ storil, da je ta praznik mladine dobro uspel. Predsednik Jacobucci je izrazil svoje zadovoljstvo, da je Bor znova organiziral tako zahtevno tekmovanje minibasketa in da niso organizatorji kljub velikim naporom in skrbem zgubili poguma. Pokrajinski odbornik Lucijan Volk se je obrnil predvsem do najmlajših, ki so vse te dni nastopali in težili predvsem za tem, da bi nastopili, šele nato pa so gledali na rezultat srečanj. Takoj nato so prireditelji razdelili nagrade najboljšim ekipam. V minibasketu je zmagala Saba, ki je prejela pokal, posebno nagrado je prejel Bor za največje število tekmovalcev (73), najboljši igralec je bil predstavnik Sabe Simeone Alberto, najboljši strelec turnirja pa ig-alec Interja Franzolin. Na skupni lestvici, kjer so bili upoštevani rezultati risarskega tekmovanja, pismene naloge in izidi v košarki, pa je zmagal Ferroviario. KONČNA SKUPNA LESTVICA: 1. Ferroviario, 2. Inter 1904, 3. Saba, 4. Bor, 5. Servolana, 6. Va-sari, 7. Don Bcsco, 8. Italsider, 9. »Tone Čufar*, 10. Polet, 11. Ri creatori. KONČNA LESTVICA MINIBASKETA: 1. Saba. 2. Ferroviario, 3. Inter 1904, 4. Polet, 5. Servolana, 6. Bor, 7. Don Bosco, 8. «Tone Čufar*. EX TEMPORE 1. Bor. REZULTATI RISARSKEGA TEKMOVANJA Umetniški del: 1. Nejka Jamber le (Ljubljana), 2. Martina Slokar (Bor), 3. Peter De Valdenstein (Bor) Športna tematika: 1. Alberto Ter-rile (Inter 1904), 2. Alessandro Ru-bierj (Italsider), 3. Bruno Plesnik (Inter 1904). PISMENA NALOGA: 1. Ferroviario. LESTVICE PISMENE NALOGE: 1. Annalisa Giovannini (Ferroviario), 2. Alessandro Bartoli (Saba), 3. Walter Caris (Visari), 4. Daniele Sinigaglia (Inter 1904), 5. Marija Kristina Milič (Servolana). 6. Ste-fano Coglievina (Don Bosco), 7. Pao- liiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif Hlinili ti zaradi okvare, ko je ba po štirih urah v vodstvu. Regazzoni in njegov sovoznik Merzario sta bila kaznovana s štirimi krogi, ker sta dovolila, da so tehniki potiskali avtomobil po vmesnih postankih. Kljub temu pa sta gladko zmagala, saj je drugouvrščeno vozilo Chevron B/21 zaostalo za šest krogov. Tekme se je udeležilo 27 posadk, na cilj pa jih je prispelo le 13. NAMIZNI TENIS DUNAJ, 6. — Zagrebški Vjesnik je v prvem kolu pokala evropskih namiznoteniških prvakov gostoval na Dunaju, kjer je gladko premagal ekipo Alfa Strassenbahn. Zagrebčani so bili premočni za svoje nasprotnike, saj so jim pustili le set. Stipančič, Šurbek in Čordaš so namreč zmagali s 5:0. KOŠARKA NARASCAJNISKA LIGA V PRVEM KOLU ZMAGAL LE BOR Polet in Kontovel sta morala položiti orožje Začelo se je naraščajniško košarkarsko prvenstvo. V prvem kolu so bile na Tržaškem zaposlene kar tri naše peterke. Servolana — Polet 59:3? (31:21) POLET: Marko Sosič (k) 18, ška bar 10, Ivan Sosič 2, Kalin 1, Tavčar 1, Vodopivec, Danev. Prosti meti: 4:14. Poletovci so dokaj dobro začeli in kazalo je, da se bodo enakovredno borili z domačini. Vse do 15. min. igre so vodili (19:17). Tedaj pa sta si Tavčar in Kalin nabrala 5 osebnih napak, poleg tega pa so Škabarju pošle moči. Poraz je bil tako neizbežen, čeprav si je kapetan Marko Sosič zelo napreza] da bi uredil igro svoje ekipe. Bor — Don Bosco 55:27 (29:17) BOR: Žerjal (k) 21, Siega 2, Mazzucca 13, Bruno Furlan 9, Volk 4, Parovel 2, Renato Furlan 2, in Košuta 2. Prosti meti: 13:24. Borovci so uspešno startali v na-raščajniškem prvenstvu, čeprav so nastopili v dokaj okrnjeni postavi. Tokrat so »plavi* zelo uspešno igrali v obrambi in sp bili učinkoviti v napadu, saj so stalno spravljali v težave nasprotnike s protinapadi. Pri tem je bil najuspešnejši Peter Žerjali. Dobro je metal od daleč Mazzucca. Sicer pa so tudi ostali na splošno igrali dobro in so si zmago povsem zaslužili. Lloyd A. — Kontovel 134:25 (50:11) KONTOVEL: Ban 10, Čuk 6, D. Bukavec 3, Castellani 2, S. Buka-vec, Nabergoj 2, Regent, Perini. Proti močnemu nasprotniku so košarkarji Kontovela z okrnjeno postavo, v krstnem nastopu doživeli visok poraz. Kljub vsemu pa je bila igra naših košarkarjev še kar uspešna. L!oyd se je branil s pre-singom po vsem igrišču, kar je spravilo v težave naše igralce. Med njimi sta manjkala Klavdij in Ivo Starc, ki bi lahko uredila igro svoje ekipe, predvsem proti pre-singu. Poleg tega je bil odsoten tudi Lukša, ki bi se lahko uveljavil pri prestrezanju odbitih žog. Vse te okoliščine so seveda olajšale nalogo iloydovcev, ki so presegli stotico. V vrstah Kontovela sta se uveljavila Ban in čuk, ki sta dosegla nekaj lepih košev. b. 1. lo Picchiari (Italsider), 8. Rad3 Zergol (Bor). IZIDI NEDELJSKIH SREČANJ: Inter — Saba 5:17 Polet — Ferroviario 11:12 (po podaljških) Dom Bosco — Servolana 3(10 Bor — Ljubljana 7:42 Italsider — Ricreatori 12:10 FINALE ZA 7. MESTO Don Bosco — Ljubljana 16:13 FINALE ZA 5. MESTO Servolana — Bor 22:8 FINALE ZA 3. MESTO Inter — Polet 31:15 FINALE ZA 1. MESTO Saba — Ferroviario 16; 10 Ekipe so nastopile v naslednji1 postavah: INTER: Brandolisio, Bertossa F.i Bertossa E., Bertossa C., Fernan-deili, Colonna, Simonetti, Fonda« Coforio, Plesnik, Stigliani. SABA: Simeone, Botteri, Belci« Škerl, Bertoli, Cocco, Siracusa. Scarpa, Reggente, Moderc. POLET: Hrovatin, Gulič, Brišček« Sedmak, Ferralia, Vremec, Leniš Kalc, Don, Piščanc. FERROVIARIO: Pecchi, Persa-no, Marco, Reglia W., Reglia F:> Hengl, Nisi, Giannotti, Matassoni. Cartaro, Marco. SERVOLANA: Cei, Carlin, Chis-sich, Emili, Emili, Žiberna, Čorbo. Ferruzzi, Trimboli, Corvi. BOR: Schillani, Poljšak, Lokaj« Kravos, Švagelj, Curri, Starc, Volk. Furlan, Gerdol, Gombač, Be®“ D., Bembi Š. DON BOSCO: Zaccaria, Pistrin« Gattinoni, Canazza, Bortolot, M®' nuelli, Stulle, Doriguzzi, Franca« Catenacci, Bellanova. «TONE ČUFAR*: Majski, Burnik, Štante, Grebenc, Curk, Dobri11' Modic, Gorjanc, Klešnik, Hribar. ITALSIDER: Cinquemani, Sim0"; celli, Pozzetto, Zorzin, Russo, GfJ* ziadei; -Palombella, Ceppi, Zobec, Callin, Pichieri. RICREATORI: Esopi, Dussi, dan, Pison, Regeni, Violin, PagnaI*' Pozzecco, Tonut. .. Radi Brežani končno pokazali (Nadaljevanje s 5. strani) ■_* Inter SS — Primorj'e 2:0 (1;®^ INTER SS: Verginella, Zanni^-Renier, Marzari, Olenich, Giova” ninii, Cicala, Angilieri, Riosa, HP* ro, Marino. „„ PRIMORJE: Kante, Visintin, zin, Trampuš, Bukavec (Lipott 80. min.), Barbieni, Barnaba, ja, Vocci, Prašelj, Fomasaris, Ma- Štoka. STRELCA: Ispiro v 3. min., rino v 80. min. SODNIK: Licari iz Tržiča. ^ TI: 6:4. Gledalcev 300. j Primorje je doživelo svoj d®* poraz v letošnjem prvenstvu zf' , di slabega dne nekaterih in določenih taktičnih napak. sečani so nastopili kar s štir®, napadalci', pa tudi Prašelj in. naba sta dokazala, da se P°cUjjfli bolje v ospredju kot pa na sre®.,.. jnž nejši, a je nastala tako v^itj igrišča. Tam je bil Inter na, luknja, da je ni uspelo zapliniti Barnabi, ki se je nato P^° nil na sredo. Poleg tega pa )e vsa obramba, z izjemo Bezina« igrala pod svojimi sposobnost®1^. Vseeno pa bi Primorje lahko ... neslo vsaj točko, saj so bili čani v napadu šibki, toda bana-j. napaka Kanteja je odprla do®8^ nom pot do zmage. Ispiro jč daleč streljal visoko in v loku. te je skočil slabo, žoga se j? ^ bila od gol črte pri vratnici ,n zakotalila v mrežo. To je prebudilo Prosečane. Prašelj, r^jj biani in Barnaba so se p®'aKrij-v ozadje in so zalagali ti°jic° 9v padalcev z dobrimi žogami. je vratar Verginella branil o®1 u. se gostje niso vdali. Tedaj )e .£•» šla do izraza lepa in pr/dorna ~ Primorja, kar je popolnoma 1 3-dlo Tržačane. Gol je vise) v ku, toda upanje na izenačenj® ni uresničilo. Petnajst min0*: “.gc, koncem se je poškodoval Buk® trener pa ga ni zamenjal, c’e ^ilr« ni mogel niti hoditi. V je nastalo prosto mesto, k°/.J«* ni nihče kril. Inter jev nap3®^ Marino se je tako znašel s3® vrati in je z diagonalnim stri je premagal Kanteja. Šele Bukavca zamenjal Lipott, a v jejbilo praktično že konec. Jo \>o Po tem porazu je jasno, d® j moral trener Primorja sPrc.rr'tiizpostavo. Predvsem bi mora1 diti sredino igrišča in ojačiti Jt Igralcev je precej, treba # * odločati za pravega. i(?: t Nedeljska ocena za Primcj^j, Rezultati mladinskih prvenstev MLADINCI 0;0 Vesna — Rosandra , n'l Lib. Sv. Sergij — Primorj® NARAŠČAJNIKI ,:0 Edera — Breg