fnitnlna platana r gotorinl. ŠTEV. 54. V LJUBLJANI, torek, 6. marca 1928. Posamezna številka Din V— LFTO V. narodni DNEVNIK [ hbfja vaak da* opoldne, bmiS nedelje in praznike. HeneSna narodnima: V Ljubljani tn po pošth ^ Din 20'—, inozemstvo Din BO"—. fieotfvlsan političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. DVRAVNIftTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. TELEFON STEV. 2852. Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Neresna deklaracija. Trikrat je bila že nameravana izključitev Radiča, vsled njegovih neparlamentarnih izrazov iz skupščinskih sej. Dvakrat pa je bila preklicana, ker se ni hotelo izključiti voditelja Hrvatov in ker je pač Radie-Radič. Toda vsaka stvar ima svoj konec in tako se je tretja izključitev Radiča tudi izvršila. Radič seveda kaj takega ni pričakoval, ker bi bila najbrže nezaslišanost, če bi kdo vzel njegove izraze resno. Zato je zagrozil z eksodusom vse seljačke demokracije in celo z odhodom iz Beograda. Toda za tako malo resno in vrhu tega čisto osebno zadevico ni mogoče popolnoma zapustiti parlamenta in 'Beograda, ker pač ni mogoče takega koraka zagovarjati. Zato tudi ni šefom seljačke demokracije preostalo nič drugega, ko da so Radičevo grožnjo lepo preklicali, svoj preklic in svoj umik pa zato skušali čim lepše naslikati. Vendar ne gre, da bi svet videl, kako lomijo generali selječke demokracije brez generalskega nadzorstva. Umik pa naj bi prikrila deklaracija, ki jo je prečital g. Svetozar. Glavni poudarek in višek odločnosti seljačko-de-mokratskih generalov pa je bil v 4. točki, v kateri pravijo, da ne priznavajo proračuna in da ga ne smatrajo obveznim. Ko smo čitali to neverjetno odločno izjavo, smo hoteli v prvem hipu šefom seljačke demokracije naravnost: čestitati, da so vendar enkrat pričeli z odločnim bojem in da so se oprostili vsega kom-promisarstva. Ko smo pomislili, kdo da predlaga to odločno zadevo, smo pa spoznali, da menda še ni bila v skupščini podana tako neresna deklaracija, kakor je 4. točka Svetozarjeve deklaracije. Zakaj po tej deklaraciji je za doslednega politika samo ena pot: izpremeniti besedo v dejanje. Stvar je pač taka, da je deklaracijam presneto vseeno, če ljudje plačujejo davke z mentalno rezervacijo, da teh ne prizna vajo. ali pa če jih plačujejo z izjavo, da jih priznavajo. Za davkarije je važno le eno, da ljudje davke plačajo. Kaj si pri tem mislijo, pa davka rije sploh ne zanima. Ce torej pravi seljačka demokracija, da novega proračuna ne priznava, da se ne smatra obvezane davkov po novem proračunu plačevati, poterp je dosledno samo eno, da prično šefi seljačke demokracije med narodom živo agatacijo, da vsi prečani ne plačajo po 1. aprilu niti pare davkov. In seveda morajo šefi seljačke demokracije dati sami dober vzgled in sami kot prvi odkloniti plačevanje davkov, Blagor tistim pa, ki verujejo, da bodo šef j seljačke demokracije to tudi storili! Vse dosedanje izkušnje le prejasno dokazujejo, da zna sicer gospod Radič zelo mnogo govoriti, celo ya-prisegati narod na republiko, da pa sam brez ozira na to ravno tako dobro prisega kralju in monarhiji. Zato se bo tudi vsa našopirjena 4, točka deklaracije končala samo s,finskem. Volivci, ki bodo v svoji strankarski zaslepljenosti pppolnoma verjeli,svojim šefom, bodo pri$li v težko nesrečo, kpr jih bodo davkarije le, prekmalu izučile, da ni .vpeti deklaracije g. Svetozarja dobesedno. Ostalo bo torej vse pri starem •in ljudje bodo plačevali še naprej,krivične davke in edini >profit< bo, da. bo zopet malo znižan ugled naše države v tujini. Tuji listi namreč že, pijejo, da Hrvati , ne bodo, več plačevali davko.v. Pa jih bodo ip še v Ye^ji meri ko dosedaj, kei;,je stara, resnica, da davki, nikdar ne postanejo manjši, temveč le yecji. Zabeležiti pa je treba s poudarkom ,to neverjetno lahkpmišljenost, da Šefi seljačke demokracije groze z neplačeva- Proračun notrajnega Ministrstva sprelet. Beograd, 6. marca. Včeraj popoldne ob 5. se je nadaljevala seja narodne skupščine. V razpravi je bil proračun notranjega ministrstva. K proračunu je podal daljši ekspoze notranji minister dr. Anton Korošec. Naglasil je takoj od početka svojih izvajanj, da se je tudi v njegovem resoru postopalo po načelu j striktnega varčevanja. Lanski proračun je še znašal 620, letos pa znaša le še 565 milijonov dinarjev. Predlaga se ukinitev večjega števila uradov, kakor med dru- , gim 4 okrožnih uradov, 5 sreskih pogla-varstev, 12 srezkiih izpostav in vseh si-rotinskih uradov (stolic) v področju beo- 1 grajske, baške in podonavske oblasti; kjer je njih pristojnost prešla na oblastne samouprave. V tem smislu so vne-šeni tudi potrebna amandmani v finanč-ni zakon. Ministrstvo notranjih del bo skrbelo, da bo delovalo kot dober prijatelj naroda, državne zaščite, zakona in avtoritete države in da bo šlo ljudstvu na roko. Vse, kar je konstruktivno, bo podpiralo. Vsi uradniki bodo morali razumeti svoje intencije in bodo povsod pošteni in pravično služabniki naroda in države. Najvažnejše vprašanje v državi je vprašanje organizacije občin. Občinsko samoupravo moramo čuvati. Ministrstvo je izdelalo zakonski načrt o enotni organizaciji občin. Ta načrt pride v najkrajšem času v razpravo. Kar se tiče komisariatov v občinah, je treba povedati, da v Srbiji komisarijatov sploh ni, ker so tam občine organizirane na drugi osnovi. V Bosni in Hercegovini občine še niso organizirane razen v dveh krajih: v brčkem in bjelinskem. V drugih občinah in vaseh obstoje samo »muktarji«, ki sploh nimajo svojih pisarn, temveč poslujejo kar ustno. — V Prekmurju se zaradi tamoŠnjih posebnih razmer volitve še ne morejo izvršiti. Na ozemlju Bačke, Baranje in Banata sta samo v dveh občinah komisarijata, v drugih občinah pa so razpisane volitve. V Dalmaciji je samo v eni občini komisarijat. Na Hrvatskejn in v Sloveniji pa obstoje pač še komisarijati v kakih 70 občinah. Vlada si bo prizadevala, da se bodo ko-prisarijati povsod ukinili in da se izvedo volitve. • Govornik preide nato na vprašanje državljanstva in pravi, da bo treba to vprašanje na vsak način urediti, ker to ureditev zahtevajo tgdi potrebe javne varnosti. Razne intervencije morajo ponehati. Kar se tiče javne varnosti, je treba povdariti, da v Južni Srbiji ni bil izvršen niti en napad na oblastva ali na državne objekte od naših prebivalciv, temveč so se vsi napadi izvršili s tujega ozemlja. Glede orožništva je treba reči, da so posamezniki pač zakrivili tu in tam kako protizakonitost, da pa so bili vsi kaz- njem davkov, ko pa niso pred tem vse stvari niti najmanje pripravili. Ali so hoteli kar naprej opozoriti oblast, kaj naj ta stori, da bo njih ev. akcija tem sigurnejše propadla? Davčni odpor vendar ni tako enostavna stvar, kakor pa so govori in grožnje šefov seljačke demokracije, Govorenje o nepriznanju proračuna, ki ga sklene skupščina z nadpolo-vično večino, pa je tako smešno, kakor je smešno, če ne prizna »krivične« dvojke dijak, ki je padel. V resnici, nj še bila prečitana tako neresna deklaracija v skupščini, kakpr je bila deklaracija seljačke demokracij?. Iz umika je nastala blamaža — in sicer popolna. novani. Med 80.C00 ljudmi, ki se brigajo za javno varnost, se tudi kaj takega lahko pripeti. Zaradi postopanja v »glavnjači« je minister že določil posebnega inšpektorja, ki mk>ra izvršiti preiskavo. Vsi krivci bodo kaznovani. Minister je nato podal nekaj primerjalne statistike o zločinih in pregre-ških v letih 1923 in 1927. Tako je bilo uporov proti državnim oblastveni leta 1923 924, lani pa samo 453, umorov in ubojev je bilo leta 1923 1664, lani pa 1062, telesnih poškodb 4647 in 4199, raz-bojstev 910 in 350, opasnih tatvin 8961 in 5426, navadnih tatvin 12909 in 7503, goljufij 1390 in 307. V tem se vidi, da se je javna varnost v štirih letih znatno zboljšala. Posebno se to opaža tudi v Južni Srbiji. Od naših državljanov je bilo obtoženih in sodišču izročenih samo nekaj posameznikov, ki so zločinstva podpirali. Z zadovoljstvom lahko ugotavlja, da se niti ena roka naših državljanov v Južni Srbiji ni dvignila proti našim državnim organom in državnim objektom. Posamezni napadi na železui-ške proge so pokazali, da je število železniških čuvajev in orožnikov, ki so se mogli porabiti za straženje prog, premajhno in da ne zadošča, da bi se mogli zavarovati vsi deli železniških prog. Zato »e je moralo za čuvaje prog uporabiti tudi prebivalstvo. Ker pa je to za ljudstvo preobčutno bremte, so se zagotovili krediti za 800 novih orožnikov, ki se bodo uporabili za straženje železnic in ki bodo zamenjali civilno prebivalstvo. Ta zamenjava se bo izvršila že v kakih 10 dneh. Minister s pohvalo omenja požrtvovalnost prebivalstva v Južni Srbiji, ki podpira državne oblasti pri odvračanju napadov s tujih ozemelj. Kot minister javne varnosti mora na tem mestu izreči javno priznanje in zadovoljstvo za vse napore in žrtve, ki so jih imeli. — Nadejati se smemo, da bo tudi vlada druge države, na katere ozemlju so komitaške organizacije delovale in pošiljale k nam atentatorje, s svoje strani vse storila, da se onemogočijo nadalj-ni napadi. To rie zahtevajo samo odno-šaji dobrega prijateljstva, temveč je to tudi položaj za boljše zveze med obema sosednima žemljama. Dotikajoč, se postopkov,, ki so jih zagrešili nekateri organi državnih obla-stev, pravi minister, je bilo dozdaj že dosti uradnikov kaznovanih disciplinsko, posamezni slučaji pa so bili izročeni tudi sodiščem. Pri 18.000 uradnikih se lahko dogajajo tudi posamezni slučaji nepravilnosti. V tem pogledu je podal minister tudi nekaj statistike. — Na drugi strani pa poudarja tudi težave služ-* be, ki jo upravlja žandarmerija. Lani se je smrtno ponesrečilo v službi 16 orožnikov, 7 pa je bilo ranjenih: Tudi vsem tem moramo izreči priznanje. Za mipistrom dr. Korošcem je govoril radikalni poslanec Milafiinovič, ki je zavračal trditve Kmečko-demokratske koalicije, da bi sedanja vlada predstavljala hegemonijo Srbov. Izjavil pa je, da bi bilo sodelovanje Hrvatov v vladi potrebno. Med njegovim govorom je prišlo do majhnega incidenta. Potem je dobil besedo dr. Tupanjanin, ki se je bavil z delovanjem notranjega ministrstva in grajal slab uradniški aparat v Južni Srbiji. Ce imamo 18.000 orožnikov, za katere Izdajamo okrog 100 milijonov Din, in če imamo tolik upravni aparat, Če se dvigne vse prebivalstvo in je ustanovljena tudi narodna milica, kako je potem mogoče, da bolgarski komifaši kljub temu ubeže v Bolgarijo. — Nadalje Tu-. panjanin obširno govorilo o Bosni in Hercegovini in zahteva hitrih in odločnih ukrepov, da se tam napravi red. Sledil je kratek odmor. Potem pa je začel govoriti Voja Lazič, ki je protestiral proti temu, da vladna večina žali zemljoradniške poslance. Za njim je govoril Nastas Petrovič. Napadal je vlado in povdarjal, da se mora današnje stanje v državi obžalovati. Če bo tako še najrej šlo, potem bomo doživeli težke dni. — Kritiziral je nato delovanje notranjega ministrstva. Dejal je: Pri nas se ustvarjajo vlade kar preko noči. V skupščino pa prihajajo taui poslanci, ki ne bi smeli imeti prostora v njej. Pri teh besedah pokaže Petrovič na ministra Vlejka Kočiča. Pri teh besedah Kočič razburjen vstane in ogorčeno protestira zaradi teh Petrovičevih pripomb. Petrovič ga samo posluša, pa mu ne odgovori niti besedice. Nato nadaljuje svoj govor. Bavi se z zgodovino Srbije in pravi, da je zdaj vse bolj črno in vse slabše kakor prej in da bo še slabše. Narod je izgubil zaupanje v državo in poslance. Tisti nesrečniki, ki danes sede v poslanskih klopeh, niso poslanci naroda, temveč poslanci policijskega aparata. — Govornik pravi dalje, da je ugotovil, da je bila izdana generalna naredba za prepoved nekaterih listov, posebno za list »Republika«, ne glede na to, kaj list piše. 0 glavnjači pravi: Če se tako dela v srcu Sumadije, kako mora biti šele v novo priključenih pokrajinah in kako potem celo v Južni Srbiji. Zaradi teh razmer je bil umorjen pri nas neki narodni delavec, neki general in neki visok uradnik. Tako se je tudi moglo zgoditi, da je bila žena, ki je ubila pravnega svetnika Preliča, pri-ležnica nekega uglednega uradnika v Skoplju. — O sestavi sedanje vlade pravi, da sta v tej vladi dva generala in da je v civilni službi mnogo častnikov. Na koncu je še dr. Korošec odgovarjal na pripombe posameznih govornikov. Nato je vladna večina ob pol 12. ponoči izglasovala proračun notranjega ministrstva. Prihodnja seja bo danes dopoldne ob 9. Na dnevnem redu je izvolitev odbora za revizijo gozdnih koncesij v Bosni in Hercegovini. Msiioštrskf afera pred Svetom Zetn aeradev. Ženeva, 6. marca. Po zanesljivih informacijah je odločitev v vprašanju mo-noštrske afere popolnoma fr rokah Bri-andtt. Kakor se čuje iz njegove okolice, on ne bo predlagal anvestizacijskega postopka. Ta verzija se more smatrati kot senzacija včerajšnjega dne. Ženeva, 6. marca. Včeraj opoldne je naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič odpotoval iz Ženeve. Pred svojim odhodom je angleški delegaciji razložil ^tališče Jugoslavije v vprašanju momo-štrske afere. — Popoldne je italijanski delegat Scialoja dolgo časa konferiral z Briandont, nato pa je posetil še Chamberlaina. Takrat ko je bil Sioialoja pri Chamberlainu, se je Briand doigo raz-govarja 1 a Stressemannom. V francoskih krdgih se je včeraj raznesla verzija, da bo monošrtska afera rešena na ta način, dk bo na licu mesta izvršila preiskavo posebna komisija, ki bo Sestavljena iz vojaških itn civilnih strokovnjakov. — Na Vsak način je gotovo,'da pride ta predmet Ha dnevni red datfašnje popoldanske seje in da de bo na njej tajno razpravljal. ZMAGA PIL8UD8KBGA, Varšava, 6. marca. Pri minulih volitvah je dobila vlada 100 poslancev več, kakor jih je imela v prejšnji skupščini. Znati je treba L. 1918 so stali slovenski naprednjaki pred ležko odloCitvijo. Odločiti se je 'bilo treba, ali naj se oprimejo sedaj oni sami tiste 'politike, ki jo je zelo spretno vodil na Dunaju za SLS pokojni dr. Šušteršič, ali pa naj poskusijo z ozirom na izpremenjane razmere zasidrati se v narodu in od spodaj navzgor izriniti SLS iz njene močne pozicije. Po dolgih posvetovanjih je zmagalo stališče še danes gospodujoče klike v SDS, da se odločijo za politično metodo pokojnega dr. Šušteršiča: Treba je iti z vlado čez drn in strn in nasloniti se na najmočnejšo stranko, potem pa gledati, da se s pomočjo vlade vrže klerikalce iz njihovega dominantnega položaja v Sloveniji. Ko je ta odločitev padla, ranjki dr. Tavčar že ni imel več dovolj moči, da bi 'bil mogel krotiti vedno bolj po državni moči hrepenečo >omladino« (današnjo kliko), ampak je že klika prevzela vso moč. Če bi bil vodil tedanjo 'politiko še modri dr. Tavčar, bi bile vsaj metode našega političnega boja nekoliko drugačne, »sol Jugoslavije« pa je krenila na nova pota, pri tem pa se je čisto po znanem prerokovanju dr. Tavčarja tudi pošteno urezala. Prvo napako je napravila naša dična sol Jugoslavije takrat, ko je priklenila svoj politični čolniček na politično popolnoma nesposobno skupino g. Pribičeviča. Kakor vi- ■ dimo danes, je bil korak silno kratkoviden. Šlo je pač nekaj časa, toda samo tako dolgo, ; dokler so v Beogradu mislili, da res potrebujejo za Hrvate in Slovence neke vrste zan-darje in valpte. V tisti dobi je klika res uživala. Kakor hitro pa so v Beogradu uvideli, da gre na Hrvaškem in v Sloveniji tudi , brez političnih priganjačev, so bili dnevi sla-| ve in moči za kliko Šteti. Vso svojo politiko je torej klika zasnovala i na tezi, da bo s pomočjo Beograda večno , lahko tepla vse Slovence, ki se ne 'bi hoteli i valjati pred njeno veličino in modrino v prahu. Kako pa je danes? Danes Beograd ne potrebuje več političnih jerobov, nad Hrvati in Slovenci. To je morala čutiti tudi že klika, in to od dne do dne bolj bridko občuti. Toda v 'prisojeni ji nerazsodnosti je zadela zopet novo terno: Vsedla se je na prečanskega konjička! Začela je bombardirati in naska-( kovati Beograd z vsemi sredstvi moderne vojne tehnike pri tem pa jc — hvala Bogu! — popolnoma prezrla, da sama žaga še tisto edino vejo, na kateri sedeč je mogla gojiti vsaj skromno upanje, da bo že še enkrat drugače! Smolo pa ima ta nesrečna nekdanja >sol Jugoslavije«, strašno smolo. Za kar prime, ipovsod je — cekin ... Frago: ZaSčita stanovanj. Tudi pri nas je bilo že mnogo govorjenja in pisarnja o gospodarski škodi, ki jo je povzročila naša stanovanjska zaščita. Zle posledice prisilnega ravnanja stanovanj so bile često kar otipne. Opažali smo in pravkar zopet oipažamo, da je ži>vahno gibanje med najemniki, istočasno pa se pletejo in razgibavajo družbene akcije, ki naj bi na širši ali ožji 'bazi izvedle programe zidanja. Pogovore o prvi gradbeni akciji je bila svoj čas započela delavska zbornica ljubljanska, torej institucija, ki papram zaščiti gospodarsko šibkih slojev ne sme hiti indiferentna. V isto- j časnosti obeh struj obstoji neka paradoks- j nosi, pa le na videz. Kajti prav Irdč oni, ki pravijo, da sta si stanovanjska zaščita pa nezaposlenost radi pomanjkljive stavbne podjetnosti prema sorazmernosti prva kot vzrok, druga kot učinek. Ze često so v povojni dobi ometali sociologi tezo, da je oddaja stanovanj v najem gola renta. Dokazovali so in do neke meje dokazali, da je ta posel zares obrat s popolnoma realnimi vrednotami. Realne vrednoste da prej ali slej korenito premagajo vse še tako krepko izkonstruirane zapreke, zakaj sila, ki je v njih, je vprav neuklonljiva. Čim bolj in dlje jo zajezujejo, tem hujši in opasnejši je njen kesni vzvratni odboj, ki zna doseči celo značaj nezadržne in neustavljive razpenjava ti. Kolikorkrat so odpravljali utesnitve lastninskega prava hišnih posestnikov, vselej so prav tako stopnje ni a nekoliko bolj odprli pot normalni stavbeni podvzetnosti in zapo-slenju nezaposlenih državljanov. Logična je bila potemtakem zahteva i kapitala i delavstva, da naj vse socialnopolitične umejitve hišne lastnine ali — to je isto — vso zaščUo ekonomsko nejakih najemnikov s pametjo, pa čim najbolj rigorozno in čimprej odpravijo 'in po tem potu pripusti, da bi vplivala na stanovanjst vo tudi denarna razvredba, češ tako se bodo kaj hitro normalizirale razmere, ki se itak le s težavo in a kvarom vzdržujejo v nezadovoljstvo državljanov najemni- kov, prav tako pa tudi obrtnikov in delavcev. Izredna socialna zaščita gospodarsko šibkih slojev je posledica svetovne vojne in ima značaj javnopravnega omejevanja zasebne lastnine s popolnoma provizornim programom, zategadelj začasnim, ker naj traja le dotlej, dokler je izredno ukrepanje potrebno. I stvarno i časovno po meri potrebnosti upravičena utesnitev je profil socialnopolitičnega pravila, ki ga je premišljeno uzakoniti in uzakonjevati, pa prav tako pametno odpravljati in odpraviti, kadar je pravi čas. Koder in kadar so prilike toliko urede, da izredna zaščita ni več potrebna, ondukaj naj bo kar konec nepotrebnim zaščitnim sredstvom, ki tlačijo kot mora ustavno zajamčeno lastnino. V takem primeru poreče pravnik, da je zadevna stanovanjska zaščita deloma ali popolnoma odpravna ali preklicna. Doklef ni moči odpraviti kar vse zaščite, pa računa previden socialni politik v odobjih, ko se uzakonjajo nove zaščitne norme, vsaj s tem, da odpravi ali skrči kako posamezno zaščitno sredstvo, ki ga pač more odpraviti ali kršiti. Je to vprašanje, ki se mora reševati po edinem vidiku nujne potrebnosti, ne pa po političnih, strankarskih in zlasti ne po oportunitetnih razlogih. Čim mine nujna potrebnost, mine tudi raison d’ ©tre dotičnemu zaščitnemu sredslvu, ki ga nove norme ne smejo več sprejeti v se, ako jim je na tem da jim kritika ne oponese neustreznosti. Ob vsakem razmejnem obdobju je treba vsako po socialnih razlogih diktirano, toda narodnogospodarsko kvarno in zato docela izjemno zaščito najemništva stanovanj spraviti v sklad s socialnopolitično neogibnostjo. Ker stojimo po besedah zadnje stanovanjske novele tudi sedaj pred novim obdobjem, v istini pa že sredi nove periode, je izprašanje aktualno, ali in do katere meje naj se še vadrži ali je še kaka druga pot, ki bi dovedla do zado- (•iiud at[B(j) (Dalje prih.) Politične vesti. — Seja skupščine. Obstrukcija seljačke demokracije. Seljačka demokracija, ki upa, da •ji pride rešitev od generalske vlade, nadaljuje svojo obstrukcijo proti proračunu. Na vsaki seji vloži kak smešen predlog, da tako trati ičas s svojimi govorniškimi vajami. Drugega pomena namreč večina teh predlogov nima, ker so tako površno sestavljeni in ohi-čajno tudi tako demagoške prirode, da vladna večina pri najboljM volji ne 'bi mogla vsak tak predlog sprejeti. Tak predlog je bil tudi nujni predlog, ki ga je vložil na včerajšnji dopoldanski seji poslanec Vilder, da namreč vlada najkasneje v treh dneh odstavi vse občinske komisarje 'in da odstopijo ti svoje posle novo izvoljenim občinskim svetnikom odnosno najstarejšemu občinskemu uradniku, če še ni bilo novih volitev. Vse izvršene volitve mora vlada potrditi. Vsi, ki bi pa kršili to odredbo, morajo biti kaznovani. — Če se pomisli, da je notranji minister komaj pred par dnevi sprejel ministr- stvo in da naj sedaj najkasneje v treh dneh odloči glede vseh občinskih komisarjev, ko je vendar znano, da so občinske zadeve kot vse lokalne najbolj komplicirane, potem je pač treba reči, da je predlog seljačke demokracija navadna demagogija. Še posebno pristransko pa je, da stavlja tak predlog ravno g. Vilder, znani državni podtajnik v notranjem ministrstvu za časa nasilnih volitev pod P. P. režimom. — Za predlog je govoril najprej radičevec Predavec, potem zemljo-radnik Vujič in nato sam Stjepan Radič. Po njegovem govoru je bila seja prekinjena. = Proti Srškičevi akciji. Bivši minister dr. Vasa Jovanovič, ki je sedaj poslanec bi-hašikega volilnega okraja, je glede na vesti, da je on proti politiki sodelovanja muslimanov z radikali, izjavil tole: »Na vesti, da se nisem udeležil sestanka radikalnih poslancev iz Bosne in Hercegovine izjavljam, da se zaradi 'te slučajnosti me sme trditi, da sem proti sporazumu radikalov z muslimani v Bosni in Hercegovini. Nasproti temu smatram, da je politika iskrenega sporazuma, t. j. sporazuma brez zahrbtnih ali sebičnih plemenskih in verskih tendenc prav dobra. To in tako politiko bom vedno podpiral.« — Zasedanje Sveta Zveze narodov se je pričelo včeraj. Na dnevnem redu je 25 točk, od katerih imajo mnoge tudi velik političen in gospodarski pomen. V prvi vrsti treba omeniti madjarsko-rumunski spor zaradi zaplembe veleposestev madjarskih optantov v Rumuniji. Spor je bil pred Svotom Zveze narodov in o njem je poročal Chamberlain ter se izrekel za rumunsko stališče, da je namreč ves spor notranja zadeva Rumunije, ker je bila zaplemba naravna posledica rumunske agrarne reforme in je zadela vse veleposestnike enako brez ozira na njih narodnost. Svoje sodbe pa Svet še ni izrekel, ker je bilo upanje, da pride med Rumunijb in Madjarsko v tem vprašanju do sporazuma. Ta nada pa se je razbila. Madjarsko stališče bo pred Svetom Zveze narodov zastopal grof Apponyi in najibrže brezuspešno. — Drugo važno vprašanje je zahteva držav Male antante zaradi znane monoštrske afere. Malo antanto podpira v tej stvari zlasti Francija, ki hoče pri tej priliki doseči jasnejšo formulacijo investigacijskega postopanja Zveze narodov proti državam, ki krše glede oboroževanja določbe mirovnih pogodb. Madjarsko pa bo sigurno podpirala Italija in ker vsled tega ne bo dosegljiva neobhodno potrebna soglasnost v Svetu, bo Madjarska doživela kvečjemu samo moralen poraz. — Velik je tudi pomen poljskolitovskega spora, ki ga bo moral najbrže Svet Zveze narodov tudi reševati. Po decemberskem zasedanju Sveta, ko sta si podala Pilsudski in Woldemaras že roki, je bilo upravičeno upanje, da bo spor v kratkem in popolnoma poravnan. Takoj po svojem povratku iz Ženeve pa je Wolde-maras zavzel zopet staro stališče in spor je ostal nerešen, kakor je bil. — Nato pride na dnevni red cela vrsta tehničnih vprašanj, tako predvsem posojilo Bolgarski in pa li-nanfna sanacija Portugalske. Svet Zveze narodov bo tudi razpravljal o stanju podporne akcije Zveze narodov v korist grških in bolgarskih beguncev. — Gospodarski odbor bo poročal o dosedanjem delu gospodarske kon-terence. — O kinematografskem zavodu v Rimu bo predloženo prvo 'poročilo. — Sklepalo se bo tudi o sprejemu ameriškega fonda za dijaška potovanja. Tudi poročila raznih komisij Zveze narodov bodo dala precej dela, zlasti mandatne komisije. Končno bo sklepal Svet Zveze narodov tudi o britanskem predlogu, da zaseda Svet le 'trikrat na leto in ne štirikrat, kakor je določeno sedaj. — Seveda bo pa ob priliki zasedanja Sveta Zveze narodov tudi mnogo važnih sestankov med zunanjimi ministri držav. Tako so se zunanji minister Male antante že sestali. Posebno bo pa važen sestanek Brianda e Stre-semannom. Kakor poročajo listi, bodo Nemci skušali doseči novih olajšav glede izpraznitve Porenja. — Proti kmetski kurs v Rusiji. V harkov-skem okraju se vrši proces proti 22 predsednikom vaških sovjetov, ker da niso nastopali dovolj strogo proti bogatim kmetom, čeprav jim je vlada to strogo ukazala. — Sovjetska vlada je izdala proklamacijo, v kateri poživijo kmete, da preidejo od individualnega h kolektivnemu gospodarstvu. Zlasti naj to sto- re revni in srednji kmeti. Sovjetska vlada obljubuje tem kmetom vse mogoče ugodnosti in podpore. — Kmetijsko ministrstvo predlaga povišanje zemljiškega davka na 420 milijonov rubljev. 35% kmetov naj bi 'bilo osvobojenih plačevanja davka, 45% bo plačalo isti davek ko preje, 20% kmetov pa bi plačevalo davek v polnem znesku. = Veliki vilnski proces proti beloruski organizaciji »Hromada«. Proces se je začel v soboto in je bila prečitana obtožnica. Ta obstoji iz štirih delov. V prvem delu so obtoženi vsi obtoženci, da so bili člani beloruske delavske in kmečke stranke »Hromada« in da so se udeležili zarote proti poljski republiki. Cilj zarote je bil ustanovitev kmečko-delavske sovjetske diktature in priključitev osmih vzhodnih poljskih provinc k Rusiji. V drugem delu je obtoženih osem Belorusov, da so se zavezali v imenu vseh Beloru* sov, da bodo v slučaju vojne med Poljsko in Rusijo podpirali slednjo in se borili proti Poljski, pa čeprav so njeni državljani. V tretjem delu je obtožen en obtoženec, da je špi-oniral v korist Rusije. V četrtem delu obtožnice so obtoženi štirje, da so umorili nekega poljskega vohuna in tudi prejeli za umor nagrado, ki jo je razpisala sovjetska vlada. Ko je hila obtožnica prečitana, so izjavili vsi obtoženci na vprašanje predsednika, da se ne smatrajo krive. Obtoženec Ta-reskievič, ki je bil eden voditeljev »Hrometi e«, je izjavil, da je bila »Hromada* popolnoma legalna organizacija beloruske manjšine, ki je delovala le na gospodarskem in kulturnem polju. »Hromada« ni imela niti protidržaven značaj, niti ni imela kakršnihkoli zvez s sovjetsko vlado. Zasliševanje obtožencev se nadaljuje. Proces pa bo trajal najbrže par mesecev. ŽALOSTNO PISMO IZ ABGBNTINIJE. Argentinski Slovenci vljudno prosimo, da se priobčijo sledeče vrstice: Ker še vedno prihaja v Argentino mnogo naših s o rojakov ne vedoč, kaj jih tu čaka, smo primorani — ker jim ne privoščimo tega trpljenja, brezdelja in stradanja — da opozorimo vse, ki so namenjeni tušem, naj to to misel opustijo. Tu je tisoče in tisoče ljudi brez dela, posebno zatirani izmed vseh so naši. Nas ne porabljajo za drugo delo kakor na progi, kjer se mora trdo delati za poldrugo pezeto. Koliko jih je, ki po več 100 km prehodijo peš, ker nimajo denarja za vlak, da si iščejo dela, pa ga ne najdejo. Posebno reveži so novinci, če jih dobijo v roke agenti, katerim plačajo zadnje pare, da jim preskrbe delo. Pošljejo jih po 1000 km daleč, ko pa pridejo tja, delajo dva ali tri dni in zopet so na cesti. In kam sedaj brez denarja in brez znanja jezika? V tovarnah sploh ni dobiti dela. Malo boljše je za obrtnike, ker več zaslužijo, toda nimajo stalnega dela. Kar v enem mesecu zaslužijo, porabijo v drugem za hrano in stanovanje. Koliko jih je, ki spijo na prostem kje v travi in jih. tpregjmja policija. Mnogo jih je, ki so po dva ali tri dni tukaj, pa že gledajo, kako bi jim 'bilo mogoče se vrniti v našo milo domovino. Vzdihujejo, da bi le mogli v enem letu pristradati denar za potovanje. Pred kratkim je prišlo nekaj Sr-ibov, ki so leteli nad g. konzula, naj jim preskrbi delo ali pa pošlje domov, toda opravili niso nič. Podali so se na tovorno ladjo »Iskro« iz Dubrovnika .in prosili iza delo, da bi prišli na ta način domov. So nekateri redki rojaki, ki so po več let tu in dobro zaslužijo, toda od teh nas nekateri ne poznajo. Naj zadostujejo te kratke vrstice za ■opomin, zakaj če bi hoteli natančneje opisati tukajšnje obupno življenje, nimate zadosti prostora. — Slovenski izseljenci. KRATKE VESTI. Poljska vlada je sprejela litovski predlog, da se prično pogajanja med Litvo in Poljsko dne 30. marca v Kralovcu (Konigs-berg). Egiptski parlament je po hrupni debati odklonil angleški predlog, ker bi bila po tem sporazumu neodvisnost Egipta le fiktivna. Z rešitvijo Tangerskega vprašanja je španski diktator Primo de Rivera popolnoma zadovoljen. Izjavil je, da je Francoska postopala popolnoma lojalno. Ivan Hribar: 49 MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leto. Na svome povratku iz Bera u Sarajevo dne 7. ožuj-lca navratio se je uz put sa svojim pratiocem kanonikom Šaričem u Djakovo, gdje je bio gostom preuzvi-šenoga našega biskupa. Biskup mlu je priredio sjajan objed i izrekao toplu zdravicu, pak mu na srce stavio uz svetu crkvu takodjer i krasni narod slovenski, na-tuknuo, da kako je Isu Krst u jednoj božanskoj osobi nerazdruživo spojio božansku sa čovječanskom naravi da tako mora i svaki biskup, želi- li svoje uzvišeno zvanje valjano vršiti, uz ljubav prema crkvi takodjer nerazdruživo spojiti i ljubav prema narodu svomu. U sličnom smislu uazdravio je novomu biskupu i veliki prepošt i nasl. biskup Gjuro Strdit, a mladi biskup se je zahvalio i u svojo j zahvalnici naglasio, da se je baš zato navratio u Djakovo, da se na srdcu velikoga Stros-mayera ogrije, i da njegov vatre ponese med narod svoj, ko ji ga je rodio. I ja sam mu nazdravio i spome-nuo, kako mu se vas slovenski narod Taduje i kako če slovenski puk eretan bivati svaiki puta, kada bude slušao svoga biskupa, da mu onako toplo i iskreno slovenski besjedi. Sponfenuo sam mu, kako je; njego-gova zadača kao biskupa, da sve Slovence jednakom ljubavi obuhvati, navlastito one, koji se več godinama i godinama neustrašivo bore za pravice naroda slovenskoga. Poslije objeda govorio sam podulje sa knez-biskupom i molio ga, da se avakako gleda pribiiziti k Vama i Vašima prijateljima, i da izgladi one brazgo- . tine, ko je je Missia ... i drugi svojom neopreznošču | tielu slovenskoga naroda zadao. Rekao je, da če mu sav život biti posvečen dobru slovenskoga naroda; da ga je Vaša brzojavna čestitka gotovo od s vi h najviše veselila, da ste u školi od njega za godinu dana mladji bili i da če mu biti vrlo drago, budete-li mu se u Ljubljani priblizili, jer on če biti samo svoga naroda i Isu-sov, a niči ji više. Izrazio je želju, da bi se moralo oko toga nastojati, kako bi »Slovenski Narod« zauzeo pra-vac našega »Obzora« i stavio se skroz na krščansko-katoličko stanovište, a ne išao više Zolu i druge kao uzor pisce i patriote braniti.c (Dopustite mi, da Vam' in Vašemu narodu, za katerega živite, iz vsega srca čestitam, in sicer čestitam na novem poglavarju ljubljanske cerkve, na imenovanju dr. Jegliča za knezoškofa v beli Ljubljani. Boljšega škofa bi ne bili mogli dobiti. On je ponosen da je sin slovenske matere; njemu je slovenska beseda najmilejša. Na svojem povratku z Dunaja v Sarajevo dne 7. marca ustavil se je spotoma s svojim spremljevalcem kanonikom Šaričem v Djakovu, kjer je bit gost pre-vzvišenega našega biskupa. Biskup mlu je priredil sijajen obed ih mu govoril toplo zdravico, v kateri mu • je na srce polagal poleg svete cerkve tudi krasni narod slovenski. Dejal je, da mora, kakor je Jezus Kristus v eni božanski osobi nerazdružljivo zvezal božjo fin človeško narav, tudi vsak škof, ki želi »voj uzvišeni poklic vršiti, kakor treba, z ljubeznijo do cerkve neraz- družljivo zvezati tudi ljubezen do svojega naroda. V podobnem smislu je novemu' škofu nazdravil tudi veliki prošt in naslovni škof Gjuro Streit. Mladi škof se je pa zahvalil in je v svoji zahvalnici naglasil, da se je ravno zato ustavil v Djakovu, da se ogreje na srcu velikega Strossmayrja, in da njegovega ognja ponese med svoj narod, ki ga je rodil. Tudi jaz sem mu nazdravil in omenil, kako se ga veseli ves slovenski narod in kako bo slovensko ljudstvo vselej srečno, ko bo slišalo kako mu njegov škof tako toplo in iskreno po slovensko govori. Omenil sem mu, kako je njegova naloga, da se kot škof oklene vseh Slovencev z enako ljubeznijo, zlasti pa onih, ki se že leta in leta neustraš-ljivo bore za pravice slovenskega naroda. Po obedu razgovarjal sem se dalj časa s knezoškofom in prosil sem) ga, naj se .vsekakor skuša približati Vam in Vašim prijateljem, in naj izgladi one brazgotine, katere so Missia, ... in drugi s svojo neprevidnostjo telesu slovenskega naroda vsekali. Dejal je, na bo vse njegovo življenje posvečeno blagru slovenskega naroda; da ga je Vaša brzojavna čestitka od vseh gotovo najbolj veselila, da ste u Soli bili za leto dni mlajši in da mu bo jako drago, ako mu se v Ljubljani približate, ker da bo samo svojega naroda in Jezusov in nikogar drugega. Izrekel je željo, da bi se moralo k temu delati, da si »Slovenski Narod« osvoji smer našega »Obzorja« in se postavi vseskos na krščansko-katoliško stališče, in ne zagovarja več Zole in drugih kot vzorne pisatelje in rodoljube.) (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesli. — Errata corrige! Slika rv Ivan Hribarjevem podlistku »Moji spomini« v včerajšnji številki našega Usta je označena kat »Po Strossmayrju zgrajena cerkev v Čaikovcu« mesto ku-t »Po Strossmayrju zgrajena cerkev v Djakovu«. Sicer, je pa razvidno iz vsega teksta da gre za cerkev v Djakovu, ne pa za cerkev v Čakovcu. — Vizum med Jugoslavijo in Češkoslovaško se še ne odpravi. Kot poroča »Venkov« so nastale v zadevi ukinitve vizuma med Jugoslavijo in Češkoslovaško gotove težko-če socialnega značaja, ki jih skušata vladi odstraniti. Gre predvsem za češkoslovaške emigrante v Jugoslaviji. Pričakovati je, da bodo težkoče še tekom tekočega leta odpravljene, nakar bodo vizumi med državama ukinjeni. — Koliko davkov smo plačali? Po službenih podatkih iz 1. 1921 znaša število prebivalstva v naši državi 12,017.323 in sicer odpade na: Srbijo 'in Črno goro 4,329.495 ali (30-03%), Bosno in Hercegovino 1,889.929 (15‘73%), Dalmacijo 621.429 (5-16%), Hrvat-sko, Slavonijo, Medjimurje, Krk in Kastav ‘2,332.068 (1942%), Slovenijo s Prekmurjem 1,056.464 (8*80%) An na Vojvodino s Sremom 1,787.438 (14-86%) prebivalcev. Po službenih podatkih finančnega ministrstva je bilo vplačanih na neposrednih davkih od 1. 1919 do 1926 v vsi državi 7.764,011.028 Din 38 par, ki se razdele po pokrajinah sledeče: Srbija s Črno goro 1.763,850.373-28 (22%), Bosna in Hercegovina 1.052,486168.-62 (13-t>6 odstotkov), Dalmacija 217,288.030'13 (2-80%), Hrvatska in Slavonija 1.637,986.343-56 (21-09 odstotkov), Slovenija 1.093,525.997-97 (14-08 odstotkov) in Vojvodina 1.988,874.128'82 (25-75%) dinarjev. Na posameznika pride torej davkov: V Srbiji in Črni gori 407-90 dinan;ev, v Bosni in Hercegovini 556-88 Din, v Dalmaciji in Slavonija 702-37 Din, v Sloveniji 1035'08 Din in v Vojvodini 1118-29 dinarjev. — Iz tega sledi, da smo bili Slovenci, ker smo bili najbolj vneti plačevalo! davčnih bremen (imamo izvrsten in brezhiben davčni aparat), tudi najbolj obdavčeni. — Redni letni občni zbor »Narodne banke.« Včeraj se je vršil letni občni zbor »Narodne banket, ki so se ga udeležili tudi člani izven Beograda. Na skupščini je bila sprejeta bilanca in poročilo upravnega in nadzornega odbora. V upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni novi člani. — Sestanek PEN klubov v Zagrebu. Te dni se je vršil v Zagrebu sestanek članov beograjskega, ljubljanskega in zagrebškega tPEN kluba. Cilj sestanka je bil dogovor o ožjem sodelovanju PEN klubov. Kot delegati ljubljanskega PEN kluba so se udeležili sestanka Zupančič, Stele, Lajovic in Albrecht. Iz Beograda je prišlo 17 članov. — Zahteve najemnikov. Čim bolj se bliža 1. matj, tem bolj se opaža vedno večja agilnost najemniških organizacij, ki .razvijajo propagando, da bi se stanovanjski zakon podaljšal preko 1. maja. Najemniki in podnajemniki zahtevajo od vlade in od ministra za socialno politiko, da se še naprej ohrani ne-odpovedljivost stanovanj in da se določijo najvišje cene za stanovanja. V smislu stanovanjskega zakona od 20. oktobra 1927 naj se ukinejo procenti za podnajemnike. V tem pogledu naj se ukinejo vse omejitve. — Na včerajšnjem zborovanju najemnikov, ki se je vršilo v Zagrebr je bito sklenjeno, da se .predloži v tem smislu spomenica skupščini in ministru za socialno 'politiko. — Predavanje profesorja ljubljanske uni-veze v dunajskem znanstvenem društvu. — Profesor tehniške ‘fakultete ljubljanske univerze dr. Milan Vidmar predava ijutni v dunajskem elektrotehniškem društvu o teoriji transformatorjev. — Iz poštnohr&nilniške službe. Pripravnik Ivan Tonja ia računovodkinja Stana Vidmar pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani sta pomaknjena iv višjo skupino. — Reforma zakonskega prava na Madjar-skem. .Madjarska vlada je predložila parlamentu nov zakonski načrt o rformi splošnega državljanskega zakonika. Posebno važne izpremembe vsebuje načrt glede bračnega prava. Odločilno besedo v zakonskem življenju odbrzi še nadalje mož. Mož ima pravico odločati o stalnem bivališču, vpoštevati pa mora pri tem upravičen nasvet svoje zakonske žene, posebno iv slučaju če prispeva ta k stroškom skupnega gospodinjstva. Dolžnost iene je, kot doslej, da vodi gospodinjstvo. Upoštevati pri tem pa mora moževo premoženjsko stanje. Novo je pa sledeče: Zena ima ■opravljati vse domače posle ter pomagati možu pri zaslužku. Moža brez premoženja, ki j$,j za zaslužek nesposoben mora žena podpirati, oziroma ]>o svojih finančnih moičoh eventuel-iio tudi popolnoma vzdrževali. Žena razpolaga s premoženjem, ki ga je prinesla v zakon, svobodno, če premoženje ni bilo označeno kot dota. Upniki imoža do dote nimajo nobene pravipe. Mož in žena morata v koliikor s ■tem njiju gospodinjstvo ni ogroženo, vzdrževati v gotovem redu svoje siromašne so-irodnike. Alimente za nezakonske otroke imajo plačevati v slučaju smrti nezakonskega očeta njegovi pravni _ nasledniki. — Lindbergh je utrujen... Kot poročajo iz Bostona, se namereva umakniti Lindbergh v privatno življenje. Pravi, da hoče postati napet gospodar svojega življenja in svojega časa. Vest je vzbudila v Ameriki živahen interes. u ■ ■ £5 — Tragična smrt baron« Egona Zoisa, V težki duševni depresiji ge je ustrelil te dni iz neznanega vzroka na gradu VVolfsberg na Koroškem baron Egon Zois iz veleugledne kranjske plemiške rodbine. 'Pokojnik je maturiral na kranjski gimnaziji, nekaj časa je bil tudi gojenec VTlieresianuma* na Dunaju. V vojni je padel 'kot oficir v rusko ujetništvo. Po povratku v domovino je »prejel mesto tajnika pri ljubljanskem velesejmu. To mesto je obdržal do predlanskim. Nato je »ivel nekaj Časa v Ljubljani kot privatnik, pozneje pa pri ovojih sorodnikih. Po- kojnik je bil ljubezniv in simpatičen mož, vsled česar je izzvala vest o njegovi tragični smrti pri njegovih številnih znancih splošno sočuvstvovanje. — Po naključju ustrelil 14-letno deklico. Iz Sarajeva poročajo: Trgovcu Gjorgju Mediču v Rakoviču je zaklical te dni nekdo sredi noči, da so udrli v njegovo trgovino vlomilci. Medič je skočil s postelje, pograbil puško in hitel preko dvorišča proti trgovini. V veži je srečal v temi neko osebo. Oddal je proti njej dva strela. Neznanka se je zgrudila mrtva na tla. Ko je stopil Medič bližje, je ugotovil, da je ustrelil popolnoma po nedolžnem 14 letno hčerko svojega soseda. Zjutraj se je prijavil Medič sam oblasti. Pridržali so ga zaenkrat v zaporu. — Erupcija vulkana na otoku Santorinu. Kot poročajo iz Aten je jel vulkan na otoku Santorinu nenadoma zopet bruhati. Iz žrela šviga 300 metrov visok plamen. Okrog glavnega žrela je nastalo pet manjših, ki bruhajo ogromne količine lave. — Blazen čin oškodovanega farmerja. Bivši vzhodnoatriški farmer Langkoop je vstopil te dni neprijavljen v pisarno namestnika predsednika državnega odškodninskega urada v Berlinu, Hugona iBaoha s peklenskim strojem v roki 'ter zahteval, da mu izstavi Bach ček za 112.000 mark. Zagrozil je, da požene, če se to ne zgodi, vse poslopje v zrak. Bach ni izgubil pričujočnosti duha. Pogajal se je v nadi, da bo vstopil med tem v pisarno kak uslužbenec, ki mu bo priskočil na pomoč z enksaltiranim farmarjem cele tri ure. Končno je stopil k telefonu, češ, da bo pozval tajnika, da naj ček izstavi. Far-mer, ki ije držal ves ta čais vžigalno vrvico v rokah ter je ni niti izpustil, ko mu je ponudil Bach cigareto, je v tem hipu, boječ se da bo Bach alarmiral ostale uslužbence potegnil vžigalno vrvico. Bach je zbežal na hodnik. Ker peklenski stroj ni eksplodiral, je oddal farmer za uradnikom tri revolverske strele, ki so pa cilj izgrešUi. V tem trenutku je prihitelo v pisarno več uslužbencev. Langkoop je oddal v naglici v peklenski stroj, da bi povzročil eksplozijo, par revolverskih strelov, vendar pa stroj kljub temu ni eksplodiral. Medtem so navalili na pobesnelega farmerja uslužbenci, ga vrgli na tla in obvladali. Med rokoborbo je potegnil Langkoop ponovno za užigalno vrvico, eksplozija pa je kljub temu izostala. Ko so preiskali peklenski stroj strokovnjaki, so ugotovili, da je vseboval 15 funtov dinamita, ki bi bil zadostoval, da bi bilo zletelo poslopje v arak. Na dnu stroja je pritrdil Longkoop vojaški revolver, ki ga je imela iz zaboja viseča vrvica sprožiti. Vsled strela bi se bilo imelo vneti 15 paketičev streliva, kar bi bilo povzročilo eksplozijo dinamita. Vse to pa je izostalo, ker je revolver vsled vlage odpovedal Zaslišan, je Langkoop izpovedal, da je imel pred vojno v nemški Vzhodni Afriki farmo, ki jo je vsled vojne izgubil. Njegova škoda je bila cenjena na 41.000 mark. Od tega so Langkoopu za 21% izplačali. Langkoop bo obtožen poizkušene-ga umora, hudodelstva izsiljevanja in hudodelstva po zakonu o eksplozivnih snoveh. — Bestijalen čin šoferja. V Parizu je vzbudil te dni splošno ogorčenje bestialen čin nekega šoferja. Avtomobil se je zaletel v nekega pasanta. Sunek je bil tako močan, da se je nataknil ponesrečenec na sprednji del avtomobila. ter. obvisel. Kljub temu je drvel avtomobilist d*lje. Očividci *o obvestili policijo. Tekom n Mi eo našli detektivi truplo ponesrečenca na eesti,' 12 kmf . od mesta, kjer se pripetila nesreča. »Zverinskega šoferja je policija izsledila. — Ženska — roparska morilka. V hotelu »Renu« v Vratislavi se je odigral te dni krvni zločin. V eni od tujskih sob eta se nastanila pred dvema dnevoma mlinar Arpnd Diener in 35-letma krasotica Frida Šusdek. Prijavila sta se kot mož in žena. Drugo noč sta obiskala več nočnih lokalov. Zjutraj zarana je odšla ženska na kolodvor. Pred svojim odhodom jg naročila portirju, da naj zbudi Di-nnerjn Sele popoldne. Ko so udrli hotelski uslužbenci proti večeru, potem ko so bili zaman trkali, v sobo, so našli Dienerja v mlaki krvi mrtvega v postelja. V njegovem truplu je tičalo sedem revolverskih krogel. Več strelov je bilo smrtnih. Denar in dragocenosti, ki jih je imed mlinar pri sebi so izginile. Domneva se, da je izvršila roparski umor Dienerjeva prijateljica Frida Šusdek. — Grozote meščanske vojne na Kitajskem. Kitajski komunisti so zavzeli te dni mesto ,Leiyang. Po zavzetju so mesto tako temeljito oplenili, da je popolnoma uničeno. Prebivalce so na 'barbarski način, mučili, nato pa skoraj vse pomorili. Tristo budhietičnih duhovnikov so zaprli v neki samostan, ki so ga nato zažgali. Vsi duhovniki so s poslopjem vred zgoreli. — Nenavadna nesreča. V Cotter-u (Arkan-sas) se je pripetila .te dni nesreča, kakršne kronika še ne pozna. V neki hiši je izbruhni požar, ki je zavzel v kratkem času tolikšne dimenzije, da se goreči hriši ni mogel približati nihče niti na 50 korakov. Nenadoma je počilo par strelov. Eden od gledalcev se je zgrudil težko poškodovan na tla ter kmalu nato izdihnil. Preiskava je ugotovila, da te je nahajal v predalu pisalne mize, stoječe pri oknu v pritličju nabit revolver, ki se je vsled vročine izprožil. — Tudi Amerika ima svojo »Anastazijo«. Na predlog WiUiama Leedsa v 'Newyopku so .postavili pred njegovo hišo policijsko stražo. Mož je namreč izjavil, da je čul, da je živ-ljeniie pri njem stanujoče »najmlajše hčerke carja Nikolaja« ogroženo. — 121«ten šolajčck Izvršil samomor, ker »6 ga krivem obdolžili tatvine. V W©m-de-u pri GSttingenu si je pognal te dni neki 121etni šolarček kroglo v srce ter obleial pri priči mrtev. V smrt je gnalo dečka dejstvo, da »o ga po krivem obdoHill, da ji> ukradel na igrjšču par športnih čevljev. — .Nenavaden obisk v spalnici. Nekega kmeta v eni od vasi pri Libercah je zbudil im. Dejanska škoda bo pa jx> končni ugotovitvi bržkone precej višja: Podjetna ženska štiriperesna deteljica pride najbrž že pred prihodnjo poroto. 1— .Samomor. Včeraj zvečer si je prerezal v svojem stanovanju na Sv. Petra cesti 49 z britvijo vrat 291etni čevljarski pomočnik Matko Vivoda, doma iz Cerknice. Dasi so ga prepeljali takoj z rešilnim vozom v bolnico, je bila vsaka pomoč zaman ter je Vivoda vsled prevelik« izgube krvi par minut nato umrl. Celja. c Trio. (H koncertu Sancinovega Tria v Celju dne lv marca). V tej sezoni, ki'nam ni nudila skoro ni* koncertov, smo slišali v četrtek zvečer Sancinov Trio že v drugič Na programu je bil Beethoven-ov VH. trio, nato Dvofak-ov trio v iB-duru in Smetanov trio v ij-molu. Beethovnov trio op. VII. je eno njegovih najboljših innajtežavnejših dej bodisi muzikalno, bodisi arhitektonsko. Drugi sta- vek (scherzo) spominja na scherzo v Deveti; bil je mojstersko odigran. Nič ni zastajal Dvorak-a, najbolj pa je vžgal, fasciniral že pri prvi noti Smetana. Koliko moči, sile in tuge! Smetana sam je nekoč poslušajoč to svoje delo ihtel. To točko sporeda je podal trio globoko umetniško. Za nameček smo še slišali eno izmed skladb P. Juona. Klavir: Elvira Marsičeva nas je s svojo igro (tehnično dovršeno) že pri prvem nastopu očarala. Radi bi jo slišali na samostojnem koncertu. Gosli: g. ravnatelj Sancin je izkušen komorni goslač. Ne morem se ubraniti utiša, da je, odkar ni več Zikovec, našel zopet to, kar je pogrešal. Plemenitost .tona in plemenitost njegove igre sta na višku. Čelo: g. Martza odlikuje ravnotako dovršena tehnika in širok in izdaten ton. Očito je, da njegov inštrument preglasijo Sanoinove dragocene gosli. Naj omenim, da mnoge moti ploskanje med posameznimi stavki, saj je lahko aplavz potem viharnejši. Gdr. Maničeva je dobila lep šopek cvetlic, g. Sancin pa velik venec. Obisk je bil, če upoštevamo celjske razmere, še dober. Dvorana Narodnega doma, ki ni najbolj akustična, naj bi bila kompromisni prostor, kamor bi prišli tudi Nemoi, ki bi koncerta gotovo ne poselili, če bi se vršil v »Celjskem domu«. UREDITEV IN 0LEPSANJE GOSPOSVETSKE CESTE. Te dni podirajo stare kostanje pred Knezovo in Severjevo hišo na Gosposvetski cesti. Zdi se, da je to prvi korak k toli potrebni ureditvi te sicer lepe in široke ceste, ki pa je, ker je v oskrbi gradbene direkcije še vedno netlakovana, pozimi in spomladi blatna, poleti sila prašna, s kupi gramoza ■posejana, torej docela vaška. Edina rešitev za to cesto je, da jo prevzame občina, seveda na račun ‘tlakarine (kaldr-mine) v oskrbo in tlakovanje. Kajti če se tlakuje Resljeva cesta, če se je tlakovala neprometna Pražakova ulica, se pač mora tlakovati najprometnejša mestna cesta, ki veže Ljubljano z Gorenjsko. Že sedaj pa bi bilo priporočati, da se asfaltirani pločniki razširijo do cestnih robnikov in da se zategadelj posekajo vsi kostanji tja do Knezove in Vošnjakove ulioe. Gosposvetska cesta ni nobeno sprehajališče, kostanji ji niso prav nič v kras, nasprotno: prav nehigienični so in na poti izložbam in stanovalcem: zakrivajo lepo se razvijajoče izložbe in prodajalne (Slamič) ter so poleti ob suši pravi nabiralniki prahu, ob dežju .pa vlage. Drevoredi naj se zasade tja, kjer so v resnici potrebni, n. pr. na cesto k Sv. Križu, na preširoko Gregorčičevo in Erjavčevo cesto, tam kjer so vile in kjer ni prometa, a centralno ležeča Gosposvetska cesta naj vendar enkrat zadobi mestni značaj, ki ji gre. Ce se mestna občina loti uravnave Gosposvetske ceste, naj za letos postavi na križišče med njo in Dunajsko ce9to asfaltirani otok, nanj pa sedanjo električno uro, ki stoji preveč ob strani. Misel, postaviti tušem nad-zemsko stranišče, se nam zdi tako abderit-ska, da jo le omenjamo, ker se je govorilo, da se je ponekod že obravnavala. Merodajni činitelji jo gotovo niso upoštevali. Pač pa je namestitev takih stranišč res umestna in .potrebna ob križišču Gosposvetske in Bleiweisove ceste in ob vhodu v Ko-slerjev drevored nasproti pivovarne Union. Gosposvetska cesta naj se še letos in to pred otvoritvijo velesejma razsvetli s 4 do 5 obtožnicami. Stari kandel&bri ob kavarni Evropi in ob mestni tehtnici,pri Kolizeju pa naj se namestijo v zunanjih delih mesta, n. pr. na Taboru ali pred Trnovsko cerkvijo i. t. d. »ZBORI« •Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovee, izdaja pevsko društvo ljubljanski Zvon. Letna naročnina 40 Din. Prva dvojna številka je v tisku in prinaša v glasbenem delu sledeče skladbe: J. Gotovac: »Barbari mi smo«, E. Adamič: »Le padaj deš!«, dr. A. Dolinar: >1* pisma«, P. Jereb: »Prepelici, ihešani zbon, S. Santel; »Pesem«, moški zbor. Književna priloga. I. Peruzzi: Sonet ob 50-Ietnici Emila Adamiča. Dr. A. Schwab — šestdesetletnih V. Vodopivec— petdesetletnik. Dr. A. Schwab: Ipavei in jas. Iz naših organizacij in društev. Dopisi. Lista. Glasbene novosti. Opera in koncerti. iDa ne pi bimol Iz urednikove in upravnikove lis_ ce. — »Zbori« imajo krasno novo opremo m prinašajo na prvi strani posrečeno sUko skladatelja Emila Adamiča z lastnoročnim podpisom: — Naročite se na »Zbore«! NAPADALEC NA KOČEVSKO POŠTNO AJ|-BULANCO PRIJET. Dne 26. avgusta lanskega leta je bil že ponovno med vožnjo napadenin izropan.poštni nmbulančni voz kočevskega vlaka. Pri tem drugem napadu ki je bil izvršen v železni-škem .predoru med postajami Smarje-Sap in Škofljico, je nenadoma vstopil v poštni voz Visok maskiran Človek, ki je nameril na poštnega poduradnika Franca Bratovža samokres. Ropar je Bratovža zvezal na rokah in nogah in mu zavezal glavo tesno z vrečo, nato pa vzel 2 denarni vreči in skočil * vozečega vlaka. Ker so poštni upravi znane točne serijske številke ukradenih bankovcev, ki so bili večinoma tisoCdinarsld, je policijskemu nadzorniku Franu Žajdelu uspelo ugotoviti, da se nahaja precej uropanih bankovcev v prometu ravno v kočevskem okraju. Od policije na široko razpletena mreža se je pričela polagoma zoževati in je končni sum roparskega napadalca obstal na najemniku hotela »Trst« v Kočevju Ivanu Klemenčiču. £>ne 1. t. m. se je nadzornik Žajdela v spremstvu 9 policijskih agentov odpeljal v Kočevje, kjer je naslednji dan izvršil ipri Klemenčiču natančno hišno preiskavo. Rezultat preiskave je bil ta, da je bil na podlagi zaplenjene korespondence, blagajniških zapiskov in raznih predmetov, lastnine osumljen- ca, Klemenčič aretiran, uklenjen in eskorti-ran po dveh orožnikih v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Sodne in policijske oblasti drže zadevo še v strogi tajnosti z ozirom na nadaljnjo preiskavo. Ze do sedaj zbrani materijal je za Klemenčiča tako obtežilen da se lahko trdi, da je bil on imcijator oziroma storilec roparskega napada. 11 '■1 ......... v Šport. Z razpisom z dne 81. januarja t. 1. štev. U. 1899/IIJ potrdilo je veliko županstvo ljubljanske oblasti pravila »Pododbora Ljubljana mesto«. Na ustanovnem občnem zboru, dne 4. t. m. se je izvolil sledeči odbor: Predsednik Zalokar Rudolf, motokolesarska Ilirija; podpredsednik Riko Vospernik, ASK .Primorje; I. tajnik Stanko Jurij, kolesarsko društvo .Sora«; II. tajnih Smigovec Stanko, SK Disk; blagajnik JBreuil Erik, ASK Primorje; tehnični referent Ogrin Franc, motokolesarska Ilirija; namestnik Kosmatin Ivan, ASK Primorje. 'Delegat Saveza ostane aajedno predsednik Pododbora. Glede dirkalnega programa za leto 1928 se sklene vpoštevati in odobriti edino le etrogo športne prireditve ter se bode Pododbor Ljuibljana mesto ravnal točno po športnem koledarju, katerega 'bo Koturaški Šavez določil na občnem zboru dne 18. marca t. 1. Določeni termini izbirnih dirk za olimpijado in za državno prvenstvo se bodo razdelili v izvršitev posameznim klubom, včlanjenim v Pododboru. Sklene se predlagati SavezU, da razpiše semifinalne in finalne tekme po vzorcu olimpijskih dirk s posameznim izžrebanim startom. Upoštevajoč dejstvo, da imajo v Sloveniji za večje tekme v celi Jugoslaviji najboljše in tudi terensko vsakemu strogo športnemu razpisu najbolj ustrezajoče ter vsim Saveznim klubom glede oddaljenosti najugodnejše ležeče ceste, sklene Pododbor predlagati Savezu, da se semifinalne in finalne dirke za državno prvenstvo in za izbirne olimpijske dirke razpišejo na eni krožnih iprog na 'Dolenjskem, s 6iartom in ciljem v Novem mestu. Motokolesarska Ilirija praznuje letos 15-letnico ustanovitve kluba ter prosi Pododbor za termin v avgustu, v svrho prireditve mednarodne kolesarske dirke. Vsled preurejenih pravil, je Koturaški Savez SHS decentraliziral svoj delokrog ter zagotovil posameznim pododborom popolno avtonomijo in jednakopravno sodelovanje v upravi in vodstvu Saveza. IX. Olimpijada in naše kolesarstvo. V četrtek, dne 1. marca t. 1. so se sestali delegati vseh kolesarskih klubov Slovenije, izvzemši Mariborske klube. V polnem sporazumu so ustanovili »Medklubski kolesarski odbor v .Sloveniji«, ki bo razvil ob strani Propagandnega odbora za IX. olimpijado intenzivno in energično delo v svrho udeležbe naših kolesarjev na letošnji oiimpijadi v Amsterdamu. — Odbor se je sestavil tako-le: za ASK Primorje: Kosmatin, namestnik Moran; za Ilirijo: Ogrin, namestnik Ad. Bar; za Savo: Bat-jel, namestnik Sirnik; za Ljubljanco: Smrekar Pavle, namestnik Pogačar; za Soro: Stanko, namestnik Dolničar Karol; za iZarjo: Plankar, namestnik Veretig; za Disk: Smigovec, namestnik Flis; za Celje: Jančigaj, namestnik Šumer in za Vrhniko: Jesenovec, na- mestnik Oblak. — Na prvi seji, ki bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v Narodni kavarni, se bo odbor 'konstituiral ter pričel takoj z energičnim delom. Razveseljivo je, da so se vsi kolesarski klubi Slovenije složno zedinili za skupno važno delo, in s tem pokazali, da se zavedajo dolžnosti, ki nas čakajo z ozirom na predstoječo olimpijado v Amsterdamu. Na zadnji olimpijadi leta 1924 v Parizu je Jugoslovanska kolesarska vrsta dosegla izmed 28 tekmujočih svetovnih držav 10. mesto, za naše športne razmere gotovo izreden uspeh, vsled česar smo overjeni, da bo vsak posamezni klub, kakor tudi našemu športu naklonjena javnost ipo svojih najboljših močeh prispevala, tako da bo ta — za Jugoslovanske barve namenjena akcija pokat zala tem večji moralni in financijelni uspeh. Zveza kolesarskih društev v Ljubljani je na svoji seji dne 19. februarja t. 1. sestavila sledeče termine za letošnje kolesarske prireditve: 9. aprila: izlet »Ljubljanice« Doibru-nje; 22. aprila: izlet »Save« Ljubljana; 20. maja: otvoritvena dirka »Save« Ljubljana; 17. junija: dirka »Ljubljanice« Dobrunje; 24. junija: dirka »Zarje« Zg. Kašelj; 1. julija: Zvezna dirka kolesarskih društev; 29. julija: dirka »Save« Ljubljana; 5. avgusta: dirka »Ljubljanice« Dobrunje; 12. avgusta: dirka »Zarje« Zg. Kašelj; 9. septembra: dirka ■»Zarje« Zg. Košelj; 16. septembra: dirka »Save« Ljubljana in 7. oktobra: dirka »Save« Ljubljana. ........ 1111111 1 '"'"i............... NEMORALNE OBLEKE. Na otoku Bali so hodili doslej domačini goli kot jih je Bog ustvaril okrog. Goli kot v paradižu so se izprehajali v duhtečem zraku ped palmami. Ni jih težila evropska obleka, še manj pa so jih težili moralni predsodki evropejske kuliure. Preiskovalci tujih dežel so bili polni hvale o njihovi nravnosti. Gol biti je na otoku Bali tako samoposebi umevno da si pri tem ne misli nihče nič slabega. Da v tem oziru naš oblačilni kodeks ni pravtako nenevaren dokazuje izročilo angleškega rezidenta na otočju. Poročilo pcslano kolonialnemu ministrstvu v Londonu pravi: Vlada je odredila pred daljšim časom, da se morajo oblačiti domačini po evropejsko.' Namen je bil, da bi se ekste-rijer inzulancev v našem smislu moraliziral. Toda inzulanci so smisel evropskega oblačila razumeli popolnoma napačno: Dočim so se doslej pridno kopali ter je' desdnficiral vrhutega njihova telesa zrak in solnce, so bili po izvedbi odredbe, po kateri se morajo j po evropejsko oblačiti očividno mnenja, da I služi evropejska obleka v to, da skriva uma-j zanest. Posledica je bila, da so se divjaki nehali umivati. Ker svojih oblek niso hoteli kvariti z vedo im milom, tudi teh niso čistili, tako da so postale zamazane obleke ognjišča bacilov. Razen tega je imelo prisilno oblačenje še drugo posledico in sicer nameravani docela kontrerno. Telo zakrivajoča 1 obleka je bila vzrok, da se je pohotnost med [ spoloma na grozo emisar.jev angleške morale tako zelo razvila, da je prišlo do razburljivih incidentov. Sicer pa je nekoliko čudno, da je predpisala, angleška vlada inzulancem, da morajo svoje čare strogo zakrivati dandanes, ko razkriva vsaka civilizirana krasotica na plesišču srvoje čare vsaj tako daleč kot jih je kdaj kaka krasotica z otoka Bali, Frederic Boutet: Jean - Louis. »Počakaj trenutek . . . Gospa pride takoj.« Sobarica je odšla in Adre -Sergy se je ogledal. V salonu je dihal isti okus, ki ga je občudoval Sergy v osebni eleganci žene, ki je ■tu prebivala. Pred dvemi meseci jo je spoznal v nekem morskem kopališču. Od prvega srečanja je občudoval njeno gracijozno nežnost, njeno očarljivo smehljanje in njen glas. Skupni znanci, so ga seznanili z njo in mu povedali, da je Gabrielle Armont že deset let vdova. Ona mu je ugajala in on njej. Izvedel je, da iina sina, velikega sina, je dejala s smehom, ki preživlja svoje počitnice pri stricu v Solagne. Pravila mu je, kako ljubi glasbo in gledališče in da sijajno pleše, se je sam dnevno lahko prepričal. Zapletel se je z njo v flirt, vendar v distanci spoštovanja. Počasi se je dnevno bivanje z njo razvilo v ljubezen. Imel je petintrideset let in še nikdar ni mislil na ženitev. Je mislil zdaj? Ali pa je želel, da .postane Gabrielle Armont njegova ljubica? — Površen v mislih, kakoršen je pač bil, «e je prepustil trenutku in odlagal odločitev v tej stvari do svoje vrnitve v Pariz. Kajti, da jo bo tam videl, je bil gotov, ker mu je ona dovolila. Dočim je torej čakal v njenem salonu, se j^.j^il ^teTOpba,, ki ga je polnila, tako, tr~'------r—■- " — kakor dva , odkar je ni videl neprestano trajajočim mislim nanjo. Vstopila je, majhna, plavolasa, skoro otroška in zraven tako živa in lepa. Zmeden ji je Andr e Sergy poljubil roko. Svidenje v nenavadni okolici je oba malo vznemirilo. Govorila sta banalne stvari in obujala spomine na poletje. Kmalu sta se ogrela in postala zaupljiva kakor prej . Naenkrat so se odprla vrata in mlad, visok mež, širokih ramen in izrazitih potez je planil v sobo. »O, oprostil«, je dejal. »Nisem vedel, da je kdo tu!« Hotel je oditi, toda gospa Armont ga je pridržala. »Jean-Louis! Moj sin, ga je seznanila z Andrejem. In mlademu možu; Gospod Andre Sergy, ki ga že poznaš iz mojega pripoveda-nja. Spoznala sem ga pri morju potoni naših prijateljev.« Sergyjeva roka je izginila v široki dlani mladega moža. S težkim prikrivanim presenečenjem je opazil Sergy ta kolos, ki je bil glavo višji od njega in ki je imel obraz petindvajsetletnega može. »Velik fant«, je dejala gospa Armont. Le s pomočjo vse svoje družabne okretnosti je Sergy potlačil svojo zmedenost. .Morda se je gospej Armont godilo podobno. Mladi mož pa je mirno govoril o Lemelierovih. Bil je naraven, proti materi genljivo nežen. Ljubil je kemijo nad vse, plesal ni. Najljubši njegov šport je bil boks, kar je nekoč, ko so skupno obedovali v restavraciji in je hotel neki pijani neznanec po vsej sili plesali z njegovo materjo, sijajno dokazal. Ta dogodek je oživel med Andrčjem in Jean-Loujsom živahno simpatijo. Andrč Sergy se je večkrat shajal z gospo Armont in njenim sinom in je kmalu postal intimen prijatelj hiše. .Gabrielle ga je privlačevala vedno .bolj; izprva se je ustrašil dimenzij njenega sina — imel je devetnajst let — potem je ugibal o njeni starosti in končno je ugotovil, da brez nje zanj ni sreče. To ji je tudi povedal neko popoldne pri čaju. Mlada žena ga je poslušala, resna in razburjena. »Dragi prijatelj«, je končno odločila, »ne morem. Predvsem sem starejša od vas ...« in na Sergyjevo ugovarjanje: Ko, vem... povem vam torej odkritosrčno, zakaj odklanjam srečo, ki mi jo nudite ... Imam sina, ki ga ljubim. On bi trpel. Da, on se z velikim spoštovanjem spominja mojega očeia in če bi se še enkrat omožila, bi bil žaljen. Poleg tega — on je otrok še — bil bi ljubosumen in nesrečen. Približno pred dvemi leti me je nekdo snubil... Nisem ga ljubila in nisem imela namena, sprejeti njegovo ponudbo — toda govorila 6em s sinom o lem .. . Tedaj je bil ves i* sebe — zaklinjal me je —. Uvidela sem, da bi bilo strašno... Kako bi ga zdaj zopet žalostila? Raj-še se žrtvujem? r-« j »Žrtvujete? Torej me ljubite?« je vprašal I Sergy. Dala mu je roko: »Da, rada vas imam, toda .,.« Umolknila je, ker je prišel njen sin domov. Andre Sergy je kmalu odšel. Bil je zelo nesrečen. Zdaj se je prvič zavedel, kako težko življenje leži pred njim. Da bi Gabrielin postala njegova ljubica, ni niti mislil, ker je vedel, da bi odklonila. In biti brez nje... Te .misli so ga mučile, ko mu je sluga javil, da želi govoriti z njim Jean-Louis Armont. Mladi mož je planil v sobo. »Jaz vem vse. Vi in mama! Ona mi hi ničesar povedala, toda meni je bilo že precej časa vse jasno. To je idijotsko! Vi jo morate poročiti! Vi ne veste, kaj mi je bila moja mati. Vzgajala me je, razvadila — in zraven ni bila srečna. Moj oče jo je varal — ona misli, da ne vem in zanjo se mše zmirom, ba-by! Tako mlada je, tako živa in vesela! In žrtvuje mi svoje življenje! Razumete? Zaradi tega hočem, da bi bila srečna. Vedeti morate, da se je pred letom dni hotela poročiti — ta lopov, Cidiere — nje ni ljubil, hotel je le njen denar — mama ga ni ljubila, dolgočasila se je! In tedaj sem ji rekel, da bi bul nesrečen. Bil sem pri Cidieru, ne da bi ona vedela. Nii ni eilil., Jopo v! Toda jaac želim videti svojo mater v sreči. In z vami bo — ljubi vas in vi njo — vi ste simpatičen dečko!« »In vi tudi!«, je prepričan dejal Sergy Je-an-Louisu in mu stisnil obe roki. 1101» I Knafljeva ulica štev. 9 erio minuto od glavne pošte, najstarejša hra-ntlnica v Jugoslaviji .(ustanovljena leta 1820), ■ ' * * ; , ' •' ; 1 ■ ‘ k. i - ;'i > ,i t, O.-OO U* 1 zdaj last ljubljanske oblasti, k&tera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčrtb močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter izposoja denar glasom Statuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rehtnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 znašalo je okroglo Din 50,000.000-— ff/f ttinl ftO »vnCT , X : .tat ..L ifc ■■ fc—; -•t; iav. * » . J itvirtmU aprtei’* OROJikltf iv Od dobvth so najbolj*! uniai stroji i* kOlčsa »i!« i zfjsi GRITZNER in AOLER m dom, obrt la Mustri ju. t NOVOST JŠivnMairoJ koH. Damah* pisalna anlsa. — Spmo prt JOSIP PET EL INČU •» ' 4, * > klim Pnitntvtp .pomenita eb vodi iton. Vam vua ma*«*.*. POMLADANSKI v VZORČNI 18-25. MARCA Razstavljale! iz calaia svata. Rani spati« talni velesejmi. Za posatnika znižana vožala za ošabna la brzoviaka: Jugoslavija 25%, čthoslovaSka 33%, Rvstrlla 25%. Broz-platni vizum. Logltimaclja stana Dm 22-—. ' Pojasnila In legitimacijo dajo: Čehoslovaški konzulat Ljubljana, Breg - Aloma Company Ljubljana, Aleksandrova 2 - Putnik Ljubljana, Dunajska 1. MM tir &J £on iti TISKARJA MERKUR LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA UL * ° *• . • if !L 1 't J- *, J; V v 'JV c i / KI , - vT - ««lVln«)U k» n«|okusit«JII ‘ kis Is vinski«« kisi. _ RBlMtitfBBla , ;«rt!B«a RlVtfBi * |«|giltvl|k ° i. tPRagpgga .IBs^aiaBa^aSj ssaBs B^b Bb ^ss^šaRg. st priporoča ta naročila o tiskarsko stroko spadajočih doL o« iniufticitts MALI OGLASI. Z« ntlu betede m plato 50 par. Za debelo (bkaaa pa Dia i,—• Premo« - Čebin Volfpva l/II. • Telef. 2068. Dober zaslužek dobi vsakdo (motki io tenake), (Iti je potom io beto delati. Prlloliti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljantal nasip 10 desno. Narodnnm Dnevniku. Iadajatelj: Aleksander Zelemikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vai v Ljubljani.