Ameriška Domovina /%'/l/l je dr. Dragnich odgovoril: Jaz ne vem, kdo bi ga spre-Nb Morda Argentina.” Nato je bil vprašan, če so Judje v Jugoslaviji, ki prejetju pisma in pakete iz Ameri-e(> v nevarnosti. Na splošno ne,” je odvrnil. — oda če so prejemniki pake-v.v ln pisem znani kot protire-rnovci in proameriških nazo-rc>v, tedaj se nanje ostro pazi.” Komunisti so vsi enaki ur Dragnich je opozarjal, da 5*. imamo posla z jugcslovan-lmi komunisti, ne .smemo ni-0 1 pozabiti, da imamo opravka z individiji, ki niso po svojih tkalnih standardih prav nič rUgačni od drugih komunistov. ^ Mi ne .moremo niti misliti na1 Rešitev vprašanja, dokler nismo 1 volji priznati, da nadaljevan-j naš& sedanje politike napram Soslaviji mi mikak odgovor na ^reča vprašanja,” je rekel. — . to je sugeriral tri smernice akcije: bTvič, ali ukinemo Vojaška juoč Jugoslaviji, če pa spre-^ t0’ da je umestna, tedaj iz-j aJmo formulo, na katere pod-agi bi se Jugoslavija res lahko Qbilizirala za pomoč svobodnemu svet greši j e Potreba po reformah Dr - - razvojev v Sov jeti ji. priznati dejstvo, da je v našo korist, da ne pride Jugoslavija V oblast Stalinovih lutk v jugo-1 LONDON. Jugoslov. tiskov-slovanski komunistični partiji. |na a§encbia naznanja, da je Ti-'Iz tega sladi, da utegne biti f° odpotoval na svoj uradni cib-gospodarska pomicič še vedno po- v C sliko Britanijo, trebna, če hočemo preprečiti1 Lite, ki inm prispeti v Angli-razsulo Titovega režima. Toda i° marca> je za en cel teden v teh okoliščinah bi morali okr- pomaknil naprej datum svojega niti našo pomoč na gol mini- odhoda oz. prihoda v London, čemer je vzrok nenadna smrt Josipa Stalina. Jugoslov. predsednik potuje po morju; spremljajo ga rušilci angleške kraljeve mornarice. — Njegov nagel odhod vsekakor pomeni, da pričakuje Jugoslavija važnih mednarodnih spre-, memb. Opozarjal je na. -vjeteko oboroženo silo m slavil je tBebnosagzu„,mj; minister Ko- Severnokorejee za njih od- ca P ia zunanji por proti agresiji . mum, je rekel dr. Dragnich. -----o---- Malenkov ponavlja siaro pesem o miru in mirnem sožitju MOSKVA. — Sovjetski premier Georgij M. Malenkov, ki Aleš Bebler, vice-admiral Josip Čemi, minister na razpoloženju dr. Sloven Smodlaka, general- Novi grobovi Anna Krall V ponedeljek ponoči je umrla v Doctor’s bolnišnici Mrs. Anna; Krall, žena A d alpha Kralla na 100 E. 267. St. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod na Lakeshoire Blvd. Podrobnosti jutri. Alex Globočnik Po daljši bolezni je umrl na svojem domu na 426 E. 160. St. Alex Globočnik, star 69 let. Pogreb oskrbuje želetov pogrebni zavod na E. 152. St. Podrobnosti jutri. svetu v primeri sovj etske a- Uati bbsi rilgič, ako mislimo nadalje-z našo pcjmočjo v sedanjem j^gu, tedaj moramo izdelati j. vCrt Za nadomestitev Titovega zima z demokratično vlado, ali nioramo vztrajati z zahtevo « Uvedbi gotovih 'asnovnih re-(s^rrn> ki bi jamčile jugoslovan-mu ljudstvu pravice vsaj dia mere. ^mški diplomati pravijo, da Malenkov ni Stalinov Rednik .^NN, Nemčija. — Nemški g-L^A^je so mmelnja, da Geor-S!o ^menkov kljub svojemu na-y-.Vu Premierja, ni Stalinov de-J m naslednik in da tudi naj-r? nikoli ne bo. Oni je govoril včeraj ob Stalinovem j majtoir Milan Zezelj in general-,pogrebu, je svaril svet pred obo- major Miloš Sumonja. •roženo močjo Sovjetske zveze in slavil boj azijskih komunistov za svojo “neodvisnost.” Novi sovjetski premiar je tudi dejal, da je politika sovjetske vlade miroljubna in da stremi za mirnim sožitjem kapitalizma; in komunizma ter dodal, da “v sferi zunanje politike je naša glavna skrb preprečitev nove vojne in mir bo sožitje z vsemi deželami.” Dalje je Malenkov rekel:: — “Naša sveta dolžnost je, da Z vsemi razpoložljivimi sredstvi okrepimo mogočne sovjetske o-borožene sile. Ta sile moramo tclhraniti v neprestani vojni pripravljenosti, da lahko stremo vsak napad sovražnika.” Sovjetska zveza, je rekel dalje Malenkov, “se ne boji ne notranjih ne zunanjih sovražnikov.” GLASGOW, škotska. — Proti Titovem obisku Velike Britanije je dne 8. marca protestiralo nad 3,000 škotskih katoličanov. Pravijo: triurnviratu, ki vlada zdaj d0i ^ *n ji utegne vladati še itjgv®0, časa, drži Molotov ravno jle, sile med Malenkovim ii &rLo. Browder o Stalinu YONKERS, N. Y. — Earl Browder, ki je bil dolgo časa glavar ameriške komun, partije, je izjavil, da pomeni Stalinova bolezen “slabo novico za svet in da povečuje nevarnost vroče vojne med Vzhodom in Zapadom. Browder, ki je bil rojen v Kansasu in ki je bil izključen iz partije, ker jo je za časa vojne privedel v sodelovanje z zapad-nim zavezniki, je rekel, da naj bo “kakršna koli sodba zgodovine o Stalinu, toliko je gotovo, da Izjava Trockijevega morilca Jackson-Momarda v Mehiki Pravi, da svet ne ve, kaj bo izgubil s smrtjo velikega Stalina. MEXICO CITY. — Mož, ki je umoril Leona Trockega, enega izmed ustanoviteljev sovjetske diktature, kateremu se je delal prijatelja ter mu s sekiro razklal glavo, je v sredo zvedel, da je Stalin blizu smrti. Ob tej priliki je rekel “Svet se ne zaveda, kaj bo izgubil s Stalinom.” Misteriozni Frank Jackson -Mornard, ki je ubil Trockega v avgustu leta 1940 v njegovi obzidani vili v Mehiki, je dalje rekel, da jte bil Stalin “voditelj svetovnega miru”. Mornardu, ki živi v jetnišnici luksuzno življenje, kjer ima na razpolago dve sobi in hotelsko hrano, poteče njegova kazen 1. 1958, toda sodijo, da bo že prihodnje leto pod “parolo” izpuščen na svobodo. Konec “letečih trdnjav” WASHINGTON. — Tukaj je on ni bil avanturist ali pustolo-; Lilo naznanjeno, da ne bodo pevec ter da je brzdal pustolovske! BleJ več gradili tako zvanih “le- tendence med sovjetskimi voditelji.” Peron izraža simpatije za Stalinom tečih trdnjav”, to je velikih šti-rimotornih bombnikcjv B-29 im B-50. Ti bombniki so bili pogan j ani s propelerji. Poslej bodbi Vsi bombniki — težki in lahki — poganj ani z jet silo, ki deluje je hotel Stalin in ta- . ^ 0*Stcil'Oi dokler Vvn ati t’Aik— v ^ »bil dragega a„ d^ler bo. BUENOS AIRES. Prve stra- brez propel6riev. ^J/obaum™ ni argentinskega časopisja soi Konec stare uslanove; slovo "poulične" od Clevelanda CLEVELAND. — V nedeljo je ulična “štritkara” ropotala po vseh progah mestnega tran žitnega sistema, ko je jemala slovo od mesta, kateremu je poulična železnica dolgo služila Tu gre za nove vozove poulične železnice, ki jih je mestb komaj pred nekaj leti kupilo. Ti vozovi so bili namreč prodani mestu Torontu v Ontario, Kanada, kamor so bili poslani že vsi, razen pet in dvajsetih, ki bodo pošlaini v Toronta 22. marca. Promet s starimi vozovi poulične deloma še traja v nekaterih mestnih predelih, toda tudi tam bo kmalu ukinjen. Voz poulične za preteklo nedeljo je naročil Cleveland Railroad Club. Ob pol enajstih db>-poldne je stopilo na Public Square v voz kakih 70 članov kluba, časnikarjev in fotografov, ki so se odpeljali po vseh mestnih progah poulične, kolikor jih je še ostalo. Mimogrede so se ustavljali, izstopali, fotografirali prizore, pa zopet nadaljevali svojioi pot. Po mestu so: se vozili polnih sedem ur. Sovjetija pripravlja napad na Perzijo? NEW YORK. — Bivši sovjetski general Aleksij Markov, poveljnik sovjetskega letalstva v drugi svetovni vojni, ki je pribežal k Ameriikancem, je objavil, da Sovjetija pripravlja napad na Perzijo. V ta namen je zbrala 15 divizij, medtem ko bodo sovjetski bombniki napadli angleško ladjevje v perzijskem zalivu. Petrolejskih Vrelcev ne bodo bombardirali, ker jih hočejo dobiti Sovjeti v reke nepoškodovane. Rdeča armada bo prodirala v Iran v šestih smereh, padalci pa bodo presekali transj or dansko'železnico, da Angleži ne bodo mogli poslati ojačen j. V Iranu samem bo medtem sovjetska peta kolena opravila svoje za lahek prevzem oblasti po rdečih komisarjih. POMPOZEN POGREB SOVJ. VODITELJA J0S. STALINA Po vsej So v jeti ji je ob času pogreba otrpnilo življenje za pet minut. — Prav tako po vseh “ljudskih demokracijah”. ir MOSKVA. — Včeraj se je vreli veličastni in pompozni pogreb Josipa Stalina, umrlega diktatorja- Sovjetske zveze in vsega komunističnega sveta. Med ostalimi veličinami so prišli na pogreb tudi voditelji sedmih drugih držav. Sovjetska agencija Tass je sporočila, da so prišli sledeči premierji: Chou En-Lai iz Kitajske, Urho Koki on en iz Finske, G h e1 org he Gheorghiu -Dej iz Romunije, Boleslav Beirut iz Poljske, Matyas Rakosy iz Madžarske, Otto Grotewohl iz Vzhodne Nemčije, Vulko červen. kov iz Bolgarije in Klement Gottwald iz 'češkoslovaške. V ponedeljek opoldne je bil ustavljen v Moskvi in po vsej državi za pet minut ves promet ali bolje rečeno — vse življenje. — Opoldne so zagrmele v Moskvi in po vsej Sovjetiji topovske salve, lokomotive in sirene parnikov ter tovarn so zabrlizgale v zadnji pozdrav umrlemu voditelju vse od peli otoka čukotska, ki leži skoraj v vidiku Alaske, do Pečanga (Petsamo) v bližini norveške icbale, in qd iranske meje do Novaje zemlje v Arkti-ku. Prav tako so grmeli topovi in brlizgale piščali ter sirene V “Bil je (Stalin) naše sonce, naš brezmejni ocean”, je izjavil Stalinov georgijsši rojak, Jožef Grišašvili. Brez dvoma je, da se namerava novi režim kolikor le mogoče identificirati s Stalinom in da ne bo toleriral nobenih fakcij inl deviacij ali razkolioiv. V vsej Sovjetski zvezi ni nobenega znaka needinosti. Nagla akcija reorganiziran j a vlade je' naredila pri zapadnih opazovalcih vtis odločnega in trdnega vodstva. TOKIO. — Radio komunistične Kitajske je grmel ob smrti sovjetskega voditelja Stalina, ki ga je navdušeno proslavljal, do-čim je komaj iqmenil ime novega premierja Malenkova. Komunistične oblasti so odredile petminutni molk po vsej deželi ob času Stalinovega pogreba. BUDIMPEŠTA. — Madžarski parlament je s posebno sejo proslavil spomin umrlega Stalina, kateremu je izrazil večno hvaležnost madžarskega ljudstva. TIRANA. — Albanski ministrski svet je sklenil imenovati gl. mestno ulico v Tirani po pokojnem sovjetskem voditelju Stalinu. PARIZ. — Francoski vojni ve- “Ijudskih demokracijah”, kjer je 'terani, med njimi vojaki, ki so tudi pet minut počivalo vse delo, se barih v Koreji, so postavili in vse življenje. častno stražo ob grobu nezna- Sovjetsko časopisje je natrpa- bega vojaka. To dejanje je v no slavospevov umrlemu. protest proti naredbi vlade, ki je' “Ti boš zmerom z nami!” je odredila, da se imajo ob času zapisal Mihajl šalo bob, avtor pe- Stalinovega pogreba izvesiti za-smi “Tiho teče Don.” stave na poldrogu. Oživljenje nad med ruskimi emigranti v Ameriki uničena, nakar bo nastio-osebnost. Vremenski ^ *n ponoči oblačno, de-V*° ib bolj toplo. polne komentarjev o Stalinovi smrti. Komentarpi so večinoma ugodni in prijazni pokojnemu sovjetskemu voditelju. Predsed- Eksplozija dveh bomb v Tuniziji TUNIS. — V evropskem mest- nik Peron je brzojavno izrazil nem Jelu i® v soboto ek spl odi svoje obžalovanje predsedniku ralo dvoje bomb. Ubit ah ranjen Prezidija nad Stalinovo smrtjo. ^ nibče, ma ena na s o a je neznatna. Tolstojeva hči izraža upanje za skorajšnje osvobojenje ruskega ljudstva; tudi Ke-renski je poln upanja. NEW YORK. — Med slovitimi Rusi, ki so zbežali iz svoje domovine pred komunističnim režimom, so s Stalinovo boleznijo oživljene nade, da je rusko ljudstvo zdaj bliže svoji svobodi. Grofica Aleksandra Tolstojeva, hči slavnega ruskega pisatelja in filozofa Leva Tolstega, je izjavila, da utegne biti Stalinova smrt morda “prvo znamenje bližajoče se osvoboditve ruskega ljudstva”. Aleksander Kerenski, ki je bil na čelu prve ruske provizorične vlade, dokler je ni leta 1917 vrgla boljševiška revolucija, je izjavil, da ga vest o Stalinovi bolezni “navdaja z upanjem”. EKSPLOZIJA V TRSTU TRST. — Dna 8. marca je tukaj eksplodirala ročna granata v pretepu med policijo in neofašističnimi izgredniki. Ranjenih je bilo 23 oseb. Policija pravi, Masarykova hči naj stalno ostane v Ameriki WASHINGTON. — Senatar Herbert H. Lehman, demokrat iz New Yorka, je vložil zakonsko predlogiq, da se dovoli dr. Alice Masarykovi, hčeri Tomaža Ma-saryka, -očeta češkoslovaške republike in njenega prvega predsednika, stalno bivanje v Združenih državah. Alice Masaryk je tukaj zaposlena s socialnim da je granato vrgel eden izmed Potrebna je demokracija dejanj Pomočnik glavnega tajnika Mednarodne zveze svobodnih sindikatov, H. Gottfurcht, je o-pozordl, da so bolj potrebna dejanja kakor plemenite besede, da pomagajo narodom slabo razvitih dežel dvigniti zelo nizek življenjski standard. “Da ti narodi ne bodo postali žrtve zvijač totalitarnih diktatorjev, jim je treba pokazati z dejanji, da je demokracija nekaj več kot plemenit pojem,” je rekel. POVRATEK 3,065 VETERANOV SAN FRANCISCO. — Dne 7. marca je prispelo z vojaškim transportnim parnikom iz Koreje v San Francisco 3,065 vojnih, veteranov. Nadaljnih 362 ima prispeti danes. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice I/ Floride se je vrnila— Mrs. Marie Bohar, lastnica Bo-har’s Beauty Salon v SND, se je vrnila iz Floride in je spet na razpolago svdjim strankam. Redna seja— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima v sredo ob 7:30 zvečer redno sejo v SND na Holmes Ave. V bolnišnici— Miss Eva Trškan, 15422 Calcutta Ave., ki jo je 28. feb. na poiti domov zadel avto, pri čemer si je zlomila ndigo, je še vedno v novi Glenville bolnišnici. — Obiski so dovoljeni. Na obisku— Mr. in Mrs. Joe Jerich iz Ely, Minn., ki sta bila poldrugi mesec na obiskih, sta se ustavila tudi v Clevelandu pri svoji hčerki in pri Mrs. Marsich na 1246 East 59 St., sestri Mrs. Jerich. Domov se vrneta v sredo. Redna seja— Podružnica št. 15 Slov. ženska zveze ima v sredo ob osmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Marolt, 13820 Argus Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za darila, cvetlice ter voščilne karte. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu. Kdo je našel— Nekdo je izgubil zlato verižico z velikim obeskom v nedelja zjutraj nekje okoli cerkve sv. Vida. Pošten najditelj naj pokliče RE 1-9607 popoldne do 2. ure. Lepa ugodnost— Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., lastnik John Sušnik, vzame stare čistilce pri nakupu novih ugodno v račun. Več v oglasu tvrdke. Napad na ladje rdeče Kitajske TAIPEH, Formoza. — Kitajska nacionalistična mornarica je v nepričakovanem napadu napadla komunistične ladje ob o-bali Kwantung -province. Poročilo dostavlja, da so nacionalisti eno ladjo zaplenili, več drugih pa občutno poškodovali. Poizvedovalni kotiček Mr. Peter Cemazar, 2037 W. 21. Pl. Chicago 8, 111. bi rad zvedel za točen naslov g. Jožeta Lo-, trač, ki živi nekje v B. C Kanada. Potres na Norveškem PARIZ. — Iz Osla poročajo, da je bil v Norveški dne 7. marca potres, ki je bil najhujši iz-fca leta 1904. delom in z radio-oddaj ami Glasa Amerike in Svobodne Evrope. — Nesreča avtobusa v Kaliforniji izgrednikov. Blokiranje ceste v Berlin BERLIN. — Sovjetske obmejne straže so v ponedeljek nena-LOS ANGELES. — Tukaj sel'doma ib nepričakovano zaprle je mefki Greyhound avtobus za-j cesto med Zapadn-o Nemčijo in letel v steber nekega mostu, pri j Berlinom. Sodi se, da so to čemer je bilo 27 oseb ranjenih, | storile v nekako komemoraciji^ med temi štiri kritično. (Stalinovega pogreba. iDSwer the call! + z NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Včeraj je obiskala v Beli hiši predsednika Eisenhowerja in njegovo ženo madame Čangkajšek, žena kitajskega generalisima na Formozi. Po razgovorih so imeli čaj. CLEVELAND. Anthony Krch-marek, večletni komunistični glavar v Clevelandu, je nenadoma izginil. Po vsej priliki je šel v “podzemlje.” WASHINGTON. — Državni tajnik John Foster Dulles je včeraj dejal da Stalinova smrt ne bo povzročila nikakih sprememb v politiki Združenih držav. Dejal je tudi, da je po njegovem mnenju diktatorjeva smrt okrepila prilike za svetovni mir. BEOGRAD.—Jugoslavija bo danes pokazala prva jet-letala, ki jih je prejela od Združenih držav. Piloti, ki bodo ž njimi letali, so bili izvežbani v Zdr. državah. VALLETTA, Malta,—Ko je jugoslovanska ladja, na kateri potuje maršal Tito v Anglijo, pasirala včeraj skozi Sicilsko ožino, sta se ji pridružila dva angleška rušilca, ki jo bosta spremljala do Anglije. /iMERi$kA Domovima /■%> /V» ■ I C* /% I%1— ■ • « »JIH -i fe 6117 St. Clair Ave. IIEnderson 1-0638 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za ZpJ. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ef March 3rd, 1879. No. 48 Tues, March 10, 1953 Revolucija žre svoje otroke lici je. Kardinala je slikala kot nacista in sovražnika Judov. Tudi ta je izvršila samomor, da se je tako reSila sramote, ker so jo hoteli obsoditi kot — vlačugo. Pred smrtjo pa je napisala poslovilno pismo, kjer je priznala svojo krivdo: “Vem, da sem napak delala. Zdaj plačujem svoj greh s svojim življenjem.’’ Tako se komunizem povsod iznebi prič, ki bi mogle kdaj razkriti njegove zločine pred svetom. V vsem tem je pa tudi očividen prst božji. M. ijrvi vrsti sam držati, če hočeš, da pojdejo drugi za teboj. BESEDA IZ NARODA Pismo iz North Dakote Stara zgodovinska resnica je, da revolucija požre sama svoje otroke. Vodilne osebe krvavih revolucij se ponavadi med seboj pobijejo. To je bilo v francoski revoluciji, isto v rusko-komunistični, ko je dal Stalin pobiti skoro vse svoje nekdanje sodelavce. Dr. Fabian, judovski voditelj na Madžarskem, sedaj v emigraciji, bivši predsednik madžarske neodvisne stranke, jc napisal za revijo “America” zelo zanimiv članek, kjer popisuje, kako so že dosedaj končali vsi, ki so sodelovali pri znanem procesu proti kardinalu Mindszentyju, kjer so z raznimi drožmi in nasilji strli vse kardinalove telesne in duševne moči. Tu se očividno kaže, kako Sovjeti v Moskvi poplaču-jejo svoje agente, ki se jih poslužujejo pri mučenju in uničevanju protikomunistov. Dne 9. februarja letos je prišla iz Budapešte vest, da je bil odpuščen minister pravde, bivši polkovnik Gyula Decsi. Takoj po odstranitvi iz vlade je bil obtožen špijonaže za Združene drdžave. Decsi je vodil preiskavo proti kardinalu Mindszentyju. Četrti dan po aretaciji se je pričelo kardinalovo mučenje. Prvo njegovo zaslišanje se je vršilo celih 82 ur brez prestanka. Kardinalovi zasliševale! so se po vrsti menjavali, prelat pa je moral ves ta čas stati pokonci in se je zrušil šele, ko so privedli pred njega njegove najbližnje sodelavce, pretresljivo jokajoče, in vse krvave. Zdaj je voditelj tega strahotnega zasliševanja obtožen veleizdaje in špijonaže, kakor je bil kardinal Mindszenty. Vse kaže, da bo Decsi končal na vislicah, ali pa ga bodo zadavili v ječi. Od šestnajstih agentov tajne policije, ki so sodelovali pri aretaciji madžarskega kardinala, si je rešil življenje le eden in sicer Paul Figura, ki je zbežal iz Ogrske dvajset dni po kardinalovi aretaciji in je prvi odkril dejstva, kako so zasliševali in mučili kardinala. Polkovnik Gyula Osko, ki je bil vodja oddelka, ki je aretirala kardinala, pa ni bil tako srečen. Ko je skušal pobegniti preko avstrijske meje, ki je bil ustreljen. Z njim so izginili zelo važni tajni policijski dokumenti, ki jih ni bilo mogoče več najti. Kmalu po ponesrečnem begu polkovnika Gyula Osko, je bil umorjen v poslopju policijskega ravnateljstva na bivši Andrassijevi cesti št. 60. polkovnik Biederman, ki se je tudi udeležil kardinalove aretacije. Po smrti polkovnika Osko je tajna komunistična policija aretirala še vse ostale tajne agente, ki so se bili udeležili kardinalove aretacije in je vse z njihovimi družinami vred odvedla v Sibirijo. Grafolog in strokovnjak za pisavo in tudi za ponarejanje pisave pri tajni policiji v Budapešti, Laszlo Sulner, je slutil, kaj ga čaka, pa je s svojo ženo zbežal v Paris. Tam je izpovedal, da je, on ponaredil kardinalova pisma na ame-i iškega ambasadorja Selden Chapina, ki so služila kot “dokazi” za kardinalovo obsodbo. Sulner je kmalu nato umrl ob priliki operacije v Parizu. Trije madžarski notranji ministri, ki so bili v vladi pred kardinalovim procesom in med njim, ter so igrali veliko vlogo pri njegovem preganjanju, so vsi žalostno končali. Laszlo Rajk, ki je pripravljal in vodil propagando proti kardinalu od spomladi leta 1946 in ga je prvi obtožil, da je ameriški špijon, ki da je pripravljal vojno med Ogrsko, Sovjetsko Rusijo in Ameriko, je bil kmalu nato v ječi obešen kot špijon. Janos Kadar, ki je sledil kot notranji minister Rajku od avgusta 1948 do junija 1950, je dal navodila, kako je treba nastopati proti kardinalu. Dočim je bil Rajk obsojen od ljudskega sodišča, je Kadar bil obsojen od komunistične stranke in tajno obešen v ječi. Radarjev naslednik, minister za notranje zadeve, je postal Sandor Zold, vodja propagande proti kardinalu. Ta mož je bil prej pristaš nacizma, nato pa je postal navdušen komunist in za svoje zasluge pri propagandi proti kardinalu postal notranji minister. Pa tudi njega je dosegla usoda.. Od komunistične stranke je bil pozvan, da se odpove sam ministrskemu sedežu. Mož je vedel, kaj to pomeni, pa je nato ustrelil sam sebe, svoje ženo in vse svoje otroke. Istvan Riesz je bil ob času procesa proti kardinalu ju-stični minister. Nekaj dni pred procesom je izjavil pri neki seji sodnega zbora: “Mi ne tajimo, da je sodišče eno izmed orožij v korist razreda. Mi moramo skrbeti, da bo to orožje sedaj ostrejše kot kadarkoli prej. “To je isto načelo, kot ga ie svoj čas izrazil Andrej Višinski, ki sedaj zastopa Sovjete pri Združenih narodih, ob priliki procesov Tuhačevskega, Bukarina, Kamenovega in Zinovjevega, ko je nastopil kot državni tožilec. “Sodišče je orodje politike,” se je takrat izrazil Višinski. Istvan Riesz je bil leta 1950 odstavljen in nato obsojen z drugimi kot ameriški špijon. Neko jutro leta 1951 so ga našli obešenega v celici, kjer je služil svojo kazen. Mlada in nadarjena madžarska pisateljica je vodila umazano propagando proti kardinalu v Združenih državah v madžarskih časopisih po navodilih budapeštanske tajne po- Tower City, N. Dakota. — Po dolgem času bom spet malo opisala, kako se imamo v North Dakoti. Imeli smo res milo zimo, skoraj nič snega. No danes, 2. marca, ko je že skoraj pomlad pred vrati, je pa pričelo snežiti. Verjetno bo marec bolj muhav, kot so bili prejšnji zimski meseci. S pomladjo se bo pričelo tudi delo zunaj. Težko je, ko je dela veliko, delavcev pa malo. Dobro delavno moč se pa težko dobi. Zelo pogrešamo naša fanta, vojaka. Eden je v Koreji, drugi pa še v Ameriki. Z veseljem prebiram “Ameriško Domovino,” saj zdaj pozimi imam bolj čas. če list en dan izostane, mi je kar dolgčas po njem. Velika noč bo letos bolj žalostna, ker ne bo fantov doma. Sorodniki iz starega kraja redno pišejo, novice so pa vedno slabe. Visoki davki jih tarejo,' res, da se že vse dobi, toda s čim kupiti, ko pa delajo le za davke. Priporočam vsem, ki imajo so rodnike v starem kraju, da jih po možnosti podpirajo. Saj v pismih, ki jih pišejo, tožijo, da šč “flik” nimajo, da bi se zašili. Lahko smo Bogu hvaležni, da živimo v tej svobodni deželi, gremo lahko, kamor hočemo, zvečer mirno zaspimo, nič se nam ni treba bati, da bi nas odpeljali, hrane imamo več kot zadosti! Zato naj taki, ki niso zadovoljni in ki vedno zabavljajo čez Ameriko, kar grejo tja k svojemu Titu! Ko bo spet kaj novega, se bom pa že še oglasila. Vse naročnike, stare in nove prav lepo pozdrav' Ijam! Naročnica iz North Dakote. Slovenska Korofta Danes teden je AD po prvih poročilih, katera pa še niso bila popolna, prinesla, da je dobila pri predzadnjenih nedeljskih volitvah slovenska Krščan. demokratska stranka 3,668 glasov; Sedaj pa imamo o volil, izidu popolne podatke in po teh je dobila KDS 3,880 glasov, to je 218 več, kakor je bilo zadnjič navedeno. Izbrana vrsta Število krščan. slovenskega tabora na Koroškem se je od volitev 1949 zmanjšalo za okroglo 800 glasov. Za mali narod je tudi to število že huda izguba; srednjega sloven, koroškega kmeta. To je največji zločin, ki se je dogodil ob teh volitvah na Koroškem. Pekel se je odprl V zvezi z volitvami 22. febr. -t.l. je čelov. NT z dne 26. febr. med drugim zapisal: “Naši ne-prijatelji smejo biti ponosni na to, da so obogatili naš materini jezik s polno kopico novih izrazov, kakršnih niti pod nacizmom pismo slišali v tako “duhoviti” hudobnosti. Premnog je dejal, da se mu zdi, kot bi se v minulih tednih nad našo domovino odprlo peklo in izbruhalo nac našo domovino ves svoj gnev in svoje sovraštvo.” Nosilec kandidatne liste KDS pa je v svojem pismu “Koroškim Slovencem!”, ki je objavljeno v ravno tisti številki NT med drugim zapisal: “Avstrijska politična zgodovina še ne pozna tako umazanega volilnega boja, kakor smo ga doživeli koroški Slovenci v zadnjih ted-niihj. Golide gnojnice so se ;strani komunizma zlivale name osebno, če prav sem si s poštenim delom služil svoj kruh in tudi svoji družini. Neoporečno sem od svojega petnajstega le ta stal v slovenskih krščanskih vrstah. Ni bilo napada, ki bi me strl ali omajal. Ljudje, ki so sami na mojem domu iskali slovenske gostoljudnosti in v potrebi pomoči, ki so sami izvirali iz izrazito krščanskega sloven skega tabora, so se pod vplivom komunizma odločili za to umazanijo.” In malo dalje še: “Nisem se v svojem življenju krasil s tujim perjem, nisem jema od nikogar šilingov za svoje narodno delo, pač pa sem pomagal, kjer sem mogel, tudi tistim ki so v zadnjih tednih padli kot zveri po meni. Spozabili so se celo tako daleč, da so bljitilli moje pokojne starše, ki že trideset let počivajo pod zemljo, to in to edino me je hudo ranilo.” Prispevek k dejavnosti krščan skega idealizma V politiki na splošno velja pravilo: zob za zob. Nasprotniku ne smeš ostati ničesar dol žan. Če te lopne s kolom, buti ga tudi ti. Naši koroški prija telji iz KDS se tega materiali stičnega pravila pri zadnjih volitvah niso držali. Naravnost občudovanja vredno so varovali osebno dostojanstvo tudi pri svojem nasprotniku. Njim v čast bodi ponatisnjeno, kar je v tem pogledu po volitvah ugotovilo njihovo kulturno in politič- Še ene volitve in potem . . . Volitve z dne 22. pr. m. so pokazale vso resnobnost in usodnost položaja, v katerem je danes Avstrija. Po vsem videzu, tako piše NT, so bile to predzadnje volitve po pravilih politične demokracije. Večinski stranki si stojita nasproti že e-nako močni — to prvič v vsej avstrijski zgodovini. Veliki zunanji in še notranji razvoj poetičnega življenja bo nato izsilil enosmernost, in to v vsakem primeru na račun politične svobode državljanov. Četudi ne odločamo o tem razvoju, pristavlja NT, bomo o njem dajali odgovor tudi mi in bodočnost bo sodila našo pravico ali krivdo. Njena sodba bo po božjih in naravnih zakonih pravična. J K sodobnim svetovnim problemom Pretekli teden je bil z ozirom nedavno na Zahod, se Sovjeti na svetovnopolitična dogajanja zanimiv. V Teheranu v Iranu je bilo pripravljajo na poseg v Iran. Argentinski predsednik Peron nekaj dni precej nemirno. Mi- nistrski predsednik Mossadegh je moral iskati pred svojimi sovražniki zavetje najprej pri A-merikancih, nato pa se je zatekel v poslopje parlamenta, dokler niso njegovi pristaši posta- huda posebno še zaradi tega, ker ima večino izmed teh na vesti no glasilo “Naš tednik” z dne 26. “Sloven, vestnik,” glasilo koroške DF, ki so mu ljudje pri teh volitvah čisto upravičeno vzde-li, priimek “Brezvestnik.” Nekaj manj kot 400 sloven, rojakov pa je kljub vsemu, kar se je ob teh volitvah dogajalo na Sloven. Koroškem, ostalo zvestih krščanski slovenski stvari. Ti niso samo v čast svoji ožji domovini marveč vsemu narodu. Tudi ameriška Slovenija je ponosna na to izbrano vrsto. Ti so seme bodočega slovenstva na koroški zemlji. Zločin pred zgodovino DF je dala pri volitvah 22. pr. m. svoje glasove avstrijskemu socializmu. S tem je zaigrala moralno pravico, da bi se še kdaj smela imenovati zagovornico sloven, narodnih koristi. Dočim je večji del sloven, koroškega delavstva zajel socializem že davno, je DFF s svojim neodgovornim ravnanjem pri teh volitvah zavedla v nem. socializem tudi lep del malega in pr. m., ki takole pojasni njihovo ravnanje: “Kaj smo mogli v teh mesecih nuditi narodu boljšega kot prošnjo, naj ohrani svoj idealizem, ki mu bo v temi vsesplošnega razkroja svetil kot zlata zvezda in mu ohranjal dom in domovino. Naj dodamo še to, da za svoje morda mlade žrtve —Bog naj sodi o tem—nismo sprejeli niti enega šilinga in da smo na ljubo svojim vzvišenim načelom in v iskreni ljubezni do naroda molčali, ko so na naj-gnusnejši način blatili našo osebno čast, in doživljali celo, da so nekateri pobirali vse na nas nametano blato in ga morda vrgli za nami še drugič in tretjič. Naj bo še to prispevek k dejavnosti našega idealizma!” — Ali ne govore tako samo do skrajnosti v trpljenju in žrtvah prekaljeni značaji! KDS pa je tako z doslednostjo pri sami sebi najlepše izpričala, da njen program niso prazne besede, marveč načela, ki se jih moraš v Razdelitev mest v koroški vladi V koroškem dež. zboru bo imeila socialistična stranka od 36 poslancev 18 (doslej 15), OeVP bo imela 11 (doslej 12), VdU bo imel 6 poslancev (doslej 8) in komunisti so ohranili 1 mandat. — V novi kor. dež. vladi bodo imeli socialisti gla varja in enega namestnika, skupno 4 člane vlade (doslej 3), OeVP bo imela enega namestni ka in skupno 2 člana vlade (doslej 3), VdU enega člana vlade. in C. Ibainez, predsednik države Chile, sta se razgovarjala o sodelovanju obeh držav. Poročila iz Južne Amerike vedo povedati, da je bil namen tega sestanka ustvaritev zveze južno -ameriških držav pod vodstvom li znova gospodarji prestolnice. Argentine, ki naj bi zavrla pre- Do nemirov je prišlo, ko je šah naznanil, da bo odšel iz države “na zdravljenje”. V resnici pa je šah hotel oditi iz države zaradi spora s predsednikom vlade. Vznemirjenje naroda so izrabili Mossadeghovi nasprotniki in organizirali v prestolnici hude demonstracije, ki so trajale več dni. Vojaštvo je bilo prisiljeno streljati, ipri čemer je bilo nekaj ljudi ranjenih, eden pa celo mrtev. Po nekaterih virih je demonstracije proti predsedniku vlade organizirala skupina okoli A. Kashanija, znanega verskega voditelja Irancev. Komunistična Tudeh stranka je položaj izrabila in skušala omajati že itak šibek položaj iran- velik vpliv Združenih držav v atinski Ameriki. Govorilo se je menda celo, kot vedo povedati nekatera poročila, o nekaki državni zvezi med Argentino in državo Chile. Taki zvezi naj bi se priključila kasneje še Bolivija. To so verjetno le bolj časnikarska ugibanja. skega vladarja. Mossadeghovi državah. Zunanji minister An- Kratke vesti Zastopniki avstrij. zun. in trgov. ministrstva bodo v kratkem odpotovali v Belgrad na razgovor o odstranitvi ovir trgov. prometa med obema državama. — Pri Sv. Ožbaltu ob Dravi (Slovenija) so začeli s pripravami za postavitev nove e-lektrarne na Dravi, ki naj bi i-mela 60,000 kilow. Po načrtu naj bi bila zgrajena 1954. To bo že šesta elektrarna na Dravi od avstrij. meje do Maribora' (Mariborski otok, Fala, Vuhred, Vuzenica in Dravograd). pristaši pa so sodelovanje s komunisti odklonili. Z uspešno zadušitvijo nemirov si je Mossadegh svoj polo-žaj še bolj utrdil. Zanimivo- v zvezi s tem je neko poročilo, ki namiguje, da je morda nemire pripravila njegova lastna skupina. Orient je še vedno skrivnosten in pobi vsakovrstnih u-kan, ki jih zapadnjaki le težko ^pregledamo. Po zatrtih nemirih se je Mossadegh sestal z ameriškim poslanikom Hendersonom in razpravljal z njim o vprašanju re šitve iransko - britanskega spora o petroleju. V prihodnjih dneh pričakujejo njegovega odgovora na zadnji britanski predlog. Po poročilu nekega sovjetskega generala, ki je pobegnil Novi argentinski finančni minister je obiskal Rio de Janeiro. To naj bi bil dokaz, da je nasprotje med obema državama malo popustilo in da pride v bodoče znova do dobrih sosednih odnosov. Daleko važnejši od tega je obisk angleških državnikov v Zdr. Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrejček (Konec.) Sodeč po vajini razburjenosti bi sodil po eni strani, da ne vesta. Na drugi pa kaže, da vesta. Zato velja vama zopet pogojna sodba: Ako ne vesta, da se s tem izpostavljata za komunistične laži, tedaj je temu razlog nevednost! Če pa vesta, kaj delata, tedaj pa oprostita, da pade ostra sodba: temu kriva je zloba! — Eno ali drugo, tretjega v zadevi ni. Ako se bosta še nadalje prizadevala, da se te odgovornosti otreseta, tedaj v vsakem takem slučaju zgorajšnj e vrstice ponovno preberita, pa bosta dobila vsakokrat pravi odgovor. Na drugo, kar navajate, kaj vse sta storila za to deželo, kako sta garala, kupovala bende, pa zahvalita Boiga, da je vama to priliko dal. Milijoni,- so, ki take prilike1 niso imeli. Vajina samohvala je podobna zato bolj fari-zejščini. Ribničan je tudi prisegal z eno roko cesarju—-z drugo je pa figo kazal v žepu. What a# characters! Pri vajinem ljubeznivem zanimanju zame tudi vidim, da sta kaj rada laž prodajata! — Ne samo Titovo laž, ki je poznana in jo vidva vneto prodajata — tudi druge laži vama dišijo! Zato sem z vama opravil! Radi mene za naprej lahko klobasta, kar hočeta. Če so odjemalci Pro-svetine tiskovne restavracije z vajino menažo zadovoljni — jo jim kar servirajta! Obžalujem le, da me je misel prevarala, da sta kot Slovenca dostopna stvarnim razlogom in dokazom in da bosta naposled le začela misliti in spoznala pri tem, ko se trkata na prša, da sta zavedna Amerikanca, kaj vse sta storila za zmago nad nacizmom in fašizmom, da je Titov komunizem prav tak in še slabši škra-telj, kakor omenjena dva, ter da bosta končno le spoznala ter začela misliti: ali delata prav ali ne, ko se izpostavljata za komunistične laži. Pa je to moje upanje doživelo razočaranje. Zdaj šele spoznavam, kako prav je imel neki krotilec, ki sem ga pred 35 leti v Franciji opazoval, ko je vadil razne živali vršiti razne predstave. Učil je velikega slona in ta se je kretal, kakor zelo darežljiva že kar v naprej mu je zapovedaval., Zraven je z razno resnično” in “pošteno” sodbo. Kljub temu, da me osebno ne poznata, že namigujeta: kako sem pobegnil, kako se bojim, da bi v knjigi “Belogardizem” moje ime ne prišlo na dan, kaj sem počenjal, ko se je “naš narod” doma boril za svobodo, sledi seveda, da moram imeti krvave roke od ubijanja kajpa! Daši jaz dosedaj nisem še nikogar ubil, kakor le kakega komarja ali muho poleti. Vidita, s tako “resnico” vidva že sedaj po meni udrihata. Ali se mi bosta še čudila, da zapišem: da vidva burke uganjal neki klovn s starim oslom, ki je pa trmasto stal in se ni dal komandirati ne klovnu, ne nikomur. Pa smo fantje popraševali krotilca glede njegovega poklica, itd. Razlagal je nam uljudno to in ono. Spominjam se, rekel je: “Vsaka žival se da naučiti kaj, če je v rokah pravega učitelja, ki živali trenira. Ampak eno skušnjo imam, da star osel je pa nepopustljiv in se ga ne da ničesar naučit.” Tako je, skušnje uče tudi ubo- To velja za komunistično dik' i taturo prav tako kot za vsako Andrej čka. drugo. thony Eden in finančni minister R. A. Butler sta se pripeljala preko Atlantika, da bi se pomenila z ameriškimi državnimi voditelji o gospodarskih in političnih vprašanjih, ki teže zahodni svet na splošno, britansko za-jednico narodov pa še prav posebej. Na dnevnem redu so bili razgovori o sklepih, ki so jih sprejeli predsedniki vlad, vključenih v britansko zajednico nairodov lanskega decembra v Londonu. —■ Britanska ministra se zavzemata zlasti za vzpostavitev svobodnejše trgovine med Ameriko in Evropo. Poleg gospodarskih vprašanj: so bila na dnevnem redu gotovo tudi politična in v manjši meri vojaška. Amerika in Velika! Britanija se morata dogovoriti o C j tem, kako zadovoljiti francosko zahtevo po varnosti pred novo o-boroženo Nemčijo. Francozi hočejo imeti na vsak način ameriško - britansko jamstvo za slučaj nemškega ogrožanja, predno so pripravljeni odobriti pogodbo d skupni evropski armadi in tako dovoliti Nemcem oborožitev. Angleži se bi seveda radi vsaki novi obveznosti izognili. Če j ° bodo pa sprejeli, bodo pa hoteli' imeti poleg Ameriko. Skušali bodo pa seveda za vsako novo obveznost dobiti od Amerike kako plačilo. Je že tako, da v politiki prav tako kakor v zasebnem življenju velja še vedno načelo: Daj, — dam! “Stalina je zadela kap! Stalin je mrtev!” Ta vest je vznemirila ves svet, tako onega za železno zaveso kot nas tostran. Zahod se sprašuje, kaj mora pričakovati od smrti poglavarja komunističnega sveta. Ali bo nastopilo za svobodni svet olajšanje? Ali bo Stalinova smrt prinesla konec hladne vojne ah pa bo povzročila nov svetovni spopad? Danes ne more na ta vprašanja nihče odgovoriti. Vse, kar časopisi prinašajo, so le bolj ali manj utemeljena ugibanja. Vsekakor moremo pričakovati, da bo trajalo nekaj mesecev'ah vsaj tednov, predno bo Zahod zvedel, ali je Sovjetija preskuš-njo, ki jo je povzročila Stalin0'' va smrt, gladko in brez škode prestala ali pa bo notranje °s' labljena postala proti Zahodu popustljivejša in miroljubnej' ša. Zahodni časnikarji često P°' zabijajo, da pod diktaturo močne osebnosti le slabo uspevajo-V diktatorjevi okolici so ponavadi ljudje, ki znajo biei poslušni svojemu gospodarju, za katere pa ni vedno gotovo, če 501 sposobni sami prevzeti vodstvo- Ki Bi Pa čaj L’j ka ko kl< lo> Ko »Vil Pa Pr bi Vo sh sl< Pr to K h; n< ni Pi za Q k; gl ie S st st h 'V. k l! 6 P n r gega. Ameriška Domovina /%’ltm ERI C/% HM— HO JW1E AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN HORNING NGWSPAPGR Komunistični agentje so zaposleni v vojnovaž-nih podjetjih, kakor je Altan v Kitimaiu, B. C. Bivši komunistični agent Patrick Walsh razkrinkuje infiltracijo komunističnih agentov, ki so danes zaposleni v gradnji najvažnejših obrambnih podjetij v Kanadi. Walsh je mnenja, da So ti komunisti v stanju popolnoma onesposobiti gradnjo največje predelovalnice aluminija na svetu. Quebec City, Que. 5. marca. ^ Poprejšnji komunistični agent ^at Walsh je začel objavljati v časopisju, ki ga izdaja quebeska ^’Action Catholique, članke, v katerih razkrinkava svoje lastno komunistično delovanje v preteklosti in prav tako popisuje de--l°vanje drugih komunistov, ki bili zaposleni z njim. V enem SMojih zadnjih člankov pravi Pat Walshh, da je večina tistih Prekaljenih komunistov, ki so bili 1. 1942 zaposleni v velikem,, v°jnovažnem podjetju v Ship-sbaw v quebeski prtcvinci, zapo-s'ena danes pri gradnji največje Predelovalnice aluminija na sve-v kraju Kitimat v Britski Bogomile an ostalih. Knjigo pri- sati v svoje časopise kakor osla- število delavcev. Petnajst delavcev je pri tem požaru izgubilo svoja življenja. Walsh pravi, da ne ve, kako je do požara! prišlo, a tedaj so obtožili Tisso-ta, da ima on svoje prste vmes. Walsh je s tem v zvezi prijel v roke .pero in napisal za kanadsko revijo “Tribune” članek v katerem je napadel fašiste v tistem okraju, češ da vrše sahoita1-ža v korist nacistov in fašistov, župan 'iissot je moral zaradi tega podati ostavko na svoje župansko mesto. “Danes me je sram,” je izjavil pretekli teden izpreobrnjeni ko- poročam vsem kanadskim Slovencem in prepričan sem, da nikomur ne bo žal za tistih nekaj dolarjev. Kdor še ni izpregledal, kakšne razmere resnično vladajo v starem kraju, naj čita to knjigo. Hkrati pa priporočam vsem kanadskim Slovencem tudi “Ameriško domovino.” časopis je vreden vsestranskega spoštovanja in časti. V “Ameriški Domovini” mi zelo ugaja Andrej ček, ki tako ■pridno mikasti “progresivce.” Le tako naprej in brez usmiljenja po njih! Če bi bil jaz Eisenhower, bi take paglavce kar čez lužo potisnil. Ako drugega ne vedo in ako ne znajo drugega pi- rije, kakršne pišejo, potem naj gredo na zapeček. Tu, kjer je blagostanje in ostalih svoboščin na pretek, se lahko širokoustijo, a pogledati bi bilo treba, kako živi brezpravna raja v starem kraju. Ko bodo vse to zares ugotovili, naj si sami marede zaključke. .. . .• •• , . • • ... .. i ; j. Prisrčne pozdrave uredništvu, vsem sodelavcem “A. D.” in vsem dobro čutečim Slovencem širom Kanade in Združenih držav pošilja Vaš' Camp B, Franklin River Frank Melan Vancouver Island, B. C. Canada. tu Kolumbiji. Patrick Walsh, 37-letni dolgo-*rajhi,unijski organizator, je pred Nedavnim izstopil iz več komunističnih organizacij, katerim je Odpadal, in je dal v interviewu Za nek katoliški časopis v mestu Quebec City izjave, na podlagi katerih, je sklepati, da je pri S^adnji multimilijonske alumihi-iove tovarne v kraju Kitimat, K- C. zaposlenih precej komunistov. Nanašajoč svoja pretekla izkuša na zaposlitev številnih kb-’dunistov pri gradnji aluminije-^ega projekta družbe Alcan v :ruju Shipshaw, Que. v letih kNl in 1942 pripoveduje Walsh, ba ga je komunistična partija Poslala v Shipshaw, Que. s posebno nalogo, da tamkaj uredi stva-P za najemanje ljudi, ki naj bi Pomagai Rusiji, potem našemu ^Vezniku (tu je mišljena Kana-^a> op. ur.,) in ki bi vplivali na druge delavce in tako pospešili Nadnjo.” Walsh pravi, da je po-'^al osebni tajnik gradbenega su-Porintendenta v kraju Shipshaw, Que. Kmalu potem, pripoveduje tesani komunist, sem pripeljal v Podjetje Sergeja Borka, ki je svoje strani pripeljal v podrtje več svojih prijateljev, grad-onih delavcev, ki so bili vsi’ Preizkušeni komunisti. Wals'n pripoveduje, da so ime-v! v kraju Shipshaw komunisti-Ctli gradbeni delavci veliko za-Proko v osebi župana bližnjega gosteča Arvida. Ta župan, po' *ihenu Marcel Tissot, je Walsha !n nekaj drugih njegovih pajda-. S&v poznal, da so agentje ruske-komunizma. “Bali smo se njegovega protikomunističnega stališča,” pravi Walsh v članku n potem pripoveduje dalje, ka-' 0 so se ga hoteli iznebiti. Kajti vvSe> kar je šlo komunistični dru-Qini v tedanjem tamkajšnjem Podjetju narobe v njihovih nartih, so zvračali na ramena “fa-sista” Tissota. Walsh se spomi-PK da je neke noči pogorela V sredo 21. munist Fat Walsh, “toda v juni- februarja letos so imeli Kanad- datčani priliko -opazovati slovenske Slovend — najboljši telovadci v Toroniu Pretekli teden so slovenski orodni telovadci v Torontu nastopili proti telovadcem torontske univerze in zasedli vsa prva mesta. Tekmovanje so prenašali po televiziji. Toronto, Out. ju 1. 1942 sem bil ponosen, sem lahko poročal komunisti-j'orodne telovadce na televiziji, čnim voditeljem v Kanadi, da ko so tekmovali s telovadci tK> imamo v podjetju Shipshaw, Que. 250 izgrajenih, prekaljenih komunistov.” Razlog, čemu so komunisti tako voljno delali na tedanjem aluminijevem projektu v kraju, Shipshaw, Que. je bilo dejstvo, da so s tem direktno pomagali Rusiji, ki je bila tedaj na strani' zaveznikov. Toda kakor so tedaj tisti komunisti pomagali k nagli izgradnji industrijskega podjetja v Quebecu, tako so nekateri isti komunisti, zaposleni v Kitimatu, B. C., v stanju popolnoma onesposobiti ali celo uničiti gradnjo največjega podjetja za predelovanje aluminija na svetu, meni Walsh. Walsh jej omenil nekatere sovjetske agen- rontske univerze v Hart House tv Toronto. Skupno z bratil Čehi in Slovaki so slovenski fantje sestavljali vrsto, ki naj bi tekmovala z univerzo toda nazadnje so ostali tekom lizbornih tekem v reprezentanci izključno naši fantje kot najboljši. Prva mesta so zasedli Frank Grmek, Ivan Celar in Peter Pečevnik; dobro je izvajal vaje na krogih in bradlji tudi Peter Golobič. Drugi tekmovalci so se plasirali šele na-četrto, šesto, itd. mesto. Na televiziji ste lahko videli celo vajo telovadcev Grmeka in Pečevni-ka na drogu, telovadcev Celarja in Golobiča pa v raznih veletočih. te, ki so- zdaj zaposleni v Kitima-j škoda da zaradi pomanjkanja tu. Eden med njimi se je: pred časa slovenski orodni telovadci vadci torontske podružnice organizacije YMCA. Te tekme se bodo vršile verjetno čez štirinajst dni v Massey Hall. čez mesec dni pa mislijo slovenski orodni telovadci prirediti svoj samostojen nastop, katerega čisti dobiček bo namenjen v korist slovenske dvorane in cerkve. S tem telovadci upajo, da bodo po svojih močeh spet nekoliko prispevali, k temu lepemu, a težavnemu cilju slovenskih rojakov tukaj. Na programu te. prireditve bo orodna telovadba, nastopala bodo tudi dekleta in prav tako boste lahko videli na tej prireditvi fantovske gimnastične vaje. , Slovenski telovadci v Torontu so mnenja, da kdor je potreben zdravja in če ima kaj veselja za te vrste sport, naj bi se udeleževal telovadnih vaj, ki se vrše vsako srede- o pol osmih zvečer v italijanski dvorani. Slovenski telovadci ob tej priliki hkrati tudi naznanjajo, da se bo vršil 8. časom ukvarjal z lorgahizirano sabotažo pri odpravljanju v Kanadi napravljenega ladjevja za čanigkajškovo Kitajsko. Nekega drugega komunista, ki je prav tako zaposlen tamkaj, pozna Walsh kot uradnega člana sovjetske tajne policije. Ta zadnji, pravi Walsh, je diplomiral svoječasno na Marx-Engelsovem institutu v Moskvi. Walsh je zaključil, da se mu zdi, da je njegova dolžnost, da posvari oblasti, da ta zadnji človek mora imeti kako posebno nalogo za sabotiranje pri gradnji obrambnih naprav ob kanadski tihomorski obali. —----10---— “Jutro brez sonca,, mu je všeč Franklin River, B. C., 28. feb. — Spoštovano uredništvo A. D.: Vaš cenjeni dopis z dne 10.2. letos sem prejel in obenem Vam' sporočam, da sem ta teden sre- ^ čno prej el v roke toliko želj eno knjigo “Jutro brez sonca.” Is-j krena Vam hvala! Knjiga je zares krasna. Vredna je samo $3.50, ampak bi človek dal zanjio $7. Z veliko nape-araka, v kateri je spaln večje tostjo sledim tregediji črtomira, niso mogli tekmovati za kanadsko državno prvenstvo, ki se je vršilo pretekli teden v Montrealu. Lansko leto si je bil priboril g. Grmek na tem tekmovanju prvo! mesto na bradlji in tudi ostali slovenski telovadci niso ostajali mnogo za njim. G. Grmek brani tudi že tri leta prvenstvo v tako imenovanem “Canadian Intercollegiate Championship.” Slovenska skupina telovadcev na orodju ima v bližnji bodočnosti načrt za tekmjotvanje s telo- marca po slovenski službi božji kmalu stekla, bodo nakovali po- Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. ■fa vozne karte za ladjo ali avion •jr denarna nakazila, paketi ■jr prevodi, emigracija itd. pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16 TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. F1 5306 ITALIJA - NEMČIJA - FRANCIJA Dva milijona Kanadčanov je plačalo preveč dohodninskega davka v preteklem letu. Vsi ti bodo prejeli previšek dohodninskega davka, katerega so plačali, nazaj. Vsega .skupaj bodo vrnili iz zvezne blagajne dohodninskega davka v letošnji pomladi 85 milijonov dolarjev. Samo v Torontu je 713,000 ljudi, ki bodo izpolnili takodmenovane “income tax returns.” • * • Generalni guverner Kanade g. Vincent Massey bo v bližnji bodočnosti obiskal osem večjih mest v zapadnem delu province Ontario. V mestu London, Oni, ki je znano kot eno najbolj kulturnih središč v Kanadi, bodo generalnega guvernerja počastili z enim nadaljnjim častnim doktoratom. * * * Medtem ko je umiral v ruski prestolnici Moskvi pretekle dneve eden naj večjih diktatorjev v zgodovini. Jožef Visarijonovič Džugašvili (Stalin), ki ga smatrajo kot odgovornega, direktno ali indirektno, za smrt nad 17 milijicnov ljudi, je eden njegovih agentov, Jackson Momard, ki ždi v ječi v mestu Mexico City v Mehiki, ker je bil spravil na oni svet menjševika Leona, Trotske-ga, dejal: “Moje osebne zadeve so mnogo važnejše kakor smrt tisoč Stalinov.” Boljševiški likvidator Momard, ki je doslej odslužil 13 let svoje 20-letne jetni-ške kazni, si je pred nedavnim na. sprehodu jetniškega dvorišča izvinil nogo. Namignil je, da je njegova noga zanj mnogo važnejša, kakor vse drugo, skupaj z njegovim .ppiprejšnjim šefom. Ko so Mornarda ob priliki poboja Trotskega prijeli, je dejal, da je bil nad Trotskim “razočaran.”- Drobtine z Zapada Novo letalsko zvezo med A-meriko in Evropo so preizkusili koncem lanskega leta, namreč preko severnega tečaja. Letala se ustavijo radi izmenjave kuriva v Edmontonu, Alberta, odkoder nadaljujejo pot čez tečaj v Thule (Grenlandija) in nato v Kopenhagen, kjer je konec njihove poti. Človekova smelost je tako odkrila novo pot, od katere si strokovnjaki ogromno o-betajo, posebno še, ker je ta letalska smer menda 2000 milj krajša in jo prelete v 28 urah. . . čitamo, da nameravajo zdaj poizkusiti preko Grenlandije im polarnega ozemlja še več drugih smeri, ki bi skrajšale dosedanje letalske zveze. * * * Todle je bilo ta teden nekaj izredno veselega. Namreč razne davke so nam malo znižali, predvsem dohodninskega in pa nekatere na luksuzne predmete. Med temi je eden, ki se ga je Kanada najbolj razveselila, — namreč “kajo” (cigarete itd), t. j. tobak so precej, pocenili, s čimer so razveselili kadilce in seve kadilke, ki jih tudi ne manjka, odkar imamo emancipacijo (ali enakopravnost po domače). * * * Pravkar je kanadska vojska končala dosedanje največje manevre vojnih sil, ki so se vršili na zasneženem severu, t. j. v deželi skoro večnega snega. Preizkušali so novo borbeno taktiko, kljubovanje vremenskim nepri-likam z in v naj novejši zimski opremi, in seve nove oborožitvene pridobitve. ' V manevrih so sodelovali predvsem padalci, saj je skoro edino hitro in uspešno prevozno sredstvo tam avijon. treba. Drugič pa zahteva vsaj Kanada povrnitev potnih in preskrbovalnih -stroškov, kar pa Švica kot prireditelj komaj zmore oz. nikakor ne, ker sami trdijo, da ne morejo plačati. Pot takihle “gadov” stane okoli 10 tisoč dolarjev. Amaterski igrači kanadske reprezentance so navadno zastopniki zapadne Kanade. V zadnjih treh letih so to bili (dvakrat Mercury iz Edmontona, enkrat pa Maple Leaves iz Lethbridga) če pač ne bo svetovno prvenstvo kompletno, bo pa polovično, kot je dandanes marsikaj. Rusi so pa zaenkrat najbrže še “hokejske reve” in kjer jim ne kaže zmag in propagande z njimi ali ob njih, jih pač mi. . . * * * Pa še eno spotoma: V Moskvi so one dni “pogruntali” nekega svojevrstnega moža. Oženjen je, pa so mu odkrili grehe: Poleg žene je imel še devetnajst zaročenk. Devetnajst, samo. Brez dvoma je bil ali pa bo sojen kot “kapitalist”. Pa saj spaka tudi je, čeprav svojevrsten. * * * Todle, v Calgaryju izgleda, da bodo odprli polja tudi industriji, česar so se doslej mnoga mesta tod branila. Zgraditi nameravajo (100% pa še ni) tovarne jekla, ki bodo stale 70,000,-00 dolarjev. Tisoče novih delovnih moči bi zaposlili s tem, celoletno. * * * Trenutno pomanjkanje deklet tod v Kanadi (tudi naših deklet namreč) je menda kritično, kot trdijo fantje. Res je. Novi mlajši rod pa bo v tem vsekakor na boljšem. Vsaj todle na zapadu, Baje so manevri izvrstno uspe- mamice raje komandirajo pun- Posebni novci za plačevanje Voznine na torontski podzemski železnici Toronto, Ont. — Za plačevanje voznine na torontski podzemski železnici, ki o njej upajo, da bo na Ptrick Street občni zbor slovenskih telovadcev za 1. 1953. Na tem .občnem zboru bo vsakdo lahko videl tudi filme, katere smo posneli ob priliki naše prireditve na Mulčevi farmi lansko, poletje, v Beamsville, Ont. Poročilo, ki ga je poslalo z bratskimi pozdravi “Slovensko telovadno društvo” je zaključe-(no s starim orlovskim pozdravom: Bog živi! sebne vrste novce, ki bodo imeli vrednost enkratne violžnje plus možnost nabave enkratnega ali dvakratnega prestopnega listka. Za olajšanje prometa mislijo dovoliti na podzemski železnici tudi rabo običajnih TTC voznih dstkov, ki stanejo zdaj trije 25 centov. Hkrati bodo potniki y potrebi zakdnito lahko uporabljali novce na vozovih cestnih železnic. Ti novci, ki so namenjeni predvsem za rabo na podzemski železnici, bodo imeli isto denarno veljavo, kakor sedanji listki, t. j. 3. novci za 25 centov. Arthur McNamara, pomočnik našega zveznega delavskega ministra in svoječasni icjsebni prijatelj pokojnega g. dr. J. Pajka, se je dal upokojiti, da je zamo-gel prevzeti nov položaj v kanadski zvezni vladi: visoko mesto v obrambnem ministrstvu Kanade. McNamara je. bil tisti ministrski pomočnik, ki je 1. 1948 omogočil, na podlagi iskre-, nih icdnošajev s pokojnim dr. Pajkcm, vselite v Kanado več študentom slovenske narodnosti, kateri bi spričo tedanjih vseli-tvenih pogojev ne mogli imigri-rati v Kanado. Victoria Day” bo letos 18. maja Toronto.. — Praznik spomina na velike- angleško kraljico Viktorijo, ki ga praznujemo v Kanadi navadno na dan 24. maja,, neglede ali pade na petek ali svetek, bodo od letos dalje, kakor poročajo uradniki na vzgojnem oddelku Ont. prosvetnega ministrstva, praznovali “ne nujno na 24. maja.” Letos, ko bo 24. maja ravno nedelja, bomo praznovali v Ontariju dan spomina na kraljico Viktorijo v ponedeljek 18. maja. li in nam dajejo upanje, da kljub zimi ne bomo- “zmrznili” kar tako pred nasprotnikom, ki bi se mu zahotelo po snegu in ledu do nas. . . * * * Kot gotovo veste, je Kanada že dolga leta nepremagan svetovni in olimpijski prvak v hokeju na ledu. Taka svet. prvenstva se vrše vsako leto, navadno v eni izmed evropskih držav. — Letos bo v Švici in prvič se ga ne bosta udeležili ne Kanada ne Amerika. Da bi nekako nadomestili prireditelji to luknjo v programu, so upali na udeležitev Rusije, ki bi se sicer prvič udeležila takih tekem, toliko raje ob manjkanju dveh “buržujev!” . . . Obetala je prej, zdaj pa je odpovedala in torej ne bo “z mačkom v Žaklju” nič. Pa se že ves čas čujejo evropski glasovi, da brez kanadske itn ameriške reprezentacij e to nikakor ne bo svetovno prvenstvo, posebno še, ker Kanade ne bo, ki bi morala braniti svoj prvenstveni naslov. Da se ne udeležijo, je pa dvojen vzrok: Lani so se po Evropi jezili, da oboji severnoameriški nasprotniki igrajo za evropske pojme surovo. Pa je stvar le v tem, da je tod način igre precej ostrejši, taktika igre je izvedena vse bolj do potankosti kot v Evropi. Kje je vzrok razliki? Tod igrajo hokej vsaj pol leta vsako leto, v Evropi je pa malo kje to možno nekaj mesecev, ker je vzdrževanje umetnih drsališč predrago. Torej evropska moštva niso v takem treningu, in tudi težko kljubujejo bolj treniranim nasprotnikom, čeprav je res, da so nekatera kar dorasla posamezni borbi. No in lani so se v Evropi jezili nad o-stro igro, letos se jim pa ne bo čke kot “bučmane.” Te dni se je v Lethbridgu “otroški vrtec” spet povečal za eno močno, fest, luštkano (itd) punčko. Pahu-Ijetov Ludvik bo pestoval, mama Danica pa previjala. . . Čestitamo! — Pozdrave vsem! Krpe. ------o----- V Torontu je blizu tisoč Slovencev Toronto, Ont. — Podatki iz urada slovenske župnije v To-nc-ntu izkazujejo, da je bilo konec preteklega leta v mestu Torontu 183 slovenskih družin. Podatki pravijo, da je v tem številu vključenih 629 odraslih oseb in 141 otrok, kar znaša 770 oseb. Poročilo o številčnem stanju slovenskega prebivalstva, ki je te podatke objavilo v februarskem verskem časopisu “Božja beseda,” nadaljuje, da mora biti Slovencev v Torontu več, kajti da se nekatere slovenske družine niso priključile slovenski župniji, za nekatere pa župni urad ne ve. V tem poročilu nadalje stoji, da “oblasti mnogokrat vprašujejo (slovenskega) dušnega pastirja, ali pozna tega ali onega Slovenca. Mnogokrat potrebuje ta ali ‘oni potrdilo od župnika, n. pr. za potni list ali za vselitveno dovoljenje dekleta, ki ga namerava poročiti. V vseh teh primerih mora dušni pastir izjaviti, da prosilca pozna najmanj za dobo enega leta.” Zgoraj tdmenjeno poročilo slovenskega župnijskega urada o številčnem stanju svojih vernikov v Torontu je trenotno edino zanesljivi vir, na katerem utegnemo domnevati, da mora biti Slovencev v Torontu že zelo blizu tisoč ali pa jih je celo že več. Še eno Cankarjevo pismo Spodaj priobčujemo pismo, ki ga je pisal slov. pisatelj Ivan Cankar gospej Mariji Reisnerjevi v Novo mesto na tedanjem Kranjskem l. 1908. Pismo se nahaja v zasebni lasti v Ljubljani. Vel ocenjena gospa Marija Reisner, soproga Profesorjeva, Novo mesto, Kradn. , (-enjena gospa! . trosim Vas, nikar mi ne za-erite moje nemarnosti; in vse- lej pomislite, da ni radovoljna. Pride nenadoma kaj tako umazanega in zopernega, da ne more v srce lepa misel in-na jezik ne lepa beseda, človek se zaklene v izbo, pa molči — to je najboljše. Zelo me je razveselil Vaš pomladni pozdrav; še zmirom je pred menoj na pisalni mizi. In ravno tisti dan smo imeli tukaj sneg in pusto žalost. Mah je razcefral naš kanarček, teloh pa se je veselo vzdramil. Piav cid srca sem Vam hvaležen. S tisto dunajsko predstavo, u-pam, da ne bo nič. Jaz čisto gotovo ne bom ničesar pisal; posebno pa ne, ce lostane res pri tem, da bo stvar v prvi vrsti etnografska in šele mimogrede u-metniška: Hočejo namreč, da bi različni avstrijski narodi (ki jih smatrajo Dunajčani za Bo-tokude ali kaj) pokazali na odru svoje “narodne” kostume, šege in navade. To soldi v cirkus, ne pa v gladališče! Ob takih o-kolnostih bi jaz smatral vso prireditev za profanacijo in zasmehovanje nenemških narodov. . . Morda je bila notica v “Narodu” netočna, da ste se mogli zanimati za svar. Še predno sem dobil Vaše lepo prejšnje pismo, sem že ubogal Vaš nasvet — zdaj delam prid- no in z resnim veseljem. Čez tri tedne, mislim, da bo dovršen roman za “Matico”. Ker ga pišem s srčno strastjo, ne bo slab. Vse, kar človek resnično iz sebe napravi, brez ozirov in pomislekov, je zmirom defero. Prav tako, kakor gotovo čutite, kedaj je izpregovorjana odkritosrčna beseda in kdaj konvencij onalna. In sploh sem jaz prepričan, da ne more biti umetnik, kdor ni odkritosrčen do zadnjega. Iz tega pa spet sledi, da je tak umetnik najbolj osovražen: zakaj tis- to, kar je globoko v srcu, je vselej v nasprotstvu z življenjem in nazori “spodobne” družbe. Pa sem začel modrovati! Včeraj bi 'V am bil pisal, ampak pride k meni mladenič in me mori tri dolge ure. Vrag z njim! Molčal sem in mislil bogvekam — to pa je blebetalo brez nehanja. Ko je šel, sem razvetril izbo, nato pa sem nadaljeval reman. O, kako Vas zdaj zavidam! Zdaj bo tam že pomlad, kmalu boste imeli že zvončke in trobentice, jug bo pihal. Kaj tre- ba ljudi, kaj vsega — da je le pomlad in da je srce samosvoje! Zdi se mi: kdor ima v sebi kaj premoženja, čuti ob- enem samem ponižnem zvončku več veselja, nego prazen rodoljub v vsem sviqjem pijanem razmaho-vanju. Tudi to je velika pravica! — Zbogom za danes pa najlepše podrave! Na Dunaju 28. februarja 1908. Ivan Cankar. I. Tačas je bila pomlad. Solnce Ije budilo dramečo ise zemljo, sopečo v lehkih meglicah. Živali in rastline so se vznemirjale, prebujeni, živi sokovi so plali v njih. Ptičji samčki so se nemirno nosili po brstčih vejah in peli in snubili, drhteče samičke so ježile in šopirile musajoče se perjiče. Murni so sedeli pred luknjico in srepo strmeli v solnčni dan. Z velikimi, trudni-ni očmi so zapasno mežikali v ljubo solnce; radi bi se bili brž brž spomnili nečesa silno lepega iz davnega časa. Ali ničesar se niso mogli idomfclilii, ' ničesar najti v drobnem spominu, le solnce je grelo, grelo in budilo. Trlep, bogati, samogoltni, približno petdeset let ' stari kmet, je podoraval krompir. Pastir mu je klešaril, sam pa je držal za drevo in se skrbno oziral, ali najemnica Mina ne meče krompirjevih krhljev za brazdo pregosto ali morda preredko. “Mina, preredko nikar!” “Nič se ne bojte! Pridelali ga boste, da bi ga tudi meni lahko odmerili zvrhhan koš.” “Glej tudi, da vsakega črva sproti dobro pohodiš; mrčes bi se drugače preveč zaredil.” “O, saj jih pobirajo vrane in pastiričice.” Za oratarji so tresorepile pastiričice, bolj od daleč pa so o-korno racale plahe vrane, oprezno odletajoč in lakomno doleta j oč. j ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034 Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2-1982 Ob smrti dragega . . . se misli nehote obrnejo na pogrebnika in dostojno od-premo preminulega na njegov zadnji počitek. Slovenska pogreb niča MARY A. SVETEK vam je v dneh žalosti na uslugo s svojo dolgoletno izkušnjo; vaše želje izpolni v vseh pota nkostih; z a upanje, ki ga ji poverite, ji je sveto. Dostojanstven pogreb z vso osebno po- z o most jo, ne glede na cenoi, je del posluge. MARY A. SVETEK SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD 478 E. 152 St KE 1-3177 Cleveland, Ohio__ Mož je bil stiskav, lakomen in trmoglav kakor pač vsak kmet, ki je z vsemi koreninami zapičen v lastno zemljo in ki z vsem srcem in nad vse ljubi rodno domačijo, pa zagoveden, močan in trščat dedec, da se ga je vse balo. Žena mu je bila suhotna in slabotna, vse vkup je je bilo komaj za dobro njegovo pest. Nikoli ni bila kaj trdnega zdravja, zdaj je mnogo bolehala in poležkovala; pa vendar je bila pridna in varčna kakor v čebelnjaku čebelice, ki jim je Trlep tako stregel. A njej ni stregel, še zadiral se je, ker je ni mogel poditi na delo. O, trd je bil, trd — da bi ga . . .! Tudi danes je bil hudo nejevoljen. Pastir mu ni prav odrival plužen, Mina je prepočasi hodila za brazdo, voli so se u-stavljali in oddihavali, a delo je klicalo in solnce je peklo. Na zavrteh je čakala Trlepo-va edinka Marička, ki je bila prinesla predjužnik. Roke je opirala ob boke in vdihavala vonj ivi soipuh, ki je kakor tenka, siva meglica silil iz rahlih brazd in se topil v toplem solncu. Gledala je po njivah in se spomnila, da bi naplela motovilca; z njim bi nemara močno ustregla bolni materi. “Zdaj pa kar brž posedite.” je silila oratarje in urno vrgla pred vola, vsa slinasta od odva-jenega dela, naročaj sena. Oratarji so seli na tla ob razgrnjeni prt, Marička pa je po nezoranih krajih njive stopila za motovilcem. “Marička, kaj pa mati?” jo je oče ustavil in pobesil žlico. “Kaj bi? Skrbi jih, kako delamo. Pa kašelj jih sili čezda-Ije huje.” “Po gospoda bi poslali,” je Mina svetovala. “V Korotan česen mlatit!” jo je Trlep grdo zafrknil. A Mina je še zamodrovala: “O, te tihe sapice so do zlomka nevarne; pomladansko solnce je že nekaterega podrlo . .” “Nič se ne boj: jezika ti ne bo usušilo!” jo je še enkrat pičil. Mina je zamrmrala in umolknila, Marička pa se je sklanjala za grenkobno zeljo in tiho skrbela: “O ljuba Mamka božja z Za-plaza, kaj bi dali materi, da bi jim odleglo?” Trlepu je predjužnik slabo teknil; pregrda mu je bila usoda, žalost prevelika. Otožni pogled mu je šel po polju, sopečem s toplimi dihi in valovečem v napete rebri. Po zgodnih cveticah so se obešale z rumeno bero onogavičene čebele, nad njimi so plesali leh-komiselni roji svatujočih mušic. Iz navade so mu šle oči do petelina, vremenskega preroka vrh rdečega zvonika, in obstale na vasi, obliti s polnim soln-cem in tiščeči se ob reber kakor otrok ob materine prsi. Bele hišice so prijazno mežikale skozi sadne vrtove. Okna z modrimi okvirji so gorela v solncu in stremla v zeleno dolino, obrobljeno z bukovjem, hra-stovjem in smrekovjem. Proti nebu se je sukljal tenak steber dima in se topil v krotkem vetrcu; In tistale bela lisa sredi velikega vrta, tista mogočna hiša, gledajoča po polju in travnikih ob Temenici in tja v hoste, je ponosna Trlepovina. Pogled se mu je razsvetlil, ublažil. Hodil mu je po gričih, posejanih z belimi pikicami zidanic in cerkvic, ki so se kakor bele ovčke grele na prisojnih obronkih, spuščajočih se v dolino; zatišne tokave, vodeče semkaj, so močili ozki potočki ob krivu-'Ijastih črtah rakitjn in ločja, vrb in jelš Po sredi doline se je vila Temenica in zginjala za pošto j kratkih misli v gričevju in se od daleč spet bleščala na velikem solncu. Trlepove oči, pokojne in skoraj vesele, so se vrnile, pobožale vas, šle po rebri obakraj do-ine čez dolge njive in se odpočile v hosti. Redki oblaki so se trgali in krvavo žareli v nerodnih razporkih. Videl Ijih je le pastir, ki je zajezdil plug, mlel kos kruha in gledal za postovkami, trepteči-mi visoko v zraku in čekajočimi na poljsko miš. Trlepu pa so misli vasovale v njegovi hosti, v hrastovju in bukovju. Ali je kaj lepšega, kakor je bukova hosta, če je lepo zarastla? Biti mora kakor opleta njiva: nikjer nobene dušeče se gošče, nikjer davečega aršljana ali nalomljenih vej, povsod le red in sled skrbnih in pridnih rok . . O, vse je bilo lepo, vse sam paradiž, samo ... Trlep je vzdihnil in, kakor da bi že predolgo počivali, strahoma poskočil: “Poženimo spet v imenu božjem, da prej skončamo!” Zorali so, povlekli brazde in potolkli kepe. Vonj razrahljane zemlje je dehtel proti nebu. “Sveti križ božji: — da bi srečno rastlo!!” je gospodar sklenil in se razgledal po obdelani njivi. “Na ozarah še malo prikopajta, da lahko vsadimo kakovo bučo!!’!’ je ukazal Mini in pastirju. Sam je zapregel upehana vo-liča in pognal proti domu. Počasi je stopal pred trudnim vozom in se bol s hudimi skrbmi, zamahoval in odmahoval s kro-tovičastim bičem, kakor bi hotel odganjati težave, ki so mu legale v nemirno srce. (Dalje prihodnjič) Molki dobilo delo UPSETTER OPERATORS Izkušeni na jeklenem kovanju Dobra plača od ure in od kosa 6 dni v tednu Midwest Forge Go. 17301 St. Clair Ave. _____________________(51) Prodajalec Išče se enerjjičneera moškega, ki bi prodajal avtomobile za veliko firmo, ki prodaja Dodge-Plymouth. Mi izučimo pravega moža. Izvrstna prilika za zaslužek. Kličite MA-1-0353, Mr. Bilgue. (49) Molki dobijo delo ARC WELDERS INSPECTORS (Structural and Machine Shop) Prednost imajo izkušeni moški,, izučimo tudi take, ki so delali v tovarni in so sposobni. BORING MILL OPERATOR ASSEMBLERS DRILL PRESS OPERATOR (Structural) FITTER HELPERS MILLING MACHINE OPERATOR JIG BORE OPERATOR JIG AND FIXTURE MAKERS TOOL CRIB ATTENDANT LATHE OPERATOR SHEAR HELPER STORAGE MAN STORES ATTENDANTS UNIVERSAL GRINDER OPERATORS . . . Prilika za napredek . . . Izvrstni delovni pogoji . . . Dobra plača od ure . . . Dobiček razdeljen , . . Bolniška zavarovalnina to so koristi, ki jih ima EUCLID za vas. i Pridite in preiščite te prilike še DANES! Morate govoriti angleško. Employment urad odprt od pon-deljka skozi petek, 8 do 5; ob _ sobotah 8 do 12. IV 1-4200 EUCLID ROAD MACHINERY GO. 1361 N. Chardon Rd. Euclid, O. Vzemite TAPCO bus na Euclid Ave. in izstopite na Chardon Rd. _________________________(53) Dobra plača od ure GRINDERS CHIPPERS Mi vas izučimo. Vprašajte za Mr. Krieger v employment uradu. Wellman Bronze & Aluminum Go. 1275 E. 60 St. (50) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Molki dobijo delo DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFC. 00. 1115 E. 152 St. (51) M A U OGLASI Sobo se odda Opremljena soba se odda poštenemu fantu ali dekletu na 1157 E. 71 St. Soba se odda Sajnskemu moškemu se odda opremljena soba s posebnim vhodom. Kličite EN 1-2647 od 3. do 7. ure pop. (49) Gostilna naprodaj Naprodaj je gostilna D-5 v slovenski naselbini blizu E. 55 in St. Clair Ave. Z poslopjem. Naslov se dobi v našem uredništvu. I^obenih agentov. — (50) Hiša za dve družini v bližini East 185 St., 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj, zimska (storm) vrata in okna, dvojna garaža. Vse v dobrem stanju. V spodnje stanovanje se lahko vselite TAKOJ. Zelo dober nakup. Kovač Realty 960 East 185 Street KE 1-5030 (51) Sobo oddajo Na 5801 Prosser Ave. oddajo sobo solidnemu moškemu. Kličite EN 1-5953. (49) Hiša za eno družino V bližini St. Jerome cerkve in Memorial šole na Lucknow Ave., 6 sob spodaj, 3 zgoraj. Klet, fur-nez na plin, 2 garaži, velik lot, zimska okna in mreže. Vse v dobrem stanju. Blizu trgovin in transportacije. Hiša sedaj prazna. Se lahko takoj vselite. Se mora prodati. Cena $12,300. Hiša za dve družini V bližini cerkve Marije Vne-bovzete in Slovenskega doma v Collinwoodu na East 157 cesti. 5 sob spodaj, 6 zgoraj, furnez na paro, 2 garaži, cementni dovoz, zimska okna in mreže, lot 45: c 135. Vse v dobrem stanju. Se proda za $11,500. Za podrobnosti pokličite JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-1668 (Mar. 5,10,12) ČIŠČENJE — Prebivalci mestica Sutton on Sea na Angleškem čistijo s pomočjo strojev ceste in odstranjujejo ruševine. Slika kaže razdejanje ki ga je povzročil pred tedni vihar ob jugovzhodni angleški obali. Ponekod je naneslo peska do 12 čevljev na debelo. Trgovina naprodaj Izvanredna prilika za slovenskega mesar j a. Dobroidoča mesnica in grocerija v slovenski naselbini se mora prodati zaradi bolezni. Vsa pojasnila se dobi, ako kličete SU 1-4121. (mar.11,13,16,18) SEDAJ SE KAŽE PREDSTAVA ŽIVLJENJE KRISTUSA lifli ITI F Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za 5 sob, vse skupaj ali pa tudi vsak kos posebej. Vse v prav dobrem stanju. Na 6615 Bonna Ave. — (49) Karpehterska popravila, hitro in poceni. Pokličite IV 1-9142. —(49) CIRCLE THEATRE Euclid Ave. in E. 102 St. Odprto vsak dan opoldne do polnoči Now, we can offer you the HOOVER As a new Authorized Hoover Dealer we invite you to visit our store and see the famous Hoover Cleaners at our demonstration table. Or to call us for a noobligation home showing. BOTH TYPES-UPRIGHT AND TANK The world-famous Hoover Triple-Action Cleaner beats, as it sweeps, as it cleans, brightens colors, preserves rugs. Hoover AERO-DYNE Tank Cleaners feature extra-effective controlled suction and famous "Litter Gitter’J nozzle. With Hoover’s exclusive Dirt Ejector your hands never touch the dirt! No other cleaner cleans like the Hoover. Which type do you prefer? Big Trade-In Allowance on Your Old Cleaner EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. John Sušnik UTJTnJTJTnJTJTJTJTJTJTJTTLT.nLTJT^ .TUTJTJTnJT n K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR (lanom KSKJ po 4% obresll nečlanom po 5% obresti na zemljifta in posesfva brez kake provizije aJi bonusa ★ * ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se glavnico odplačuje v mesečnih ohrokib Za pojasnila in informacije piilte na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS ?!anjmmxnxijvuxruiri^^