Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za celo leto predplauan 15 fld.. za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesoc 1 fld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob I/,6. uri popoludne.
&tev. 206.
V Ljubljani, v soboto 8. septembra 1893.
Letnik XXI.
Vem in jezik.
Stara, pogreta stvar, rekel bo razumen čitatelj. Kolikratov smo že to čitali. Vsak pameten človek ve natanko, kaj mu je misliti o razmerju med vero in jezikom. Da, vsak pameten človek, ali koliko jih je ljudij, ki nimajo svoje pameti, ki marveč zajemajo vso svojo modrost iz liberalnih listov, ki se tako radi prepirajo s pametjo.
Tako je zopet »Narod" v zadnji številki pogrel to stvar. Iztrgal je iz govora preč. g. župnika Jan. Ažmana nekaj stavkov ter iz njih tako-le sklepi: Na treh krajih naglaša se v tem govoru, da je jezik le sredstvo za razširjanje vere — in druzega nič! Kadar je izpolnil to svojo nalogo — pa mej staro železo ž njim in pregrešen je po teh nazorih vsak boj za materni jezik v posvetne svrhe. . . Stalno literarno vrednost imajo tedaj ie slovenske molitvene knjižice, z vso posvetno literaturo, ki ni neposredno sredstvo za »razširjevanje vere", pa v ogenj, tako kakor nas je učil pokojni Dagarin žalostnega spomina. Kaj nas briga posvetni kulturni poklic vsakega naroda. Trubar in Dalmatin bila sta tudi z narodnega in slovenskega stališča le »zapeljivca ljudstva v pravem pomenu" (verba ipsissima g. Ažmana!) in kdo se bo pri tem pač brigal za historično-logično malenkost, da bi naj-brže tudi Vodnika ne imeli, da mu nista gladila poti Trubar in Dalmatin. . .
Tak program nam je torej v spomin stoletnice koprivniške fare razvila naša Missia - Mahničeva stranka. Vsaka resna polemika zoper take nazore bila bi pač bob v steno in odveč bi bilo tudi opo-zorenje, da je od tega programa do narodnega in-diferentizma le še jeden korak, kakor je bil tudi le jeden korak za učence goriškega proroka od verske gorečnosti do srednjeveškega fanatizma. A pozabi smo vendar-le hoteli iztrgati to slovesno propoved slovenskega duhovnika koncem 19. stoletja v
dokaz, da je na taki podlagi žalibog nemogoča vsaka sprava. Cur pacem nollimus? Quia periculosa, quia perniciosa, quia esse nen potest."
Tako »Narod". — Sedaj pa vprašamo svoje čitatelje, ki so prebrali izvrstni govor preč. gospoda J. Ažmana: Ali je tako pisanje pošteno? Kateri pameten človek, ki zdravo misli in je pošten, more take sklepe izvajati iz govora č. g. Ažmana, kakor je to storil „Slov. Narod"?
Gospod Ažman je v svojem govoru med drugim rekel: Danes pa ne obhajamo samo stoletnice te duhovnije, ampak tudi spomin na slavnega Valentina Vodnika, ki je b'I pred 100 leti prvi duhovni pastir, kije pa tudi kot pisatelj in prvi slovenski pesni k z n an in či s 1 an
po vsem Slovenskem.....ki je kot
pouižni duhovnik deloval za zveli-čanje duš, zraven pa budil našljud k spoznavanju samega sebe in či-slanju svojega lepega pa zanemarjenega jezika.
Dalje je rekel: »Naj bi danes Vodnik vstal in med nas stopil, kaj bi počel, kaj bi rekel? Mislim, da bi se z nami veselil, in da bi se čudom čudil, da je slovenski jezik, katerega je on prvi resno gojiti in likati začel, toliko napredoval, — Boga bi hvalil z nami, da je njegovo seme res prineslo sto-terni sad."
In potem g. Ažman pozivlje mladino, rekoč: »Mladina slovenska tukaj se vzgleduj. Kar bodeš sejala, to bodeš žela. Dobro seme je sejal naš Vodnik, in danes, kakšna žetev, da nam vsem veselja srce igra, če pogledamo na naše slovstveno polje! — On ni delal le tega, kar mu je veleval duhovski stan, prosti čas je vporabil v to, da je likal jezik, da je pisal knjige in zlagal pesmi, da se je učil zgodovine in naravoslovja, da je hodil po planinah in gorah! — Glej, mladina slovenska!
Kako moraš čas dobro in vestno rabiti, sebi v napredek in svojemu ljudstvu v korist!"
Tako je govoril g. Ažman. To je po našem mnenju panegirik na slovenski jezik, na naše slovstvo in njega razvoj. Tako lepo inflv srce segajoče se le redko kedaj navdušuje naša mladina za delo na slovenskem književnem polju, kakor je to storil g. Ažman na svetem mestu ob tej slovesni priliki. Pripovedoval je, kako se je Vodnik bavil s pesmimi, knjigami, zgodovino, naravoslovjem, in za vse to je vnemal mladino, da naj ga posnemajo, a za to vzpodbudo mora slišati od »Naroda", da stalno vrednost imajo le slovenske molitvene knjižice in da treba z vso posvetno literaturo, ki ni neposredno sredstvo za »razširjevanje vere", v ogenj.
Gosp. Ažman je vnemal, kazoč na Vodnika, Slovence za posvetni kulturni poklic, a zato mu »Narod" očita: „Kaj nas briga posvetni kulturni poklic vsakega naroda !" — O Trubarju in Dalmatinu rekel je g. Ažman, da sta s pomočjo slovenskega jezika trosila krivo vero in luteranstvo med našim ljudstvom, in v tem verskem oziru ja je imenoval »zapeljivca ljudstva v pravem pomenu", a resnicoljubni „Narod" pa stvar zavija ter podtika govorniku, kakor bi bil rekel, da sta bila Trubar in Dalmatin tudi z narodnega in slovenskega stališča »zapeljivca ljudstva v pravem pomenu". — Ali ni to največja, ceio med židovsko-liberalnimi listi le redka časniška nepoštenost?
Sploh pa nam je pripomniti: G. g. Ažman je govoril glede razmer med vero in jezikom, kakor mora govoriti vsak duhovnik, vsak kristijan, vsak človek sploh, ki spoznava nad seboj vsemogočnega Boga kot svojega vrhovnega absolutnega gospodarja. Kdor sploh veruje, da je po časnem življenju za človeka tudi večno življenje, tak mora tako misliti, da je človeku vera in po veri zveličanje njegovo prvi namen in mu mora vse drugo v to služiti kot sredstvo. Vse drugo, torej tudi jezik. Ker
LISTEK,
Pantkeon.
Arabeske. Napisal Josip Jaklič.
XIII. Mars.
Seznanil sem se nekdaj s starim angleškim kapitanom, na kak način, mi ni več znano. Resni, rekel bi častitljivi njegov obraz, mirno, trezno mišljenje, počasno, premišljeno govorjenje, vse to mi je ugajalo že od prvega početk8. Shajala sva se čestokrat, včasih v gostilni, včasih na mojem, včasih na njegovem stanovanju.
Jednoč bil sem zopet pri njem: razpravljala sva, kakor navadno, vsakovrstna dnevna in druga vprašanja. Podrobnosti najinega razgovora izginile so mi že povsem iz spomina; tudi tega ne vem več, kako sva prišla naposled v pogovoru na tele-patijo. Čudom sem se čudil, da govori on o tako-zvanih neumljivih pojavih iz telepatije z največjim prepričanjem, česar bi ne bil nikdar pričakoval od njega.
»Vi tedaj ne verujete, da je mdči človeški duh tudi umetnim potom ločiti za nekaj časa od telesa in ga prestaviti v druge kraje?"
»Obžalujem, da Vam tacih bajk —ali kaj pravim bajk — da Vam tacih sanjarij ne morem in
nočem verjeti. Duh moj me slučajno še ni zapustil in zatorej imam hvala Bogu še toliko razuma, da si upam tudi sam še nekaj misliti. Prepričan sem, da se duh ne d;'i ločiti nikakim potom, ni umetnim ni naravnim, od telesa. Le smrt razloči oba dela naša za čas."
»In kako si potem razlagate vizije Swedenbor-gove, kako nebrojno druzih novejših, istotako čudnih pojavov kristalnega vida itd.?"
»Cisto naravno; humbug."
»Vi ste trdovraten grešnik."
»Mogoče! A tega vendar ne morete od mene zahtevati, da bi Vam na samo besedo verjel, česar niti Vi sami ne verjamete. — A vso čast Vašej zgovornosti! Koga druzega bi utegnili naposled res pregovoriti; no, pri meni ostane ves trud brez-vspešen."
»In če Vam dokažem ,ad oculos', ali še bolje, če presadim Vaš duh kam drugam, mej tem, ko bode Vaše truplo brezčutno in nezavestno ostalo tukaj ?"
»Vi se danes izvolite šaliti. Na šalo sem sicer navajen, vendar bi si usojal . . ."
»Nikakor ne! Kako bi se drznil uganjati burke z Vami? — Preveč mi je ležeče na Vašem prijateljstvu. Ako dovolite, dokazati Vam hočem na Vas samih, da je mej nebom in zemljo res več čudovi-tostij, nego si morete domišljati v šolski modrosti
svoji. Saj tako nekako se menda rači izraziti Hamlet . . ."
»Ako menite, da me bodete prepričali s citati, tedaj ste na popolnoma krivem potu. Kot prozajik imam namreč grdo lastnost, da več zaupam svoji lastni glavi, nego katerikoli drugi, pa bodi si i Shakespearjevi ..."
»S citati Vas ne bodem mučil. — Na svojih potovanjih doživel sem marsikaj in tudi naučil sem se, lahko rečem, zelo mnogo. Indijski fakirji . . . ."
»Že zopet romantika! Jaz sem prevelik nasprotnik romanticizma, da bi ž njim pri meni kaj dosegli."
»Dovolite, da izgovorim. Tudi z romantiko Vas ne bodem obdelaval. Toda to mi bodete vendar priznali, da so indijski fakirji globoko prodrli v spoznavanju živeče in neživeče prirode, globokeje nego mi zapadniki s celim naravoslovjem. Ako nepristransko sodite, priznati mi morate to."
»Jaz sodim sicer popolnoma nepristranski, a tega Vam vendar ne priznam. Ko je vladala roman-tiška smer v literaturi, zatrosili so nemški pisatelji te laži po Evropi."
„In vendar je gola resnica. Prepričal sem se o tem sam in naučil se tudi od njih, kako je ločiti duha človeškega od telesa. — Tedaj kam hočete, da presadim Vašo dušo? V Azijo, Ameriko ali morebiti kam izven zemlje ua kak planet? . . ."
se pa vera v kakem narodu vzlasti vtrjuje z domačim jezikom, ker se sploh človek vsestranski naj-vspešneje izobražuje v materini besedi, zato pa domač jezik nikjer ne bo izgubil svoje veljave, zato ne bo nikdar toliko dopolnil svoje naloge, da bi ga smeli vreči med staro železo in uprav zato je domačemu jeziku najlepša vzgoja oskrbljena v veri, kajti vera, to je določilo razmerja med Bogom-stvarnikom in človekom-stvarjo, sloni na večnih zakonih resnice in pravice. In uprav po volji božji, po veri vtisnjena je človeku v srce ljubezen do domačega jezika. —Vera je narodu vse, brez vere narod ni nič!
To je povedal gosp. Ažman svojemu narodu in druzega mu ni mogel in smel povedati.
In s tem mu ni nič druzega povedal, kar je Slovencem nedavno priporočal biskup Strossmayer, ki v pismu do dijaškega društva »Radogoj" priporoča, da »ohrani naša mladež z znanjem in pro-sveto v srcu in zavesti svoji tudi neoskrunjen dar sv. vere, ki je večni izvor vsake luči, vsake prave svobode, vsake prave moči, vztrajne zmage in slave." In potem pravi Strossmayer doslovno: »Naj ima narod vse, kar skriva v sebi svet, pa naj nima sv. vere, izgubljen je, posvečen je smrti in propasti; pa naj nima narod ničesar, ali če je znal v srcu in duši svoji čuvati nepokvarjen in neoslabljen dar sv. vere, pa makar da so ga protivniki smrtnim in zakopanim proglasili, prišel bode gotovo dan, ko bode on vzkrsnil in vrnil se v novo slavno življenje."
Vprašamo: ali ne pravi tukaj biskup Strossmayer popolno istega, kar je govoril župnik Ažman: Naj ima narod vse, pravi Strossmayer, torej naj ima jezik i slovstvo še tako razvito, pa naj nima vere, izgubljen je — zato ker živi brez pravega namena.
Isto torej piše škof Strossmayer društvu, ki je pozabilo v svoja pravila vsprejeti skrb za krščansko življenje med dijaki, kar je vzlasti mladini govoril župnik Ažman; prvi se zato v nebesa povzdiguje, kar je prav, a drugi se tepta v blato, kar je največja krivica in nedoslednost, ki se sama obsoja. — Malo več razuma in doslednosti, pa ne bote videli strahov, tam kjer jih ni!
Qiioiis<jtie tandem ? — fte bo še konca ?
V Trebnjem, na Malega Šmarna dan.
Pričakovali smo pač, da se bode tudi danes delalo pri dolenjski železnici. Navajeni smo vže bili dela ob nedeljah iu posebno še ob zapovedanih praznikih. Saj smo bili od strani podjetnika 9. žreba dolenjskih železnic vže lansko leto potolaženi, da se bomo že tudi Dolenjci navadili nedeljskega dela in zagotovljeni, da zanj ni postav glede nedeljskega počitka.
Ali danes nas je ta gospod v resnici presenetil. Ali, da prav rečem presenetil nas ni on, ampak
faktum, ki ga hočem povedati. In ta faktum je, da je danes, na praznik rojstva Marije Device, delalo, ter ostalo brez službe božje tistih 60 kaznjencev iz Celja, ki jih je na pomoč poklical naš podjetnik. V koliko jih je bilo treba, o tem morda drugi pot.
Toraj ti kaznjenci, štajerski Slovenci, ki smo jih prejšne nedelje videli pri očitni službi božji na njim odločenem prostoru, te smo danes pogrešali v cerkvi, čuli pa smo skoraj drdranje njih vozičkov, na katerih prst prepeljujejo. Kdo je temu oneča-stenju praznika kriv?
Da je g. Emil pl. Malberg, tako je temu po Temeniški dolini predobro znanemu gospodu ime, da je on zahteval, da naj kaznjenci delajo, to je brez dvoma in gotovo. Zahteval je to od delavcev dozdaj še vsak praznik; tako na praznik Vseh svetnikov, Marijinega oznanenja itd. Pozneje je to za-htevanje pri domačih delavcih opuščal, ker je vselej propal, in moral sprevideti, da Slovenci za vrček piva ali desetico priboljška ne zataje svoje vere.
Delati pa seveda so morali tisti, ki so popolnoma odvisni od njegove milosti, ki so prišli ž njim po zaslužku z Avstrijskega, Ogerskega in celo iz Galicije. Delali so pa tudi Italijani, ki pri nas v tolikem številu kruha iščejo, pa v znak hvaležnosti vernim domačinom s tem svojim obnašanjem v obraz bijejo. Res da so bili tudi siljeni, ko so n. pr. na sv. Petra in Pavla dan od 5. zjutraj do 7. zvečer tristo korakov od farne cerkve most zidali, da se je v cerkev slišalo klepanje njihovega orodja. Ali lahko bi se tudi ustavili. Zadnje nedelje, ko so kolodvor ometavali, se je videlo, da so le nekateri izmed njih delali in hoteli še po strani kaj zaslužiti.
Domačinov pa pri vsej svoji gorečnosti g. pl. Malberg ni mogel spreobrniti, dasiravno je letal pred vsakim praznikom po celi progi: ukazoval, obljuboval piva in desetice, grozil z odpustom. Lahko bi jih na prste naštel tiste, ki so to ali ono nedeljo delali, in še ti niso bili iz domače fare in so se kmalu začeli sramovati svojega početja. Tako vem za enega, ki je delal neki praznik dopoldne, aii prehudo mu je moralo biti pri srcu, ker popoldne je delo pustil in drugam šel kruha iskat.
Nekaj domačih tesarjev in kovačev pa je oblastni g. pl. Malberg zapodil, ker na praznik, 25. marca, niso hoteli delati. Odpustil jih je in sicer take delavce, ki so celo zimo za malo plačo pri hudem mrazu na prostem tesali in kovali. Odpustil jih je, ker se njegovi samovolji niso podvrgli, da bi delali na praznik. Odpustil jih je, dasiravno je v pogodbi s podjetniki na papirji pogoj, da mora delati z domačimi delavci.
Ali kaj je pl. Malbergu pogodba. Saj se je precej, ko je prišel, izrazil: »Mache man mir nicht weiss, dass man mit Krainern eine Bahn bauen kann." Tako je rekel on, ki še nobene železnice prej gradil ni, in ki mu je bil izročen menda za poskušnjo kratek in najložji del dolenjskih železnic. Videti pa je, da ni prišel samo železnico gradit, ampak tudi
Dolenjce napredka učit in jih spreobračat k brez-verstvu. Le lotil se je tega dela nekoliko prenerodno ; učil bi se lahko v tej stroki še veliko od framasonov, ki bolj previdno delajo. Ali videti je, da njemu bo lj ugaja nauk Darvinov, da ima močnejši vso pravico. Tako je od začetka tudi zapovedoval,, da delavci med delom ne smejo moliti, kedar zvoni. No, privaditi se je moral tudi te zamnde časa.
Toraj nas danes res ni moglo preseqetiti to, d a se je delalo, presenetilo pa n|s je po pravici, kjdo da je delal. Nismo kaj tacega pričakovali. Kakor smo zvedeli kaznjenci iz Ljubljane, ki delajo v Št. Lovrenski fari, niso delali, dasiravno jih je g. Malberg gotovo tudi silil. Kdo je torej kriv, da se delali kaznjenci iz Celja Da temu ni krivo pred-sedništvo okrožnega sodišča v Celju, smo preverjeni. Prepričani smo, da se je to zgodilo brez vednosti in zoper voljo sl. predsedništva okrožnega sodišča v Celju in zoper namene višjih sodnijskih instanc, posebno še zoper voljo pravosodnega ministra, ki je vže parkrat naročal podrejenim oblastnijam skrbeti za verske potrebe in poduk kaznjencev.
Sodimo, da se je to zgodilo po premali odločnosti in zavednosti tukajšnih paznikov, katerih dolžnost je bila ustaviti se taki zahtevi podjetnikovi ali pa vsaj telegrafično poprašati svoje prednike. Upamo torej, da se je to vzadnjič zgodilo, ker ne moremo misliti, da bi kdo mogel siliti kaznjence skruniti praznike, niti si ne moremo misliti, da bi se jim moglo dovoliti, ko bi sami kaj tacega hoteli. Tako ravnanje, mislimo, da bi bilo naravnost nasproti poboljševalnemu namenu kazni zapora.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. septembra.
Poljski glas o jezikovnem predlogu. Večina poljskih listov je proti jezikovnemu predlogu, kakeršnega mislijo staviti levičarji. Dunajski dopisnik »Przeglada" pa piše, da se Poljaki ne bodo obotavljali, glasovati za jezikovni predlog, ako bodo imeli izbirati mej Taaffejem in dr. Gregrom. Ce bode predlog osnovan na jednakih podlagah, kakor je bil Scharschmidov 1886. leta, Poljaki že načelno ne bodo mogli glasovati proti njemu, ker ta predlog je slovesno priznaval pravice poljščine v Galiciji, kar bi bil za Poljake velik naroden vspeh. Poljski poslanci ne smejo žrtvovati poljskih koristij frazi o slovanskih koristih. Poljaki morajo pred vsem skrbeti za svoje narodne koristi in jih ne smejo podrejati frazi o slovanski vzajemnosti. Ce se zagotovi pravice poljščine v Galiciji zakonitim potom, se to ne zgodi na troške druzih, ker bode jezikovni predlog le utrdil že obstoječe razmere. — Mi ne vemo, so li poljski poslanci tudi tacih mislij. Nadejamo se, da ne stoje na tako separatističnem stališču. Mnenje tega dopisnika je čisto identično z mnenjem tistih Nemcev, ko toliko govore o narodni posesti.
Spomin kraljevega reskripta. Tudi v praškem mestnem svetu je bil stavil Mladočeh Neu-
»Ce bočete že po vsi sili pokazati, kako lahkoverno da ste se dali preslepiti kacemu navihanemu indijskemu beraču, svobodno Vam ! Jaz sem pripravljen na Vaše eksperimente. Prestavite me na kako zvezdo, kamor Vam drago, če hočete celo na mesec ali pa na Mars . . ."
»Prav, presadil Vas bodem tedaj za nekaj časa na Mars. Prosim, usedite se tu na naslonjač poleg stene."
Storil sem, kakor je želel . . .
»Sklenite roki!"
Ravnal sem se po njegovem ukazu. Mej tem je zastrl zagrinjala na oknu, tako da je v sobi nastal polumrak. Mislil sem, da me hoče hipnotizo-vati, in sklenil sem sam pri sebi, da se bodem ustavljal kolikor možno njegovi nameri. Predstavljal sem si že v duhu, v koliko zabavo mi bode, ako se poskus njegov korenito ponesreči.
Jel je potihoma mrmrati nerazumne besede. Napenjal sem ušesa, da bi kaj ujel, a razumel nisem ničesar: bil je menda sanskrt. In kolikor bolj sem se trudil, toliko manj sem slišal.
Po ušesih jeb mi je zveneti. Gledal sem ga nepremično. Mrmral je brez prenehljaja in zdelo so mi je, da se mu pri tem oči nekam čudno žarč. Nekaka nenavadna toplota prelivala se mi je po udih in trepetalnice postale so mi težke, kakor svinec. Konečno se nisem mogel več vzdržati in zaprl sem obrvi popolnoma.
Za trenotek mislil in čutil nisem ničesar; po-| tem pa se mi je dozdelo, da me je hladna roka ; pogladila po čelu. Odprl sem oči in začuden pogledal krog sebe. Bil sem na neznanem kraju.
Vstanem in pričnem hoditi semtertja. Krog mene velikansk log: hrast in lovor je rastel v njem. Nikjer nikake hiše, nikakega poslopja. Kakor svoje dni Dante Alighieri, taval sem nekaj ur brez pravega smotra oboli. Iskal sem sicer izhoda, a ni ga bilo. Utrujeu vsedel sem se na z mahom obraščen kamen, uprl komolec ob koleno in z dlanjo si podpiral glavo. . . .
Razmišljal sem, a nisem se mogel spomniti, kako da sem zašel sčmkaj. Seveda čudna naključja. Saj tudi Dante ni vedel, če je pisal po pravici, in se ni izmišljal, kod in zakaj da je blodil po gozdnih pustinah, predno ga je nesmrtni Vergilij popeljal v podzemsko kraljestvo.
In če se more kaj takega celo Danteju primeriti, zakaj bi se meni ne? Res je sicer, da je bilo j takrat mnogo več gozdov, da še ni bilo zemljepisje tako razvito, kakor dandanes, da tudi razna planinska društva še niso bila vseh dreves brez potrebe rudeče, belo ali zeleno pobarvala ter zapisala, do katerega zelnika vodi ta ali ona stezica: vendar pomisliti je, da človek baš zaradi le-teh nebrojnih nepotrebnih kažipotov najložje zaide.
No, bodisi že temu tako ali tako, sprijaznil
sem se z neugodno svojo usodo, misleč si: »Lasciate ogni speranza voi che entrate!"
Ker naposled noben gozd ni brezmejen, prišel bom že enkrat do konca; mudi se mi pa itak ne preveč, s»j brešna imam tako dovolj seboj in za silo spi se lahko jedenkrat ali dvakrat tudi pod milim nebom, če že niuakor ni drugače.
Tako sem sedel precej časa in vsled svoje slabe navade zadremal bi bil meni nič tebi nič, da mi ni nekdo lahno potrkal na ramena. Obrnem se in pred menoj stoji mlad, krasen častnik v elegantni husarski opravi.
Dasi sicer nisem poseben prijatelj uniforme, vzlasti vojaške ne, — Bog ve, da je res, — za-vrisnil bi bil skoro od veselja. Mislite si človeka, ki je nekaj ur taval popolnoma osamljen po neznanem, temnem gozdu. Obhajala ga je neka zona, in da bi se vsaj nekoliko 03rčil, žvižgal si je: lahko si potem predstavljate veselje, koje ga navdaja, če najde naposled nepričakovano kažipota ali pa vsaj človeka, ki je njemu jednako zgrešil pravo pot. „Solamen miseris socios habuisse dolorum."
»No, kaj pa Vi, dragi? — Zdi se mi, da Vam dobro dene počitek v lovorjevi senci."
Dasiravno sem bil pr.šleca vesel, vendar reči moram, da me je njegova zaupnost kaj neprijetno dirnola Ni v gozdu ni, da bi človek popolnoma v nemar puščal etiketo in se meni nič, tebi nič pri-klopil prvemu, na kogar slučajno naleti.
ber predlog, da bi slavili spomin kraljevega reskripta z dne 12. septembra 1871. leta. V odseku se je proti temu predlogu izrekel župan, za njim pa tudi podžupan, ki bi nikakor ne hotela imeti slavnostnega govora. Večina se je na to izrekla proti predlogu. V mestnem svetu je potem Čmohorsky predlog zagovarjal, da Mladočehi ne nameravajo s predlogom nikake demonstracije. Župan je na to odgovoril, da ni za proslavljanje spomina omenjenega reskripta, ker ta spomin je najžalostnejši za Cehe. Bili so že tako blizu uresničenja svojih želja, pa je vsemu sledila taka prevara. Čehi torej ob taki priliki ne morejo prirejati nobenih veselic. Da pa je ta piedlog le agitacijsko sredstvo, je razvidno že iz tega, da se celih 22 let ni nikdo spomni), da bi se slavil ta dan, še le letos pridejo Mladočehi na to, ko smo vendar dalje od uresničenja svojih želja, kakor smo bili kadar koli. Da pa Mladočehi stavijo predloge le v agitacijske namene, je vidno iz tega, da je Crnohorsky sam stavil predlog, da se naj osnuje posebno najvišje sodifče za Češko, ta predlog pa takoj umaknil, ko je videl, da je državni svet pripravljen, se resno pečati ž njim. Ko je stavil v Heinrichovi zadevi predlog, da naj mestni svet pouči deželni šolski svet, kako je razlagati zakone, se je tako smejal, da je vsakemu bilo jasno, da mu s predlogom ni resno. Crnohorsky se je na to nekaj izgovarjal, da Mladočehom ni za agitacijo, ali njegove besede niso napravile nobenega vtisa. Mestni svet je z vsemi glasovi proti dvema odklonil predlog. Večina je tako pokazala, da se od Mlado-čehov ne d& strahovati. To je tudi pravo. Staročehi bi danes trdneje stali, nego stojd, da so vedno s tako odločnostjo se ustavljali Mladočehom in ne bili začeli jim prijenjavati.
Program nemške pravne stranke. V Frankobrodu so te dni zborovali razni možje, kateri niso prav zadovoljni z razmerami, kakor so se v Nemčiji razvile od 1866. leta. Osnovali so neko novo stranko, ki se bode imenovala pravna stranka in katere vodja bode grof Decken. Ta stranka bode zahtevala, da se odpravi naslov »nemški cesar" in pruski kralj naj pa dobi naslov »pruski cesar". Jed-najst pruskih pokrajin naj se povzdigne vil avtonomnih kronovin. Na čelo vsaki taki kronovini naj se nastavi cesarski namestnik, ki naj se vzame iz-mej nemških princev. Vsaka teh krouovin bi pa imela svoj zastop, kakor imajo sedaj Bavarska, Saksonska itd. svoje deželne zbore. Avstrija bi pa morala posneti Prusijo. Tudi v tej državi Be morajo stvari tako vrediti, da posamične kronovine dobe svojo avtonomno upravo in zastopstvo. S tem bi se naredil začetek srednjeevropski državni zvezi. Na čelu tej zvezi bi bili zbornici knezov in pa narodna zbornica. V prvi zbornici bi bila avstrijski in pruski cesar, potem vsi namestniki in drugi vladarji, ki bi pristopili tej zvezi. Republike in svobodna mesta bi v ta zbor tudi poslala svoje zastopnike. Predsedoval zbornici bi jedno leto pruski, drugo leto avstrijski cesar, drugi bi pa bil podpredsednik. Ta zbornica bi zborovala vsako leto jedenkrat v Pragi. Ce bi
bilo potrebno izredno zasedanje, bi pa vladarji odposlali svoje pooblaščence. Narodna zbornica bi zborovala v Draždanah. V njej bi bili odposlanci deželnih zborov. Zvezno oblast bi izvrševalo predsedstvo zbornice knezov, ki bi imelo od pet do jed-najst članov in bi imenovalo upravitelj zveznih uradov. Imeli bi zvezne vojskovodje in zvezno mornarico, zvezne vojne pa ne. Vojaštvo bi bilo vrejeno po posamičnih državah. Ravno tako bi bile vrejene železuiške, poštue in denarne stvari. Zvezni uradi bi bili jednakomerno razdeljeni po vseh deželah. — Pač prazne želje 1
Francoske volitve. Propali kandidatje sedaj kažejo svojo jezo v izjavah po raznih listih. Cle-menceau je priobčil zahvalo volilcem, kateri so mu dali svoje glasove, ob jednem se pa huduje na zmerne republikance, ki so se s klerikalci in monarhisti združili proti njemu. Pozabiti pa on hoče, da so ga socijalisti pomagali izbacniti iz parlamenta. Koncem Clemenceau poživlja vse na boj proti kleri-kalizmu. Seveda za ta klic propalega kandidata se nikdo dosti ne zmeni. — Cassaguac se pa jezi nad tistimi, ki so se izneverili monarhizmu. On je propal le zaradi tega, ker je ostal zvest monarhističnim načelom. Sicer pa on pravi, da ne popusti političnega delovanja. Ker ne bode mogel v parlamentu, bode pa po časopisih zagovarjal svoje nazore. — Floquet pa morda pride še v zbornico. Radikalec Brousse baje odloži svoj mandat, da naredi prostor Floquetu.
Sprememba belgijske ustave. Po dolgih bojih se je v Belgiji vendar dovršila sprememba ustave. Kralj je spremembo že potrdil. Nov volilni red bode odprl tudi delavcem vrata v zbornico. Ker je v Belgiji jako veliko število delavcev, tudi ni dvomiti, da spravijo več svojcev v zbornico. Tako vrejene volilne pravice še nima nobena država kakor Belgija in zato se politični svet jako zanima, kako se obnese. Posebno tudi nas Avstrijce stvar zanima, ker morda pri nas tudi ni daleč, ko bode treba znatno razširiti volilno pravico. Če se v Belgiji dobro obnese sedanja vredba, bode treba misliti, kaj ko bi tudi pri nas volilno pravico kako na podoben način vredili. Seveda kar slepo kopirati belgijske ustave bi v Avstriji ne smeli, ker pri nas so v gospodarskem in narodnem oziru drugačne razmere.
Vstaja v Braziliji. Brazilijanska mornarica pod poveljstvom admirala Custodio de Mello se je spuntala in baje misli bombardovati Rio de Janeiro. Vlada se nadeja, da kmalu zatere vstajo in Peizoto se bode potem proglasil za diktatorja. Brazilija najbolje kaže, kaj čaka deželo, ki se popolnoma uda prostozidar6tvu. Vstaje sled^ druga za drugo jedino zaradi častihlepja in koristilovja nekaterih mogoč-nežev.
Indija. Vlada se boji novih nemirov v deželi. Mej prebivalstvom se razširjajo btpšure, ki narod poživljajo k vstaji. Nekaj nad 4000 tacih brošur )e že vlada konti hirala. Vlada pridno išče podpihovalce in je nekatere že zaprla. Indijski časo-
pisi pišejo, da se je bati večjih nemirov nego so bili v Bombaju, ako vlada pravočasno vsega ne stori, kar je potrebno za vzdržanje reda.
Slovstvo.
»Čestitajmo" (gratulemur), pa ne »častitajmo"! Zakaj? »Čestitati" pomenja »srečo voščiti", namesto katerega starejšega reka je v novejši slovenščini ta beseda stopila. V nji mora tedaj pomen „sreča" »Gliick", »Fortuna" tičati, in tudi v resnici tiči.
Glagol »čestitati" je najprej izpeljan iz „čestit", a, o, gliicklich in ta prilog iz samostavnika »čest" pars Theil, sors Loos, Fortuna GlUck. katere besede sicer novoslovenščina za Theil, Loos, Gliick, če se stvar strogo vzame, le malo ali prav za prav nič ne pozna. Pač pa ima bezijaščina t. j. vzhodna slovenščina glagole »pričestiti", »pričaščati", »pričiščati" tbei-nebmen, communiciren, ki so kot izimenski glagoli neposredno iz besede »čest" pars Theil izpeljani.
Staroslovenščina ima besedo i|«CTb pars Theil iz praoblike »kendti" iz korena skind — staroind. ehind — chid — lat. scind — scid — grš. — (ogfifr).
Glej Miklošič Etjm. Lei. str. 32 pod besedo »čensti".
V	bolgaršiui je beseda .čest" pars, Theil, pa že s privzetim pomenom Fortuua, Gliick; zato »če-stit" glUcklieh, »čestitja" — gratulari, »zločestija" Unglilck, »sveto pričestene" fiir komka communio.
V	srbščini se nahaja rek »od česti" psrtim sum Theil, potem besede »zločes(t)" unglficklich, „čest", čim se pričeščuje particula, pa tudi »čestit" gliicklich, »čestitati" gratulari, odkoder je prišla prej ko ne v novejšem času beseda čestitati" tudi pri nas Sloveacih namesto prej navadnega reka »srečo voščiti" v navado.
Cehi imajo v svojem staročeškem jeziku še besedo »čest" »čiest" pars Theil, potem pa »čast" pars Theil in »oučast" Antheil, Schicksal. V češčini je staroslovenski nosnik a pravilno a poleg pa tudi še e, »čast", »častka" pars Theil »štešti" iz besede »čest" Gliick, „stastny" gliicklich. Iz češčiue se je bila vzela svoje dni za nekaj časa v slovenščino beseda »čast" za del Theil kakor to nahaiamo v Ro-bidovi fiziki »prva čast", »druga čast" itd. toda po krivem »čast" namesto pravilnega »čest".
V	poljščini se glasi beseda »sie^č", »szctešcie" = &i>f^tie", „szct§šcliw" gliicklich, »učestwo", »uczastek".
Gornji Lužičani imajo »časč", Malorusi »čast", »učast", »ščastje", „šestja".
Velerusi pa rabijo »časti." »učastt" Schicksal, »pričastith", »sčastie", »ščastie", »nečastie".
Celo rumunski jezik pozna to slovansko tujko v besedi »pričestanie" communio.
Litvanci imajo »ščeste" Gliick, »nečestis" Unglilck.
Iz vsega navedenega je tedaj razvidno, da se slovanski jeziki glede nosnega samoglasnika t dele v tri vrste:
Odgovoril sem mu tedaj dokaj hladno, a to ga ni motilo kar nič. Predstavil se mi je kot Ares pl. Wildenhorst, husarski polkovnik d' honneur itd. Razložil mi je tudi, da se prav za prav zove le Ares, da je nekdaj kot helenski bojni bog stoloval na 01ympu, da pa Be je sedaj preselil na sebi posvečeni planet Mars. Odkar je obledela slava ne-smrtnikov olympskih, pridejal si je še pridevek pl. Wildenhorst iu polkovnik d' honneur, — ker je baje tako moderno. — Obljubil mi je tudi, da me drage volje popelje iz gozda.
Vesel vsprejel sem ponudbo in vstal.
Mej potjo jela sva se živahno razgovarjati. Uganila sva to in ono.
»Ste h s svojim stanjem popolnoma zadovoljni?" vprašal sem ga mimogrede. »Li ne pogrešate nekdanje slave, ko Vam je še visokoomikani grški in plemeniti rimski narod palil daritve na Vaših altarjih?"
»Čemu neki? Mari se mi dandanes ne godi mnogo bolje nego prej kedaj ? — Če sta me prej častila grški in rimski narod, častd me sedaj vsa zemeljska plemena. In to je tudi nekaj 1 — Če so mi prej junce poklanjali, prinašajo mi sedaj vse drugačne žrtve. Pomislite samo, kdo so dandanes še meni za gromonosnega Zena? Še dveletni otroci ne več! Niti močerada mu nihče več ne pokloni. A meni? Milijoni ljudij žrtvujejo se meni, vse kar
imajo narodi najboljšega, prinašajo meni v dar, samo da potolažijo mojo jezo. Milijarde in milijarde . . . toda čemu bi Vam govoril o številih, katerih si v omenjeni svoji domišljiji niti predstavljati ne morete! Ljudsva se uničujejo sama sebe, samo da preprečijo, da ne zdivjam, da ne porušim v trenotku, kar je človeštvo postavljalo stoletja in tisočletja. Moj srd je strašen, pogibeljen, pravijo . . . no, seveda v resnici žrtvujejo mi samo prostovoljno mnogo mnogo več, nego bi jaz sam kedaj mogel | ugrabiti. In to delajo brez svoje krivde: ,Quidquid delirant reges plectuntur Achivi.' In kar se mene tiče, mi je tako tudi prav!"
»Ali Vaš posel je vendar nevaren, krvav ..."
»Bežite, bežite ... z resničnim prelivanjem krvi i se ne pečam že dolgo ne več . . ."
»In kaj vendar počnete? Poljedelstvo in kupčija vem, da Vam nista priljubljena."
»To imate prav! Poljedelstvo se mi studi. Toda kar se tiče trgovine, pričel sem v zadnjem času na žitni borzi igrati a la hausse, na efektni pa ii la baisse, in rečem Vam, da i prvo i drugo z ne ravno slabim vspehom. Igraje pridobil sem si v kratkem času milijone . .."
»Ali oprostite, resnih opravil se včasih vendar-le naveličate .... in tedaj postati Vam mora tudi v Vašem letovišču na Marsu dolg čas . . ."
»Motite se, dragi moj! Baš obratno, zabavam se prav dobro. Skoro vsaki dan obiščem olympsko našo družbo. To Vam je piramidalno! Rečem Vam, kar je ženskega spola na Olympu, vse, vse nori za menoj, od božanstvene Venere pa do priproste ru-dečelične natakarice Hebe . ."
Pri tem jel si je zadovoljno vihati brke, potem pa je nadaljeval:
»Očka Zen me sicer nič kaj radi ne vidijo, kajti tudi milostivi njegovi Heri dopadam se bolj jaz, nego pa čmerikavi starec ..."
»Ali za boga, saj ste vendar že nekaj tisočletij sem oženjeni in vendar . . ."
»Oženjen? Bah! Oženjen sem bil, recite. Ali kdo bi prestal pri taki soprogi, kot je bila moja Athena I Bojevita je bila res . .. Žalibože še preveč ;
oj, koliko sem prestal pri njej--V prostih
urah — in teh ni bilo malo — je pa tičala prav, kakor njena sova v preperelih knjigah. Pravi pravcati bloostocking! In znanosti Vam jaz ne morem trpeti! — Skuhati pa mi ni znala niti krompirja v •blicah . . . Vesel sem, da sem se je odkrižal . . ."
„In kako ste to učinili?"
»Prav lahko. Sel sem k svojemu odvetniku dr. Hermesu in dal sem se sodnijski ločiti . . ."
»Kaj? Tudi to je pri Vas mogoče?"
.Naravno. Zakaj bi se tudi mi ne mogli ločiti ?"
1.	t jezike, kateri uosnik a Še dandanašnji ohranjajo t. j. staroslovenščiua in pol|ščina;
2.	v tiste, ki staroslovenski nosnik a zdaj izgovarjajo kot globoki tudi nosni e in ti so slovenščina z hrvaščino, serbščina in bolgarščina in
3.	v one, ki nosnik a izgovarjajo kot a in ti so ruščina po vsem svojem obsegu, češčina in luži-čanščina.
Ker po tem takem spada slovenščina k oni vrsti slovanskih jezikov, ki staroslovenski nosnik a izgovarjalo kot č, toraj je le »čestitati" pravo, in glas-ništvenim pravilom novoslovenskega jezika primerno, nikakor pa „častitati".
„Čestitajmo" toraj, pa ne »č a s t i t aj mo !"
Z besedo »čast", »čest" honor Ehre beseda „častitati" nima nič opraviti, o čemur pa drugo krat, če bode ljubo,	J. M.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. septembra.
(Katoliškemu tiskovuemu društva) v Ljubljani daroval je v spomin svoje zlate maše milostni stolni prošt dr. Leonard Klofutar svoto 100 gld. — Velikodušnemu dobrotniku katol. tiskovnega društva milostnemu gosp. zlatomašniku izrekamo za to blago-naklonjenost najiskreuejo zahvalo, želeč, da bi se milostnemu v obilni meri spolnila stotera in tisočera voščila, katera so mu došla od blizu in daleč ob priliki njegove zlate maše.
(Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljnbljani) prične se šolsko leto 1893/4 s slovesno mašo k sv. Duhu dne 18. septembra. Učenci, kateri želč na novo vstopiti v prvi razred, oglasiti se morajo, spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov, dne 15. septembra dopoludne pri ravnateljstvu s krstnim listom in obiskovalnim spričevalom ter izjaviti, želč li biti vsprejeti v nemški ali slovenski oddelek prvega razreda. V ostale razrede na n o v o vstopajoči učenci se vsprejemajo dne 16. septembra od 9—12 ure; učenci pa, ki so doslej obiskovali ta zavod, dne 17. septembra dopoludne. — Vsprejemne skušnje za prvi razred se prično dnč 16. septembra ob 8. uri zjutraj; ponavljalne in dodatne skušnje se morajo opraviti dne 16. in 17. septembra.
(Javni ljudski shod) bo v nedeljo 17. septembra t. 1. ob eni uri popoludne v krčmi Martina Gučeka v Skarnicah št. 28 občina Dobje pri Planini na Štajerskem. Poročali bodo naši poslanci gg. Miha Vošnjak, Jože Jerman, dr. Jos. Sernec v Celji in nastopili tudi drugi govorniki. Delajo se primerne priprave in je pričakovati velike udeležbe.
(Duhovniške spremembe v ljublianski škofiji.) Župnija Š m a r t i n pri Kranju je podeljena č. g. Janezu Mesa r-ju, župniku na Bohinjski Bistrici. Za župnijo Šmarjeto na Dolenjskem je prezen-tovan č. g. Mihael Barbo, župnik na Trebelnem.
(Iz celovške škofije.) Vč. g. Fr. B e r g m a n , župnik v Št. Juriju ob Žili je postal župnik v Št. Lenartu pri sedmih studencih. Vč. g. L. W a 1 d e r,
„In sedaj ste zopet samec ali vdovec ali kako naj Vam rečem'" . . .
„0, to mi je čisto vse jedno .... Sicer se pa sedaj zopet ženim .. ." -A?« -
„Vi se čudite, toda čemu? Mar nisem čvrst dečko? Priženil bodem precejšnjo svotieo. Človek — pa tudi bog — mora biti dandanašnji vsekdar praktičen ... In to umetnost razumem jaz dobro."
Reči sem mu hotel nekaj, a ni ga bilo več poleg mene. Izginil je kakor senca. Oziram se krog sebe in zazdi se mi, da bivam v znani mi sobi. Pred sabo zazrem svojega prijatelja, starega angleškega kapitana.
„No, ali verujete sedaj, da indijski fakirji . . .?" In zadovoljno si je mel rokč.
»Verujem . . ."
„ Bili ste na Marsu. Zvedeli ste gotovo marsikaj zanimivega", pristavil je smejoč se.
„Da, zvedel sem marsikaj, a vse to znano mi je bilo že tudi poprej. Pač ni bilo potreba predstavljati mojega dubd na rudečkasti nebesni planet, vsaj to, kar sem zvedel ondi it tujih ust, opažam lahko v življenju vsak dan na lastne oči ali pa to čitam v časopisih, katerim je vendar več verjeti, nego bajnim, pozabljenim starogrškim božanstvom 1"
Ironično se mi je smejal moj prijatelj, stari angleški kapitan . . .
I župnik v Volšberku, je imenovan dekanom in kn. šk. i konz. svetovalcem, č. g. J. H a u s b e r g e r , župuik j v Šmarjah, kn. šk. duh. svetovalcem.
(Iz leskevškega dekanata) se nam poroča, da i se je vršila dnč 6. t. m. dekanijska konferenca v Leskovcu v tamošnjem dekanišču, odičenem o tej priliki s papeževo, narodno in cesarsko zastavo. Po običajni molitvi, pozdravil je prečastiti gosp. dekan Dr. Sterbenc s prav lepimi in spodbudnimi besedami skoro v polnem številu došle gospode, povdarjajoč važnost zborovanja. Poročevalci so rešili prav dobro vprašanja, vzlasti jeden je tvarino izredno globoko premislil, prebavil ter jasno razpravljal, da pohvala je bila zaslužena. Nato so.starejši gospodje praktično pojasnovali, kar so mlajši teoretično navajali, vzlasti prečastiti gospod dekan, ki je tudi o tej priliki z modrimi nasveti kazal bogate svoje skušnje. Sploh ukrenilo se je v lepem soglasju, v katerem živi duhovščina v dekanatu, toli koristnega, da_ se vsak udeleženec z veseljem spominja blizn 4 urne konference. Po možnosti smo se spominjali tudi »katoliškega zaklada", nekateri gospodje z večjimi doneski. Konferenci so prisostovali tudi gospodje prof. Ivan Komljanec, gvardijan in vikarij preč. oo. kapucinov iz Krškega.
(»Matice Slovanske") izšel je pod vredništvom K. Wolfa v Olomucu 5. zvezek. Končana je v tem zvezku Reiuholdova povest »Ni prišel", pričeuja se pa povest Ruskinova »Ni kruha brez drobtine". Poleg tega je še več drugih poročil.
(Gosenice.) Ni zadosti škodila toča solkanskemu polju; trebalo je še gosenic. Njive obsejane z repo so jih polne. Na nekaterih so že opustošile vse zelenje. Druge bodo v kratkem žrtva,
(»Primorski List.") Dobili smo zadnji dve številki in prečitali z zanimanjem. Tako berilo ugaja vernemu primorskemu ljudstvu. Le tako naprej. Ker pa je v pričetku mnogo težav, vabimo uljudno za verski blagor vnete, v pismu spretne rodoljubne roke, da tekmujejo v dopisovanju, novemu, prepotrebnemu nam listu. Primorce pa, ki so blage volje, da si v obilnem številu naročujejo list. Slišali smo tudi pritožbe, da ne prinaša zadostnega gradiva, da je preskromen, prepohleven, neodločen itd. . . . Vprašamo: Kdo je kriv ? Tisti, ki tožijo. Da bi pisali, mesto tožili, bi listu preostajalo gradiva. Radi pritrdimo blagohotnim presojevateljem, da je kaj lahek in liberalcem hasnovit opravek, roke držati križem, pa pridno zabadati svoje želo v nov list, a s tem se nič ne koristi dobri stvari. ! (Slovenci v Ameriki) Iz Kočevja dne 7. sept. Dandanašnji sili vse v Ameriko. Vsakdo upa, da bo ondi obogatel. Nekateri najdejo ondi svojo srečo, večina pa je poslej nesrečnejša, posebno novejši čas, ko se je prigodil tak prevrat v Ameriki. — S Kočevskega hodi mlado in staro ua novi svet. Dan na dan pelje koč. pošta ljudi, ki so namenjeni v Ameriko. In »es, skoro vsi se pohvalijo, da se jim dobro godi, da so srečni v Ameriki. To kažejo tudi posledice. Cez nekaj let se vrnejo bogati v svojo domovino. S slovenske strani: čujemo pa prav mnoge tožbe. Kje tiči vzrok? Menim, v tem, ker nimamo nobene organizacije. Slovenci hodijo v Ameriko večinoma na slepo srečo, ali jih pa premotijo agentje. To bi moralo biti drugače. Goto f o so slovenski delavci zanesljivi in delodajalci bodo ž njimi povgodi zado-: voljni, samo treba, da pridejo do tacih. Kako po-; magati ? V Ameriki izhajajočega lista uredništvo bi moglo morda kaj storiti, ali vsaj stvar v tok spraviti. Ono naj bi poizvedovalo po izpraznjenih službah, in nasvetovalo oglašujočim se Slovencem ono službo za katero bi bil dotičnik najsposobnejši. Prej naj bi nihče ne zapustil domovine, dokler ne dobi zagotovila iz Amerike. Takisto bi vsi srečni bili, in prihranili sebi in sorodnikom ne le mnogo denarja, j ampak tudi mnogo gorkih solz in vzdihov.
(Is Škofje Loke.) Dne 28. julija pogorela sta v Gabrovem blizu Škofje Loke dva kmeta z vsemi poslopji. Zavarovana sta bila pri »Concordiji". Precej po požaru nazuanilo se je glavnemu zastopniku g. Ig. Valentinčiču, na kar se je na ta poziv pogo-> rišče precej pregledalo in cenilo. Sedaj je pa že ' preteklo skoraj poldrugi mesečin pogorelca še nista dobila prav nič zavarovalnine. Kako je to? ali gospodje pri »Concordiji" ne vedo, da se bliža jesen m potem zima? Kam bo kmet po zimi s ' pridelki, ako je brez poslopja? Pomoč je nujna, ! zavarovalnica naj stori svojo dolžnost!
(Mihael EI?iro Andriolli,) slavni poljski slikar in ilustrator, prominol je te dni v Naleczowi, v lubelski guberniji. Porodil se je leta 1836. v Vilni, njegov
oče je bil Lah, mati Poljka. Izobrazil se je na svojih potovanjih po Francoskem, Laškem, Angleškem in Turškem. Kot svetovni umeteljnik bil je neumorno marljiv. Prvotni poklic njega umeteljskega delovanja bile so slike k velepesmim poljskih pesnikov iu ne-veuljivim delom tujih jezikov. Izmej poljskih pesnikov je ilustroval n. pr. Mickieviča »Gospoda Tadeža", Malcievskega »Marijo", Slovackega »Liile Wenodeu Krascbvvskega »Kunigas" in »Staro bajko", Syko-ramlovo »Deborgo", Chodskega »Pami^tniki kwe-starza", Deotyme »Branki u Jassyrze", Elizabete Orzeszkowe »Meira Ezofoviča", in »Dziurdzie", Adama Pluga »Tri legende", i.t.d. Za pariškega zalagatelja Didota je ilustroval Shakespearovega »Benečanskega kupca", in »Romeo in Julijo", dalje Cooperjeva dela in dela »Jeanne d' Are", »Chavalierie", »Historijo 8rednjeveško» i.t.d. Vrhu tega se je proslavil s svojimi velikimi obrazi posameznih prizorov iz Mickie-vičevega »Gospoda Tadeja" in „Konrada Walleuroda", Poljska je izgubila s pokojnikom svojega najizvor-nejšega in najtipičnejšega sina. Pokopali so ga v njega rojstnem kraji.
(Iz Rima) se nam poroča: Neznosna vročina suhega poletja je te dni odjenjala, kajti zadnja dva dni avgusta je pošteno lilo. Suhoparna pa je ostala politika pasjih dnij, le poulični politiki so mešali cestni prah, ki pa ne pomeni »temnega oblaka na na obzorju Evrope". Kakor se lačen fantalin ohladi svojo jezo nad piskri in kozami v kuhinji, tako so tudi rimski pouličnjaki dali duška svoji nezadovoljnosti povodom krvavih pobojev ua Francoskem. Prepričan sem, da bi bili ti lačni želodci ravno tako krulili pred palačo di Venezia ali Caffarelli, ko bi bili kje v Avstriji ali Nemčiji namlatili italijanske delavce, kakor so nedavno razbijali šipe francoske palače Farnese. Vsi taki in enaki nemiri so le pojavi nižjih stanov, ki trkajo na vrata in hočejo kruha. Tako so iste dni razgrajali v Neapolju in Palermu »fijakerji", gotovo ne iz političnih vzrokov, proti svojim sorojakom ki jim delajo konkurenco. Kakor ' pa je straža v Rimu bila počasna in prizanesljiva, | tako je v Neapolju strogo postopala proti razsajal-cem. Nekateri radikalni poslanci so se piitožili proti orožnikom, in vsled tega je več stražnikov v preiskavi. Vojaki, katerih je do 18.000 v Neapolju, so naredili red, fijakerji so dobili svojo pravico, delniška družba pa ima do 150.000 lir škode, ker so jej razbili in požgali mnogo voz. Te dni so tudi 1 rimski »fijakerji" po svojem načeluištvu pri notra-| njem ministru stavili svoje zahteve, ali minister jih ' je odslovil z obljubo, da si hoče stvar še premisliti. Rimski izvoščeki vozijo jake po ceni, ali preveč jih je, zato navadno postajajo na trgih in ulicah, kedar ni romarjev in tujcev. — Dne 19. avgusta so, kakor je znano, pobili okna francoskega semenišča. Dne 20. avgusta zvečer pa je do 150 razgrajalcev pri -drlo v letovišče, katero ima francosko semenišče blizu mesteca Mirleto v Sabinskih gorah. Razbili so okna in vrata ter vdrli v hišo, kjer so bili ravno pri večerji. Vodja pošlje vse bogoslovce na vrt za hišo ter sam stopi pred druhal z vprašanjem, kaj hočejo. Ta hladnokrvnost vodjeva je tako osupnila rogovileže, da so tiho odnesli p9te. — Kako bogata je Italija na dolgeh, kažejo naslednje številke: Koncem finančnega leta 1891/92 je imela Italija dolga 12.838,000.000 lir, dne 30. junija t. I. so znesle letne obresti 578 milijonov lir; od 1. julija t. 1. se je dolg pomnožil za 73 milijonov lir. Zdaj naj' še kdo vpraša, kam gredo državni dohodki? — Kakor sem že sporočil, pomanjkuje drobiža po vsej Italiji, kar provzroča mnoge sitnostij posebno potnikom na kolodvorih, kjer blagajničarji strogo zahtevajo odštet denar za vozno karto. Največ italijanskega sre-bernega denarja je na Francoskem. Vsled prošnje italijanske vlade je francoski vnanji minister, Develle, obljubil italijanskemu veleposlaniku, Ressmannu, da bode opozoril občinstvo, naj državni blagajnici plačuje uz italijanskim srebernim denarjem. Ta denar bode francoska vlada poslala v Italijo v zameno za zlato. Dne 15. septembra pridejo v promet papirnate lire.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 27. avgusta do 2. septembra je bilo rojenih 22, umrlo jih je pa 23, mej temi 1 za škrlatico, 1 za vnetjem sopilnih organov, 9 za želodčnim katarom, 1 za starostno oslabelostjo, 11 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 6 tujcev, 6 pa iz zavodov. Zboleli so 3 za škrlatico, 2 za grižo in 2 za vratico.
(Društvo v podporo bolnim duhovnikom v Gorici) imelo bode dnč 12. oktobra svoje občno j zborovanje v Pragi. Na dnevnem vsporedu je tudi predlog o prizidanju društvene hiše v Mersnu in o
KATOLIŠKI SKLAD.
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Florijan Prelesnik, župnik v
Spitaliču.........gld. 5'—
France Ban, upravitelj „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani, mesečnino za avgust in september po 2 kroni „ 2.— France R i h a r , kapelan v Železnikih ........... 5-—
Matej Kožuh, župnik in dekan
v Stari Loki, 100 kron .... „ 50 — Janez Smrekar, katehet v Ljubljani, mesečnino za julij in avgust „ 4-—
Gospa M. 2 kroni....... 1-—
France Gornik, župnik v Nev-
Ijah pri Kamniku, Ietnino ... „ 10 — Janez Nagode, dekanijski upravitelj v Trebnjem, nabral pri pastoralni konferenciji duhovnikov trebanjske dekanije dne 4. septembra
110 kron.......... 55 —
Janez Gnjezda. profesor na c. kr. višji realki v Ljubljani, polovico letnine, in sicer 20 kron v zlatu in 10 kron v srebru ... „ 1550 „Ob žalostni priliki" neimenovan 5 kron........ 2-50
Andrej Kalan, stolni vikar v Ljubliani, mesečnino za avgust in
september......... „ 10'—
Ignacij Šubic, delavec v du-hanski tovarni v Sarajevu, pošlje 2 kroni, in sicer a) jedno v ime svoje, b) drugo v ime svoje hčerke
Lojzike..........„ 1*—
Franc Birk, mestni kapelan v Kranju, mesečnino za april, maj, junij, julij in avgnst, po 5 gld., . . „ 25'—
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, Mali Srnami dan 1893.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujočega odseka1'.
Darovi za „katoliški sklud" naj sc blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofljski taj-nik v Ljubljani.
Društva.
(Glasbena matica.) Vpisovanje v šolo ..Glasbene Matice'- se bode vršilo dne 15., 16., 17., in 18. sept. t. I. zjutraj od 10. — 12. ure, in popoludne — izvzemši 17. sept. — od 3. — 6. ure v šolskih prostorih : knježji dvorec, II. nadstropje. V
preustrojitvah v vseh društvenih hišah, iu konči volitev novega predsednika.
(Cvetlična izložba v Opatiji.) Maja meseca leta 1894 priredi se v Opatiji pod pokroviteljsvom cesaričinje-vdove Štefanije izložba rož ia vrtuarsva v obče. Slednje se morejo udeležiti osebe, društva, tvrdke iz domačih iu tujih krajev, ter bode obse-zala žest odsekov. Za prve štiri odseke so odrejene mnogobrojue novčne nagrade, za poti odsek lepe cvetlice v posodah, razna dela v vrtnarstvu in gojenju cvetlic, in za šesti odsek častne diplomo. Dan izložbe se bo pozneje objavil; izložbeni pravilnik, seznam nagrad in obrazec za pristop pošilja na zahtevanie: zdravoiščni odbor v Opatiji.
(Novodobni barbarji.) Jedna najkrasnejših cerkva lia Francoskem je prestolnica v Kouenu. Toda i njo je silno oglodal neizprosni zob časa. Novi mestni zastop, ki sestoji iz samih soeijalnih demokratov, je ukrenil, da rajši pusti cerkev propadati, nego popraviti.
(Novice.) Iz Idrije : V nedeljo dne 27. avgusta vršilo se je ob najlepšem vremenu blagoslovijenje nove zastave mestnega gasilnega društva. Podoba sv. Florijana je umetelno delo našega rojaka, akade-mičnega slikarja g. Grilca. Prizor blagoslovljenja bil je fotografovan in bode ostal trajen spomin prelepe slovesnosti. — V sredo 30. avgusta sklenilo se je šolsko leto na tukajšni c. kr. logarski šoli. Učencev bilo je 7, iz vseh delov širne Avstrije, najizgledniši in najmarljivši izmed vseh bil je g. Janez Clarici, doma iz Kandije pri Novem Mestu. — prav res zaslužil si je svoje odlično spričevalo. — Dne 5. sept. bil je g. Janez Rupnik, posestnik in gostilničar v Rožni ulici, ob 10. uri še pri sv. maši, opoludne mu je začelo slabo prihajati, ob 2. je bil dejan v sveto olje — in ob 3. je umrl. N. v. m. p. — Bolezen nas je sedaj vendar nekoliko zapustila — dal Bog da se ne bi nikdar več vrnila I
to šolo sprejemajo se le otroci članov ,.Glasbene Matice". Vpisnina znaša 1 gld., člauiua 2 gld. za eelo leto, šolniua pa 1 gld. 50 kr. ua mesec. Od šolnine se za I. polletje ue more oprostiti noben novovstopivši učeuec, temveč še le od II. polletja naprej, ako je dotičuik reven, nadarjen iu marljiv.
Odbor
(Vabilo k blagotvornej veselici) ki se bode vršila v nedelio. dne 10. septembra 1893
I.	na vrtu g. M. T. Thaller-ja v Železnikih. — Slavnostni vspored: 1. Nagovor, govori 2. Vilhar: Slovenac i Hrvat, moš«i zbor. 3. Mut^c. Veseloigra v lednem dejanju. 4. S. Gregorčič: O nevihti. De-klamacija. 5. Hajdrich: Jadransko morie, moški zbor.
6.	To sem bil jaz. Veseloigra v jednem dejaniu.
7.	„.*.„ Na straži, moški zbor. 8. Šaljiva razprodaja. — Prosta zabava. Vstopnina: Sedež I. vrste 50 kr.,
II.	vrste 30 kr., navadni prostor 15 kr. — Velikodušnosti se ne stavijo meje. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Cisti dohodek je namenjen tukajšnjim revnim učencem v podporo. — K obilni udeležbi vabijo se priiatelji šolske mladine.
(Vabilo) k veselici, katero priredi p ros to-voljna požamabramba vKropi dne 10 sep-
Krakwieo, 8. septembra. Včeraj so se končali manevri v Galiciji. Kakor prejšnje dni, se je tudi včeraj zbralo mnogo prebivalstva in tekmovalo, kako bolj počasti vladarja. Pri manevrih v Galiciji je zbolelo 154 mož in 280 konj. Izmej vojakov so največ zboleli pešci. Danes je cesar odpotoval k manevrom na Ogersko.
Borossebes, 9. septembra. Cesar je prišel iz Galicije k ogerskim manevrom. Vsprejele so ga deputacije, ministri in oblastva, prebivalstvo ga je naudušeno pozdravljalo.
Levov, 8. seoterobra. Včeraj je v Ko-lomei jeden zbolel za kolero, v Szeparowcah pa tudi jeden. V Delatynu in Mikuliczynu ni nobeden na novo zbolel, od prej obolelih so trije umrli. V Rymanovu sta dva zbolela in dva umrla, v Opryszowcah jeden zbolel, jeden umrl, in v Bahorodczanyju jeden umrl.
Rim, 8. septembra. Poslednjih 24 ur jih je 17 zbolelo za kolero, 8 pa umrlo.
Rim, 8. septembra. Papež je včeraj vsprejel pri najboljšem zdravju štiri kardinale in pet prelatov.
London, 8. septembra. Zaradi izgredov je odšlo tisoč policistov v Nordengland.
London, 9. septembra. Gorenja zbornica je s 419 proti 41 glasom zavrgla irsko predlogo v drugem branju po dvodnevni debati.
RegiO d' Etailia, 8. septembra. Danes se je tukaj začel drugi kongres italijanskih socijalističnih delavcev. Udeležuje se ga 300 odposlancev raznih društev.
Rio de Janeiro, 8. septembra. Minister vnanjih stvarij je naznanil zastopnikom vnanjih stvarij, da se mornarica punta. Vlada se pa čuti dovolj močno, da vzdrži red. Poveljniki tujih ladij posredujejo, da se prepreči bombardovanje.
Bnenos Aires, 7. septembra. Ker se je nezakonito nastavil novi guverner, je buknil vstanek v Tucumanu. Vstajniki so napali ob zori vojašnico in se polastili mu-nicije.
Umrli so:
6.	septembra. Karol Bukovi?, zasebnega uradnika sin, 2 meseca, Streliške ulice 8, boijaat.
7.	septembra. Leopoldina Zabukovic, posestnikova hči, 1 a/4 leta, Gesta na loko 10, kron. črevesni katar.
V bolnišnici:
6. septembra. Jernej Blaž, gostač, 74 let, marasmus.
Tujci.
6. septembra.
Pri Maliču-. Stich, trgovee; Kohn, Techel, Ecker, Kli-ment, trgovci, z Dunaja. — Rissmondo, trgoveo; dr. Poledne; Candido; I,eracin ; Klemenčič; Fanzanel; Vitturi zasebniki, iz Pulja. — Moretti, zasebnik, iz Gradca. Beldowicz s hčerjo iz Černovic. — Winterhalter, potovalee, in Fuchs, stotnik konjiče,
iz Maribora. — de Galate s hčerjo, iz Gorice. — Šuklje is Št. Jurja. — Bulla, major, iz Mostara. — Fink iz llartberg-a.
—	Dohual, inženfir, iz Beljaka. — Cattaneo, profesor, s soprogo, in Stecchigna iz Trsta. — Griin, potovalee, iz Zagreba.
—	Maly, potovalee, iz Celja.
Pri .M/.omu: dr. Defraneeschi; Haselbauer, uradnik ; Teich. ner, ravnatelj, z rodbino; Boskovio, tovarnar, z Dunaja. — Belec s soprogo iz Trsta. — Prelinger, baroninja Testa, Badl, dr. Mayer s hčerjo, Weiss s soprogo iz Gradca. — Globočnik ln B. Globočnik iz Kranja. — Lengl iz Maribora. — Bru-sina, profesor, iz Zagreba. — Sonnenberg iz čakovea. — Grof Brandi iz Gorice. — Dijak, pomorski poročnik, iz Pulja.
—	Krainc iz Ilir. Bistrice. — Cazzarini s soprogo iz Benetk.
—	Konig, potovalee, iz Segedina. — Mezza iz Pazna. — pl. Jankovich, graščakinja, iz Stenjevca.
Pri avstrijskem caru\ Perlio, potovalee, iz Siska. Pri avstrijskem caru: Baudonin de Courtenay, profesor, iz Drpta. -- Bilz z Reke.
Pri bavarskem dvoru: Braune, lekarnar, iz Kočevja.
—	Olifčič s sinovi iz Trsta. — Truma iz Gradea. — Koren iz Proseka. — Sallokar z rodbino iz Novega Mesta.
Tremenako sporočilo.
Vspored: 1. Pet|e. 2 SreČkanje. 3. Ples. — Začetek ob 3. uri popolud. — Cisti dohodek je namenjen v korist prostovoljne požarne brambe v Kropi. — Dobitke sprelema g. Josip Jalen v Kropi. — Veselica se vrši pri vsakem vremenu. — K mnogobrojni udeležbi vabi uliudao odbor.	o <4 Q	Cas	Stanje		Ve ter	Vreme	j Mokrine na 24 ur v I mm
	opazovanja		zrukomera v mm	toplomera po Celziju			
	7	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zveč.	736 3 735	2 736	5	14 0 25-6 18 4	brezv. si. sever	jasno n - <•	0 00
Telegrami.	8	7. a. zjut. 2. n. pop. 9. «. zveč.	736 8 734 7 733 7	14-0 25 4 186	brezv. si. jvzh. n	megla del. jasno jasno	0-00
3-2° in 4'0° pod normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 9. septembra.
	gl.|ki			gl.	kr.|
Pšeni"». m. st. . . .	7	80	Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „	—.	66
Rež.....	6	—		—	80
Ječmen, „ ...	6	—	Jajee, jedno „	—	
Oves, „ ...	7	—	Mleko, liter ....	—	10
Ajda. „ ...	8	60	Goveje meso, kgr. .	—	64
Proso, „ ...	5	—	Telečje „ „ .	—	60
Koruza, „ ...	5	80	Svinjsko „ „ .	—	62
Krompir.....	3	20	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, hktl. . . .	12	—		—	4bj
Grah, „ . . .	12	_		—	18
Fižol.....	10	—	Seno, 100 kgr. . .	3	20
Maslo, kgr. .	1	08	Slama, „ . .	2	14
Mast, . .	_	70	Drva trda, 4 kub. mtr.	6	50
Speh svei,	—	62	„ mehka. .	4	80i
Zahvala.
450 (1)
Vsem prečast. gg. duhovnikom, posebno velečast. gosp. mon8ignoru Jos. dr. Gabrijevčiču, vsem gg. uradnikom komenskim, blagorodnemu gosp. voditelju o. kr. okrajnega glavarstva, Blav. občinskemu zastopu in slav. učiteljstvu v Komnu, zastopnikom šebreljske fare, vsem Komenčanom, prijateljem, sorodnikom in znancem, kateri so s svojo udeležbo pri pogrebu, ali pa s svojim sožaljem nam lajšali bolest o pretužni smrti velečast. gospoda
Adolfa Harmel-a,
dekana v Komnu,
kliče iz dna srca: Mili Bog Vam povrni!
Žalujoča družina Harmel.
V Idriji, dne 7. septembra 1893.
Zahvala.
V	jako prijetno dolžnost si štejem izrekati naj-iskrenejšo zahvalo v imenu vseh udeleženk duhovnih vaj, ki so se vršile za učiteljice minoli teden v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Prelepo zahvalo voditelju duhovnih vaj prečast. g. V. L o i n-g e r - j u za ves neumorni trud, za zlate nauke, katere nam je podajal z živo besedo za naš duševni blagor in v izdatno krepilo za naš težavni in odgovornosti polni poklic.
Iskrena hvala pa tudi prečast. gospej prednici uršalinskega samostana iu drugim plemenitim gospem samostankam za občudovanja vredno v toli meri nam skazano ljubeznjivost in gostoljubnost. Vsedobrotni Bog naj storero blagoslovlja to plemenito požrtvovalnosti Vem, da iz srca vseh govorim, ako zago-tovljam, da nam bo muel na prve duhovne vaje za učiteljice živela v trajnem, nepozabnem spominu.
Sklepam pa zahvalo z željo, da bi se v bodočem letu vsaj vsakej sodružnici pridružila jedna, podvojilo bi se tudi slovesno veselje, katera je tako razvnemljalo srca vseh 46 letošnjih udeleženk. V to pomozi Bog I
V	Ljubljani, 8. septembra 1893
Jedna za vse!
Ravnokar je i z i š 1 a :

ina
55
i i ii i
I".
Opisal
Anton Lesjak,
kapelan na Dobrovi.
Knjiga ima štiri lepe slike in šteje 172 strani v vel. 8°. Stane broširana 80 kr., kartonirana 90 kr., po pošti S kr. več.
Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in pri pisatelju na Dobrovi (pošta Dobrova).
Ravno tam se dobiva tudi še nekaj zvezkov:
„Htara božja pot na Dobrovi".
Gena IS kr.	448 2-2
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečašt. duhovščini za napravo j|y* cerkvenih posod in orodij "Vm iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-25
jr
Crlasovita
radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Briielju in Tunlsu.	324 11
G. Piccoli-ja, lekarjav Ljubljani
je vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno ______ pospešuje.
Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 nove. Poštnino plača vedno naročnik. Gena oni steklenici 10 novoev.
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
le pristno blago, — ponuja po primerno nizki ceni v posodah od 60 litrov višej	_ _
Jos. Faulin
426 5	t Ljubljani, Marijin trg St. 1.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala i niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebr-|nine prisiljena^ oddati vso svojo zalogo zgolj proti Bmajhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem 'izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gl. 6'60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško ostrico ; 6 komadov amer. patent - srebrnih vlilo
iz jednega komada; 6 kom. amer. patent-srebrn. jedilnih žilo 12 „ r	„	„ kavinih „
1 komad amer. patent-srebrna zajemal-nioa za juho;
1	komad amer. patent - srebrna zajemal-nioa za mleko;
2	kom. amer. patent-srebr. kupio za jajoa 6 kom. angl. Viktorla čašlc za podklado, 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj ; 1 komad najfinejša slpalnioa za sladkor
44 komadov vkupe samo gl. 6*60. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gl. 6'60. Američansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na	56 (3-1)
nikakžni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka zneska, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
jprekrasno ženitno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra
A. Ilirseliherga
na Dunaji, II , Rembrandtstr. 19.— Telefon št. 7114.
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se pošlje svota naprej.
Čistilni prašek 10 krajcarjev. Pristen le z zraven natisneno varstveno znamko 'št) '
(zdrava kovina).	•' w ^
Izleček iz pohvalnih pisem. ^^T^P/
Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892.
Slučajno sem videl pri Njega svttlosti grofu Wurin-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti.
Jožef Forst, župnik. V Olomucu, 1. maja 1892. S pošiljatvijo izredno zadovoljen, nadkrilila znatno moje pričakovanje.	Stotnik Cz., plackomanda.
IZIIZIIIIIIZIZ
je priznano sredstvo za uničenje vsakovrstnega mrčesja.
Znaki tega izvrstno učinku-jočega Zacherlina so:
1. zapečatena steklenica, 2. označeno ime Zacherl.
Steklenice veljajo: 15 kr., 30 kr., 60 kr., 1 gld. 20 kr., prihranjevalec (priprava za poštupati) Zacherlina 25 kr.
Anton Krisper, Ivan Luckmann, J. Klauer.
Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan, H. L. \Vencei, Prane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Sohiffer, M. E. Suppan, Schussnig & Weber,
V	Ljubljani:
V	Postojini:
n
V	Škof ji Loki:
V	Polh. Gradcu
V	Borovnici:
V	Kočevju:
Na Krškem:
V	Dvoru:
V	Idriji:
V	Kranju:
V	Ložu":
V	Kostanjevici:
Ivan Jebačin. Anton Ditrich, G. Pikel, Franc Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Frane Verbič. Fr. Loj, Frane Kren, Peter Peschke. R. Engelsberger, Franc Zesser. Ant. Kline. Franc Kos. F. Dolenc, Karol Šavnik, lekar. Frane Kovač. Alojzij Gatseh.
V	Litiji:
V	Hribu:
V	Mokronogu:
ii
Na Mirni: Na Vrhniki:
V	Radovljici:
V	Radečah:
V	Novem Mestu
V	Zagorju:
V	Kamniku:
V	Žužemberku:
V	Črnomlju:
V	Bledu:
Lebinger & Bergman. Fr. Kovač. Anton Majcena, Sbil & Petrovič. Josip Schuller. M. Brilej, A. Bučar. Homann, A. Robleck. J. Trepetsehnigg, Br. Wakonigaa nasl. A. Pauser. R. B. Miehelič, Ivan Miiller st. Edin. Zangger. Jakob Dereani. Andrej Lackner. Ludovik Perse, Oton Wolfling.

J. Hafnerjeva pivarna
t Ljubljani, sv. Petra cesta št. 47.
Zaloga priznano izvrstnega vrhniškega piva. — Naročila na pivo v sodčkih in zabojih po 25 steklenic. Dostavljenje na dom brezplačno. 275 (20-17)
Znana restavracija s prostorno dvorano in najlepšim velikim, zračnim vrtom.
Novourejeno krito kegljišče, pripravno prav posebno za družbinsko kegljanje.
Ufcr Uhod tudi iz Poljske ^iTice. -^u.
EQUITABLE
Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku.
Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaju, Stock-im-EisenpIatz, v svoji palači.
„Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje,
Računski sklep lota 1893 :
I. Dohodki. gld. 100,715.593 72 „ 60.404.86835
Izdatki Prebitek II. Premoženje . Obveze
gld. 40,310.725-37
gld. 382.650.130 02 „ 304,675.59130
77,974.53872 501,225.790 —
Zaklad dobičkov .... gld. Novih zavarovanj sklenjenih
leta 1892. ...'..„ Zavarovanega kapitala koncem leta 1892 . . . . „ 2.127,405.613 —
Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika društvena palača „Stook - im- Elsen" na Dunaju,
katera je vredna gld. 2,300.000'-.
Vspelii
dvajsetletnih 1. 1893. plačilnih tontin*) (polic z dvajsetletnim.nabiranjem dobička) društva
„Equitable". A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Starost	Vsota plačanih	Vrednost police	Polica oproščena premij
	premij	v gotovini	in plačilna za slučaj smrti
30	gld. 454 —	gld. 532 —	gld. 1140—
35	„ 527 60	„ 644- -	„ 1220—
40	„ 626—	„ 789—	„ 1340—
45	„ 759-40	„ 984—	„ 1500—
50	„ 943 60	„ 1274'-	„ 1770-—
B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela n.
30	gld. 607-20	gld. 855—	gld. 1830.
35	„ 681-60	„ 976—	., 1850
40	„ 776-60	„ 1128 —	„ 1910-
45	„ 900-60	„ 1329-—	„ 2030
50	„ 1087 60	„ 1619—	„ 2250-
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti ln za učakanje. Tabella X.
30 gld. 970-60 gld. 1619 — gld. 3470--35 „ 995-80 „ 1653 —	„ 3140-—
40 „ 1035-60 „ 1712--	„ 2900-—
45 „ 1100-80 „ 1817-—	„ 2770 —
50 „ 1209-— „ 2013"—	„ 2800'—
Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije z 2'/^ do 4®/a°/0, po tabeli II. s 44/„ do 5V/o. P» tabeli x- s 63/i do 7°/o jednostavnimi obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu,
in	449 1—4
glavni zastopnik za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
v I_jjii.l>lj»ni, Mestni trg- 2.5.
*) Tontina imenuje se nabiranje skozi gotovo vrsto let in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti
1. 1653.
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
M	33 52-37
Kathreiiier-jeva Kneipp-a sladna kava
z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa še zdravejšo in redilnejšo kavo. — Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. — Pona-
redeb se Bkrbno Izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod.
Pristno samo v bellK zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko.
jp&tai
»v	* **
9
338 26-io izdelovatelja napisov. Pleskarska obrt za stavbe iu mebelje. Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu
■ ___ JI . ^ _ 1 ■ ■ V M	-C M 0% JaIA	A - — 1 . ^ _ _ _
in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene.
Otročji vozički
jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče
modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6'—, 7"_
8'-, 9-—, 10-— in višje po vsaki ceni do 20 gld
Anton Obreza,
tapecirnv, v Ljubljani, Selenburgove ulice I.
Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov.	587 50—44
Solidne, zložne
možne in čudovito cenene
stole
vsake vrste ponuja
piva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
k Verlsič-a
v Bistri,
poštil Borovnica.
(230 52—20)
------
goldinarjev
Gričar & Mejač
prej M. Neumann
Ljubljana, Slonove ulic©
11
Največja zaloga
j, utoi luuu^muuumu.,
za gospode in dečke;
ilfiev, jopic, »telet,
za gospe in gospodičine.
Obleke in plašči za otroke vsake starosti.
Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno
| duhovniško obleko |
lz dobrega blaga po nizkih cenah.
167 (25) Uniforme
za državne uradnike vseh kategorij.
Zaloga uajmodnejšega tu- in inozemskega suh lenega blaga (stofa)
iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtačl in vse drugo za gospode, dežni plašči, joploe, manteletl :.o vsi konfekcijski predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem krojil na Dunaju, in ki se
tudi po jako nizki ceni oddaje na meter.
Najboljše srajce, liianšeti in ovratniki.
stane pri meni eden modroe na peresih (Pederinatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega diata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. JpBT" Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči.	— Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih,
je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičuate žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1. 4*
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnic, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt Spadajočega dela.	:
y Ceniki s podobami zastonj in franko — Hitra in poštena postrežba, ? nizke cene. "3M1	536 50—44

Ij^ajpriincrnejša darila za vsako priliko so
švicarske žepne ure
u
<Uj Popravila izvršuje točno pod jamstvom. — Ilustrovani oenlki so
katere ima v največji izberi v zalogi r^
France Čuden, M
preje G-EBA,	IS
urjir v X^jiil>ljani, LJ Slonove ulice štev. 11. [tf
Po najnižji oeni dobe Ee tudi naj- ■ B raznovrstnejše	iy>
stenske ure, ure za dvo- L J rane in s stojalom, ure- U budilnice itd.	r
Največja zaloga prstanov, uhanov) [U verižlo, srebrnih in zlatih, vse po to- L" varniški ceni.	185 24
franko na
razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno.
			
0	■■•■IVIBI		
i
Cn»/y r\\tr\ zdravstveno oblastveno preskušeno Odi g-UVU zobno čistilno sredstvo
SA&ODOMT.
Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. kos po 35 kr. '(539) 22-21 HeM*n9flH9ra9m«HH*eaB9Ha*H«enManMMMHenmMMi
,SLAVIJA'
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke .Slavije- imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej iznašala po IO°/0, 20%, 25% in jedno leto celo 48%.
Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z, vsako drugo zavarovalnico.
Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
p r i m e r e :
1.	Miha Dolničar is St. Vida nad Ljubljano zavaroval se je dni 15. oktobra 1873 in je umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal je 30 goldinarjev 60 krajcarjev, dediči njegovi pa so prejeli od banke vSlarije" lOOO goldinarjev.
2.	Josip Zanoškar, deželni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. aprila 1874. T)o svoje smrti dne 22. februvarija 1876 uplačal je 125 goldinarjev 28 krajcarjev, banka „Slavija," pa je dedičem njegovim izplačala 1000 goldinarjev.
3.	Henrik grof Wurmbrand v Konjicah zavaroval se je dne 15. marca 1875 ter je do svoje smrti dnč 15. marca 1877 uplačal 118S gld., dediči njegovi pa so od banke »Slavije" prejeli 6000 gld.
4.	Anton Ahčin, župnik v Begunjah, zavaroval sc je dne i. avgusta 1S70. Po smrti njegovi, dnč 17. julija 1881, izplačala, je banka „Slavija" kapital lOOO gld., (lasi je bilo uplačanc zavarovalnine le 364 gld. 98 kr.
5.	Janez Verbič, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878, umrl pa je dne 25. novembra 1883. V tej dobi uplačal je 174 gld. 96 kr.; banka »Slavija" pa je izplačala dedičem njegovim 1000 gld.
6.	Luka Sabec, trgovec in posestnik v Št. Petni na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarija 18S2 za 1900 gld. Do svoje smrti dne 17. junija 1884 uplačal je 215 gld. 52 kr., in banka „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovani kapital.
7.	Dr. Iran Pitamic, odvetnik v Postojini, zavaroval sc je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 goldinarjev; banka „Slavijau pa je dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev.
S. Simon Matejčič. župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je dne 10. januvarija 1892 in je umrl že dnč 25. februvarija istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je banka »Slavija" njegovim dedičem lOOO gld.
5. Petar Bogovič, župnik v Lunu na otoku Babu, zavaroval je dne 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletičevim po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dne 28. februvarija lt>91 168 gld. 88 kr.; banka „Slavija" pa bode vsakej imenovanih deklic, ko doživi 18. leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld.
10. Josip Perko, učitelj v Šmihclu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1(HM) gld. dote. Do svoje S7iirti uplačal je 25 gld. 53 kr.; banka vSlavijau pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto svoje starosti, izplačala lOOO gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno
generalni zastop banke »Slavije"
v Ljul>lfaiii 120 25-io
v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12.
f
M
M
Ih
M
lul
m
solidno hlago gag!
miiai
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovl hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
NaroČila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	36 (30—19)
: a Nujniijci coni1 g;
za žili.
Sktišena redilna štnpa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako žlvlnče ne more jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo _ več mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld.
Najnižje cene
in
najboljše blago.
cene
najboljše blago.
Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri
v Tj ju bi j an i
Mestni trg- lO. 2?2	/AI.OGA	19
nagrobnih križev, štedilnikov iu njih posameznih delov, ledenic,
finih žag itd. po najnižjih cenah.
Zaloga
železniških šili
po
cenah.
Št. 15.888.
445 3-2
RjŠKSfi*
Ta zdravila za živino se dobijo v
m
203 22
letemf Uiii^ii
v Ljubljani zraven rotovža
in sc vsak dan s pošto razpošiljajo.
.v
M
Y zraislu § 6 zakona z dne 23. maja 1S73. I. (štev. 121 drž. zak.). naznanja se, da bo razgrnen
prvotni imenik porotnikov za 1804. leto
od 5. do 12. septembra t. 1.
v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi.
Porotniškega posla so po § 4. omenjene postave oproščeni:
1.	Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar;
2.	udje deželnih zborov, državnega zbora delegacij za čas zborovanja ;
3.	osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4.	osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarnarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti za sledeče leto;
5.	vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobju kot prednji ali nadomestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 1. septembra 1893.
Št. 8325.
Razglas.
381 3-3
Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 11. aprila letos je
na prodaj mestni svet za stavišča
ležeč med preloženo Tržaško cesto in tirom južne železnice, c. kr. tabačno tovarno in Lattermanovim drevoredom.
Dotični razdelitveni načrt je razgrnen na ogled v mestnem stavbinskem uradu (Mestni trg št. 2, I. nadstropje) za navadnih uradnih ur. Na vsem omenjenem zemljišču se bodo smele graditi le hiše sredi vrtov (po „cotage-sistemu").
Kdor želi kupiti katero opredeljenih stavišč, povej sam v svoji ponudbi, koliko ga je volja zanje plačati, iri priloži ti ponudbi načrt, iz katerega bode razvideti, kakšno poslopje iu kje je namerava zgraditi.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
due 20. julija 1893.
Mesto tajnika
432 (3-3)
pri okrajnem zastopu v Šmarji pri Jelšah (St. Marein bei Erlach-stein) je razpisano do
m
e
me
Letna plača *naša 400 gl. Kedar je tajnik po poslih zunaj pisarne, ima na (lan 1 gl. 20 kr. (lijet. Ob novem letu dobi remuneracijo, če to odbor za primerno spozna.
Okrajni tajnik lahko ob enem opravlja posle pri občini trg Šmarje iu posojilnici, za kar dobi posebe plačo.
Popolno znanje obeh deželnih jezikov se zahteva.
Prošnje na okrajni odbor morajo biti lastnoročno pisane in kolekovane-
V Šmarji, dne 26. avgusta 1893.
Načelnik
Dunajska borza.
Dn6 9. septembra.
Papirna renta 5%, ltf% davka . . . Sreorna renta 5%, 16% davka , . . Zlata renta 4%, davka prosta ....
avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini.........
Nemških mark 100........
97 gld. 40 kr.
96 119 96 984 336 125 9 5 61
95 40 75
50 80 97 95 60
Dn6 7. septembra.
Ogerska zlata renta Kf>.......
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 4 % državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/« %
Kreditne srečke. 100 gld.......
St. Genois srečke. 40 gld.......
115 gld. 95	kr.
94 „ 20	n
147 „ -	
160 „ 75	n
192 . -	n
98 „ 50	n
101 „ 10	n
195 „ 25	„
67 „ -	„
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137 gld. 25 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 „ — „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2870
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105
Papirnih rubeljev 100 ... • ■ •	130
50
75 50
25 50
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najinatijseza dobitki. K'u I ant na izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C r
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
2SJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gV ii n 1 o ž c ii i H jrlnvnlc.