OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds vol. xxx. — leto xxx. Novi grobovi anna maurich Kot smo včeraj poročali, je preminila včeraj zjutraj ob 5.40 v Glenville bolnišnici Mrs. Anna Maurich, rojena Mekinda, stara 46 let. Stanovala je na 663 E. 160 St. Doma je bila iz Cerknice pri Rakeku na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 27 leti. Bila je članica društva Col-linwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, hčer Dorothy, dva sinova: Anthony in Stanley, dve sestri: Mrs. Mary Yerman in Uršulo ter brata Josepha, v stari domovini pa mater Barbaro, tri sestre: Ivano Krašovec, Frances in Thereso Petrovčič ter brata Franka. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9.45 uri iz Svet-kovega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri in nato na pokopališče Calvary. , # george farris Včeraj popoldne ob 3.45 uri je preminil na svojemu domu na 10908 Hampden Ave,, George Farris, star 72 let. Bil je vdovec ter je bil zaposlen pri Cleve-landskemu tranzitnemu sistemu za čuvaja. Tukaj zapušča sinova Josepha in Alberta, hčer Mrs. Cecilijo Mohn v Willowick, O., ter brata in sestro v Bostonu, Mass. pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 2, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 192 Domače vesti Poroke Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar iz 450 E. 118 St. sporočata, da se bosta v soboto zjutraj ob 11. uri poročila v cerkvi sv. Alojzija, njiju hčerka Mary in Mr. Monte T. McCarthy. V soboto zjutraj ob 11. uri se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Catherine Pech, hči Mr. in Mrs. Frank Pech, in Mr. William Gartroza, sin Mrs. Agnes Gar-troza iz 6805 Bayliss Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročnim obredom. No-voporočencem čestitamo in jim želimo vse najboljše v zakonu! Nova restavracija Mary Kapudja in Alice Kusar sporočate, da ste otvorile novo restavracijo pod imenom Canterbury Restaurant na 565 E. 185 St., kjer boste gostom postregle 2 okusno domačo hrano. Lastni- nove restavracije ste sestri in ^jih dekliško ime je bilo Inti-har, ter živite v Euclidu okrog 15 let. Priporočate se v naklo-Nenost. Amerika želi delno zavreči v Jalti sklenjeni sporazum Tarča je tajna klavzula sporazuma med Stalinom in Rooseveltom, po kateri je Rusija dobila znotraj organizacije Z. N. tri glasove Isče strica Mr. Frank Barbič iz 19511 ^Uskoka Ave. je prejel po ^1'anku Zafredu pismo iz stare domovine, v kateremu sporočajo, da so v Zagrebu čitali o smrti Antona Dolgana, člana društva "V boj" št. 53 SNPJ in ime predsednika društva, Franka Barbiča. Vprašujejo, dali je on stric Olge Barbič, učiteljice v Zagrebu. Stric je baje doma iz Čepna v Istri j i, dočim je Frank Barbič bil rojen na Dolenjskem. Ce bi slučajno stric Olge Barbič to čital, je prošen, da ji piše na naslov: Ivan Barbič, Zagreb, Tri-janska c. 11 a. Jugoslavija. V bolnišnici Mrs. Frank Strumbly, soproga poznanega stavbenika Franka v Highland Rd., So. uchd, Ohio., se nahaja v bol- išmci St. Alexis. Prijateljice jo lahko obiščeio mi v u- "11 JI pa želimo, 1 cim preje popolnoma okrevala! Zedinjene države bodo podpirale Argentino 29 Fordovi delavci odklonili penzijo DETROIT, 1. oktobra — Upo-' slenci Ford Motor Co. so zavrni- i H penzijski načrt, katerega jim!-- Š3''StfprrSVaia Mehika izplačala svoj star. doig prejemalo po vstopu v pokoj --- okrog polovico svojega povpreč- i WASHINGTON, 1. oktobra, nega zaslužka, ni odobrila niti I Mehika je danes izplačala do ena izmed CIO unij v Fordovih i zadnjega centa svoj dolg v zne-obratih. jsku $29,137,000, ki ga je dolgo- 'vala ameriškim petrolejskim Delavci so mesto tega raje j družbam za njihove petrolejske sprejeli mezdno zvišanje, znaša- vrelce, ki jih je zaplenila leta joč 111/2 centa na uro in šest plačanih praznikov na leto. Zvišanje gre nazaj do 31. maja tekočega leta. FLUSHING, N. Y., 1. oktobra—Zedinjene države, so se .danes spopadle s Sovjetsko zvezo v poiskusu, da! delno zavržejo tajni sporazum, ki je bil sklenjen v Jalti' med Stalinom in Rooseveltom, in po katerem je Sovjetska' zveza dobila tri glasove v organizaciji Združenih narodov. Do spopada je prišlo ob prili-*--------j ki diskusij, kdo bo nasledil Poljsko na izpraznjeno mesto v Varnostnem svetu, ko bo rok Poljske s 1. januarjem prihodnjega leta potekel. Mnogi smatrajo, da bi to vprašanje lahko razbilo Z. N. Glasovi delegatov so podeljeni tako, da ima Rusija na svoji strani večino, toda manjka ji nekaj glasov, da bi imela potrebno tričetrtinsko večino. %dinjene države so, brez ozira na sporazum v Jalti, zavzele stališče da Ukrajina in Belorusi-ja ne moreta imeti iste pravice v organizaciji Združenih narodov, ker da sta nedeljiv del Sovjetske zveze. Toda po sporazumu v Jalti, ki sta ga podpisala Stalin in Roosevelt, sta obe deželi dobile iste pravice kot ostale članice organizacije. Zedinjene države želijo, da Indija predstavlja takozvani "Slovanski blok" Vprašanje je, katera dežela bo nasledila Poljsko, ki je predstavljala takozvani Slovanski blok in vzhodno Evropo. V teku dveh let je Poljska bila edina dežela, ki je podpirala v Varnostnem svetu Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza predlaga, da Poljsko nasledi Ukrajina. Ameriški delegati pa so proti Ukrajini in od vseh držav vzhodne Evrope bi sprejele samo Ceho-slovaško, ki pa noče sprejeti članstva. Zedinjene države sedaj podpirajo Indijo, da zavzame sedež, ki pripada, kot to Sovjetska zveza smatra, vzhodni Evropi. Sovjetska delegacija obtožuje Zedinjene države, da želijo izobčiti iz Varnostnega sveta vse člane, ki so naklonjeni Sovjetski zvezi. Zedinjene države pa pravijo, da Ukrajina, ki ni neodvisna dežela, ne more izpolnjevati svojih obvez kot članica sveta. * MIZAR IMEL V ŽELODCU 2,442 ŽEBLJEV NEW YORK, 30. septembra. — Neki mladi mizar v Capetown u, v Južni Afriki, Je ob neki priliki, ko je bil posebno nerazpoložen, pojedel polno pest žebljev. Začudil se Je ko se mu ni ničesar zgodilo. Drugič, ko je spet bil slab' volje. Je pojedel še eno pest. Sčasoma mii je to jjostala navada. Nedavno pa je začutil bolečine v želodcu, odšel je k zdravniku in ko mu Je povedal, da je od časa do časa Jedel žeblje, mu zdravnik tega ni hotel verjeti. Toda X-žarki so pokazali, da je imel v želodcu par funtov žebljev. Mož je šel na operacijo, kjer mu Je kirurg iz "skladišča" odstranil 2,442 žebljev. O tem slučaju je poročalo Medicinsko glasilo za Južno Afriko. Rusija vetirala sprejem Italije v članstvo Z. N. gandhi je star 79 let in se dobro počuti NEW DELHI, 1. oktobra. — Indijski voditelj je danes s postom in molitvijo proslavil svoj 79-ti rojstni dan. Rop kluba 'Mounds' nepojasnjen 1938. Zadnji preostanek dolga v znesku $4,085,000 je izročil državnemu podtajniku Robert A. Lovettu mehiški vršilec diplomatskih poslov. Vsoto si bodo iazdelile Standard Oil Co. iz New Jerseya, Standard Oil iz Californije, Consolidated Oil Co., Sabalo petro-lejska grupa in nekatere druge manjše družbe. LAKE SUCCESS, N. Y sept. — Ker se bodo tri članice varnostnega sveta in sicer Avstralija, Brazilija in Poljska umaknile in izpraznile svoje sedeže obstoja možnost,. da bodo dežele Južne Amerike podprle Kanado kot naslednico Avstralije. Južno-ameriške države pa vztrajajo, da mora ena država južne Amerike zavzeti mesto Brazilije. Dva kandidata sta Urugvaj in Argentina. Vsled važnosti Varnostnega sveta Zedinjene države, odnosno ameriški delegati, ki se privatno ne strinjajo s Peronovim režimom, bi rajši videli, da zavzame to mesto Urugvaj. Toda ker Argentino podpirajo dežele Južne Amerike, se bodo tudi Zedinjene države soglasile s to izbiro. (Neki član delegacije pa je izjavil, da so se Zedinjene države obvezale še na nedavni med-ameriški konferenci v Rio de Janeiro, da bodo podprle Argentino.) STASSEN SE iE NI ODLOdL, DA II BO SEL V JUGOSLAVIJO James F. Byrnes pa je povabilo maršala Tita pismeno odklonil WASHINGTON, 29. septembra—Harold E. Stassen, eden od šestih Amerikancev, ki jih je maršal Tito povabil v Jugoslavijo, da vidijo pravi položaj na meji z Grčijo, je včeraj izjavil, da se bo posvetoval z državnim tajnikom Marshallom in senatorjem Vandenbergom, predno bo odgovoril na pismeno povabilo. Stassen je rekel, da bi on iz-*' vršil preiskavo soglasno s poročilom posebne komisije Združenih narodov, ki je vršila preiskavo tako zvanih "obmejnih incidentov." Nadaljno izjavo pa da bo podal v teku enega tedna ali pa manj. Byrnes odklonil vabilo jugoslovanske vlade Bivši državni tajnik James F. Byrnes je danes s telegramom, ki ga je naslovil na jugoslovanskega ambasadorja Savo N. Ko-sanovica, odklonil povabilo maršala Tita, da obišče Jugoslavijo. V svojem telegramu je Byrnes rekel, da vprašanje, če odnošaji med Jugoslavijo in Grčijo ogrožajo mir na svetu, ni vprašanje, o katerem lahko odloča skupina privatnih državljanov. "Moj pristanek, da sodelujem pri talcšni preiskavi kot član skupine privatnih državljanov, bi lahko ustvaril predsodke pri akcijah, ki jih podvzemajo Združeni narodi. Iz tega razloga ne morem sprejeti povabila," je javil Byrnes. Byrnes je v odgovoru pristavil ,da bi obe strani lahko našli pravilno pot iz nesporazuma, če bi to resnično želeli. Izrazil je nado, da se bo našlo "neki način, ki bo zadovoljil vse zainteresirane vlade in ohranil mir." Izraža priznanje dobri volji maršala Tita "Čeravno ne morem sprejeti povabila, pa sem obrabljen vsled dobre volje maršala Tita, ki hoče, da skupina privatnih državljanov Zedinjenih držav izvrši preiskavo," je izjavil v telegramu Byrnes in pristavil, "da mu je zelo žal, da so se odnošaji "med vašo in mojo vlado poslabšali." "Vaša izjava, da maršal Tito želi, da se popravi položaj, nam daje nade za bodočnost. Velika večina ljudstva Zedinjenih dr žav želi mir, a ne vojno in vlada Zedinjenih držav je odgovorna za te želje ljudstva." Od ostalih, ki so bili povabljeni, je povabilo odklonil tudi pastor Riverside cerkve dr. Henry Emerson Fosdick, ki se je opravičil, da je zaposlen. Henry Morgenthau, jr., pisatelj John Gunther in vojaški analist za "New York Times" Hanson W. Baldwin, pa še vedno niso odgovorili. Koliko so pravzaprav odnfesli roparji, ki so v ponedeljek malo po polnoči čisto po vojaško napadli in izropali zloglasni klub "Mounds" na Chardon Rd., kjer so se shajali clevelandski bogatejši sloji in hazardirali brez ovir od strani šerifa okraja Lake, še vedno ni znano in morda ne bo nikoli dognano. Mnogo oropan ih odličnjakov namreč svojih izgub sploh ni javilo, ker ne marajo, da bi javnost vedela, da so obiskovali zloglasni gam-blerski lokal. Vsa znamenja pa kažejo, da ako je plen, ako se vključi dragocene prstane in vsakovrstni drugi lišp, ki so ga nosile žene in prijateljice oropanih moških, znašal najmanj $250,000 in morda celo $500,000. Manager kluba je sedaj priznal, da se je samo v varnostni blagajni, katero je odprl banditom pod pretnjo smrti, nahajalo okrog $100,000 gotovine. Dalje je tudi očividno, da so bili banditi poučeni o vsem, kar .se je dogajalo v klubu in da jim je bil prostor dobro znan. Izključeno celo ni, da so imeli pri ropu sodelovanje kakega uslužbenca. Klub je last Cleveland-skega podjetnika Tommy Mc-Ginty-a, ki je tudi glavni faktor pri Yellow Cab Co. v Clevelan-du, ampak ob času ropa ni bil navzoč v klubu. Oblasti okraja Lake še sploh niso ničesar storile za razjasnitev roparskega napada, medtem ko je policija v Clevelandu izjavila, da se z zadevo tudi ne bo dosti ukvarjala, ker je bila o ropu prepozno obveščena, da bi mogla bandite učinkovito zasledovati. Z izjemo nekaj prstnih odtisov v avtomobilih, ki so jih roparji ukradli za rabo pri begu in ki so bili pozneje najdeni v Clevelandu, sploh ni nobenih sledov. Slučaj pa utegnejo pre' iskovati zvezni tajni agenti, ker so bili po izjavah navzočih roparji oboroženi z malimi stroj-cami, ki morajo biti po zveznem zakonu registrirane. Značilno pri celi stvari pa je dejstvo, da je klub navzlic senzaciji, katero je povzročil rop, še vedno odprt in da se v njegovih prostorih očividno kar naprej nemoteno hazardira. Pucel bo kandidiral za kongresnika? Zedinjene države pa so proti sprejetju Bolgarske, Madžarske in Romunije v članstvo Z. N. NEW YORK, L oktobra—Sovjetska zveza je danes v Varnostnem svetu vetirala sprejem Italije in Finske v članstvo organizacije Združenih narodov. Po vetiranju je sovjetski de-*-—--- legat Andrej Gromiko izjavil, da je Sovjetska zveza želela podpreti Italijo in Finsko in isto tako ostale tri države, da pa je bila "žrtev neprijetne politične igre". To je drugič, da je Rusija onemogočila sprejetje Italije v članstvo organizacije Združenih narodov. Prvič je to bilo v avgustu, ko je Rusija bila, proti sprejetju novih prosilk, ker mirovne pogodbe še niso bile ratificirane. Tudi Bolgarija, Madžarska in Romunija zavržene Tudi Bolgarija, Madžarska in Romunija so bile že drugič zavržene, ker v Varnostnem svetu niso dobili zadostno število glasov. Za sprejem Madžarske so volile Francija, Rusija, Poljska, Sirija in Kolumbija, toda manjkala sta dva glasa. Za Bolgarijo so volile Francija, Kolumbija, Kina in Sirija. Nekaj številk iz primarnih volitev Edward L. Pucel je včeraj izjavil, da nima nobenih posebnih načrtov, razen da se želi dobro odpočiti od primarne kampanje za župansko nominacijo. Hotel tudi ni ničesar reči glede stališča, ki ga bo zavzel pri volitvah 4. novembra, ko si bosta stala nasproti župan Thomas A. Burke in republikanski kandidat Eliot Ness. Z ozirom na to, da je Pucel dobil dosti več glasov kot se je pričakovalo, pa se je razširila govorica, da bo prihodnje leto morda kandidiral za kongres proti sedanjemu kongresniku Michaelu Feighanu. Več kot eno tretjino vseh glasbv je namreč Pucel dobil v vardah, ki spadajo v 20. kongresno okrožje. V 23. vardi, kjer državljani slovenskega porekla prednjači-jo, je bil izid primarnih volitev za župansko nominacijo sledeči: Burke 1,038, Ness 352, Pucel 2,914. V 32. vardi, kjer šo slovenski volilci tudi važen faktor, pa je izid bil: Burke 3,520, Ness 2,014, Pucel 3,350. Pucel je bil sorazmerno najbolj močan v 10. vardi; tam je namreč dobil 3,140 glasov. Burke 691, Ness pa 314. Primarne volitve za council-mansko nominacijo v 32. vardi so izpadle tako-le: Vehovec 2,336, Boyd 1,370, De Vito 1,279, Rozance 1,036, Ranallo 811, Fa-kult 780, Ciolli 535, Poznik 385, Easton 235, Trusso 104. V 10. vardi, katero je v preteklosti zastopal Edward Pucel, je bil izid councilmanske tekme sledeči: Zimmerman 1,665, Weber 1,148, Malovic 732, Sendrey 524. V 23. vardi je bil brez opozicije nominiran councilman Edward Kovačič, ki tudi v novembru ne bo imel nobenega protikandidata. Iz Londona zopet poročajo o vstaji v Jugoslaviji LONDON, 1. oktobra—Jugoslovani, ki pravijo, da imajo stike s skupinami, ki so proti Titu v Jugoslaviji, so danes izjavili, da so se četniki pokojnega Mi-hajloviča v teku zadnjih šestih tednov petkrat udarili z jugoslovanskimi četami. Do največjega spopada, pravijo isti viri, je prišlo v gorah pri Užicah na sredi poti med Beogradom in Sarajevom, in da je vodja uporniške skupine v okolici Cačka v Srbiji polkovnik Paloševič, ki je bil med vojno eden od Mihajlovičevih Jto-mandantov. Po istem poročilu so se manjše grupe četniških upornikov pojavile tudi v Sremu, severno od Beograda. * BEOGRAD, 1. oktobra — Dr. Dragoljub Jovanovič, 55-letni bivši profesor na Beograjski univerzi in vodja srbske kmečke stranke, je bil danes pred sodni-jo obtožen, da se je nahajal v službi angleške špijonske službe, da je bil v zaroti za prevmitev vlade in da Jugoslavija pride pod tujo dominacijo. Jovanovič, ki je bil pri prvih povojnih volitvah leta 1945, izvoljen v srbsko in jugoslovansko skupščino ter postal član prezidija srbske federativne republike, je po izjavah državnega tožilca tajno delil ilegalno literaturo, organiziral "kmečki blok" na ukaz tujih špijonov in vodil aktivnosti, katerih cilj je "izpodkopati oblast vlade." Prispevki V našem uradu so prispevali vsak po $5. za SANS mesto venca za pokojno Mary Mulec: Anthony Tavzel, Tony S vele, Joe Baraga in Matija Svet, Mr. Krist Stokel je pa prispeval $5 za svobodni tisk mesto venca. V imenu odbora se vsem iskreno zahvaljujemo! čete bodo streljale na 'nasilne' stavkarje Kot poroča "Associated Press" je governer Mississippija Fielding L. Wright včeraj grozil, da bo postavil na busse državno stražo z ukazom, naj "streljajo in ubijajo," če se bodo nemiri v devet dni stari stavki voznikov bussov nadaljevali. Southern Bus Line Inc., pri kateri so vozniki zastavkali, je obtožila uposlence, ki so na stavki in ki pripadajo uniji voznikov bussov AFL, da se poslužujejo pri stavki nasilja. Governer Wright pa je rekel, da so njegova prejšnja opozorila proti nasilju naletela na gluha ušesa. Seja lovcev Seja St. Clair Rifle & Hunting kluba se bo vršila v nedeljo 5. oktobra ob :^0. zjutraj v Slov. Išče moža Mr. Alojz Kastelc iz 15517 Saranac Rd. je prejel iz starega kraja pismo od svoje sestre Francke, ki želi zvedeti za svojega moža Franka Kokelj. Pred 33 leti je živel v Clevelandu, pozneje pa je odšel v Pennsylva-nijo. Doma je iz Št. Vida pri Stični. Ce kdo kaj ve za njega, domu na Holmes Ave. Članstvo je prošeno, da se udeleži v pol-j naj blagovoli sporočiti na gor-nem številu. 1 nji naslov. 4 ...Vv STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR^ AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo - leto) --- For Half Year—(Za pol leta) --- For 3 Months—(Za 3 mesece) ——-- 2. oktobra 1947 -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki;: For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece) ———- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto) —-- For Half Year—(Za pol leta) ——- -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 PONESREČEN PROTEST Sovjetski časnikar Boris Garbatov je v časopisu "Literarne gazete" priobčil članek pod naslovom "Harry Truman." aTa članek je povzročil, da je ameriški ambasador Walter Bedell Smith dne 25. septembra vložil pri sovjetski vladi "ostro" protestno noto. V noti je ameriški ambasador rekel, da je bil zadnje čase očividec naraščajočega vala pol-resnic, potvarjanj in popolnih laži tikajočih se Zedinjenih držav in ki so se pojavile v sovjetskem tisku. Posebno pa je opozoril na članek Garbatova, "ki obrekuje predsednika Zedinjenih držav." Ni nobenega dvoma, da je članek Garbatova v "Literarni gazeti" zelo kritičen življenjepis ameriškega predsednika. V članku Garbatov pojasnjuje, kako se je predsednik Truman povzpel do svojega sedanjega položaja. Že v samem začetku je Truman prikazan kot "človek, ki nosi dva palca bolj kratke hlače, kot pa jih nosi navaden človek," s čemur je očitno nameraval poudariti ekstravagant-nost ameriškega predsednika. Na enem mestu pa Garbatov pravi, da "kramar iz Jacksona (Truman) stremi za lovorikami majhnega kaplar-ja iz Monakova" (ta "majhen kaplar" je Adolf Hitler). Holeg tega odstavka je ameriškega ambasadorja najbolj zbodla opazka v zvezi s konferenco, ki se je vršila v Rio de Janeiro. Garbatov je napisal v članku, da je mesto Rio de Janeiro bilo okrašeno z veliki slikami ameriškega predsednika Trumana in brazilijskega predsednika Dutre, nakar dobesedno pravi: "Predsednika sta stala drug poleg drugega. Oba sta se smejala in to je bilo posebno ganljivo, če se spomnimo, da se je pred kratkim Truman zelo rad nazi-val za skromnega učenca velikega Roosevelta in da sta Dutro odlikovala s križcem in ordenom Hitler in Mussolini." Na splošno je v Garbatovem članku prikazan predsednik Truman kot marioneta, ki je sama po sebi brezpomembna, da pa niti te marionete drži v rokah Wall Street. Ker ni naš namen, da bi podajali celotni prevod tega članka, bo dovolj, da omenimo samo zgornje odstavke, da se bo vedelo za kaj gre. Eno je jasno. Ameriški ambasador je posegel v zelo kočljiv predmet, kjer je direktno prizadeta ta "svoboda tiska," za katero se vsa ameriška časnikarska podjetja tako vneto potegujejo, da odprto zagovarjajo obrekovanja, potvarjanja, laži in propagandno go» njo pod to firmo. Lahko se reče, da je ta protestna nota bila ne samo brezpotrebna, ampak, da je prizadela veliko škodo samemu ameriškemu tisku. Značilno je, da v velikem amerišem tisku ni komentarjev, s katerimi bi se podprlo opravičenost te nenavadne ameriške protestne note. Če so kakšni komentarji, kot na pr. v "Cleveland Press-u," ki protest označa za "zmoto" in "neumnost," so to komentarji, ki ne posežejo v jedro zadeve, ampak so komentarji, ki imajo značaj proti-napadov. Zakaj ne želijo ameriški časopisi komentirati ta protest z edino pravilnega stališča? S stališča, če se osebnim napadom in obrekovanjem sme v tisku postaviti kakšno mejo ali pa ne? Recimo, da bi taki protesti bili z ene ali pa druge strani uvaževani. Recimo, da je sovjetska vlada, kot je to zahteval ameriški ambasador, res zavrgla in obsodila ta "napad in obrekovanje predsednika Zedinjenih držav?" Logično je, da bi ameriška vlada morala iz diplomatske vljudnosti biti vsaj toliko uvidevna, da bi vpoštevala protestne note, ki bi prihajali iz Sovjetske zveze, kadar bi šlo za obrekovanja, žaljenja in laži, ki se v ameriškem tisku širijo proti sovjetskemu premier ju Stalinu in proti ostalim sovjetskim voditeljem. In ker vemo na kakšen način ameriški tisk obrekuje, žali in laže ko je v vprašanju Stalin, in koliko teh napadov se dan za dnevom vrši v ameriškem tisku, je prav gotovo, da sovjetska vlada ne bi imela dovolj papirja za vse protestne note proti takšnim člankom. Sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Višinski je predlagal, da se ustanovi v okvirju združenih narodov poseben odbor, ki se bo ukvarjal s propagandno gonjo hujskanja na novo vojno s potvarjanjem resnice, z lažmi UREDNIKOVA POSTA Žane iz Ljubljane Cleveland, Ohio. — Punčare, ženske in tudi moški se kar la-mentajo zastran teh daljših ki-kel. Jaz tudi ne bi bil židane volje, če bi imel lepe "bodelne" pa jih ne bi mogel pokazati moškemu svetu. Zato dam prav tisemu fajmoštru, ki je omenil, da so dolge ženske kikle "nemoralne". Tisto ženstvo, ki jih je narava zanemarila pri delitvi lepih nog, pa vem da na tiho hvalijo tistega, ki je izkunštal, da se pokrije kajvlaste ali na dolgo nasajene noge. Jaz bi se tudi oblekel kot Mohamed, če bi imel noge "cowboya". Predno pride ta daljša kikel-ska moda v poštev, (če sploh pride!) pa bodo "Progresivne Slovenke" krožek št. 3 zaplesale v tako zvanih havajskih ki-klah 5. oktobra v Slovenskem društvenem domu. Te kikelce pa moški bolj obrajtamo, posebno če jo nosi kakšna taka, da se ji poda. Ce bo hala polna se bo videlo takoj, da se strinjamo še s krajšimi, ker 5. oktobra bodo zadosti kratke in redke. No, saj že veste kako se oblečena v "Hula" kostumu bo Tista, ki bo najbolj pravilno oblečena v Hula" kostumu bo dobila lepo darilo. Saj ga bo tudi zaslužila! Ce bo dvorana spet tako polna, kot je bila takrat, ko se je vprizorilo "Vaško Venero", bo celo preveč blaga za ženske obleke. Takrat je nastopila samo ena lepotica, 5. okrobra bo pa zabaval občinstvo cel krožek št. 5 "Progresivnih Slovenk". Škoda, da nimam nog za pokazat, drugače bi se še jaz oblekel po havajsko. Bom pa prepustil Vadnalovim fantom to čast, saj bodo špilali za "Hula-hula Dance". Pri vratih vas bo koštalo samo 65 centov. Dosti pa boste videli za ta denar, ker dolgih kikel ne bo! Žane. MED PIGMEJCI z imenom Pigmejci naziva-mo nekatera srednje afriška plemena, katerih telesna višina je precej manjša od one, ki jo imajo običajni povprečni ljudje. Povprečna višina pri Pigmejcih /naša za moške le 1.50 m in za ženske komaj 1.40 m. Zato so ti ljudje zaradi ^voje pritlika-vosti vedno vzbujali zanimanje in ni čuda, ako najdemo že v najstarejših pisanih virih poročila o njih. Seveda pa so ta poročila zelo pretirana. Po bajeslovnih orientalskih poročilih so bili visoki komaj 350 mm, kar znaša ravno eno pigmo, starodavno orientalsko mero, po kateri so dobili ti pritlikavci tudi svoje ime "Pigmejci". V resnici so Pigmejci, kot jih sedaj poznamo, veliki kar za 5 pigem, toda kljub temu so še vedna najmanjši ljudje na svetu. Da bi t)a kdaj živeli na svetu tako majhni ljudje, kot jih rišejo bajeslovna orientalska poročila, tega neben resen človek ne verjame. Vendar pa taki Pigmejci nastopajo tudi v naših pravljicah v osebah raznih vrst škratov, ki so dobri in slabi, toda silno majčkeni. Gotovo se bo še kdo spominjal na pravljico o pedenj-človeku, ki je bil velik komaj za eno ped! Po poročilih grškega zgodovinarja Hferodota so bivali Pigmejci že v četrtem stoletju pred Kr. v severni Afriki. Zaradi njih majhne postave so si rimski plemiči pozneje kaj radi nabavljali take pritlikavce, ki so jih potem imeli doma za zabavo. Ta navada se je ohranila ves srednji vek in celo v naših slovenskih narodnih pesmih beremo od vornih norčkih-pritlikav-cih, ki so s svojimi šalami in burkami zabavali grajsko gospodo. Seveda pa to niso bili pravi afriški Pigmejci, temveč le ljudje, s katerimi se je narava pošalila in jim dala manjšo postavo od očeta in matere. Ker je bilo zelo težko nabaviti si v starem veku pravih in I pristnih afrikanskih Pigmejcev, I so zlasti orientalski narodi, kot Arabci in Perzijci iznašli neka posebna sredstva, s katerimi so lahko zavirali razvoj rasti in tako ustvarjali "ponarejene" Pigmejce. Afriški Pigmejci Ko je prenehal rimski imperij in je zatonilo starodavno orientalsko razkošje z vsemi svojimi skrivnostmi, pa so tudi pravi »friški Pigmejci utonili v pozabo. Le še v zgodovinskih virih je ostal spomin nanje, toda temu nihče ni verjel, dokler ni pred nekaj desetletji odkril afriški raziskovalec Stanley v srednji Afriki prave pigmejske rodove in plemena in na podlagi njih verskih in družabnih običajev ugotovil, da ima plemeniti in zvesti značaj teh Pigmejcev na sebi močan pečat starodavnosti. Tako je postavil na laž vse one, ki so prej postavljali na laž Herodota, češ, da razen redkih primerov napak, ki jih je zagrešila narava, pritlikavcev sploh ni na svetu. Od tedaj pa, odkar je omenjeni raziskovalec odkril te prave Pigmejce, so ti stalno predmet raziskovanj in od časa do časa se odpravi v Afriko kaka skupina učenjakov, ki skušajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi čimbolj prodreti v njihove verske in družabne skrivnosti. Pred kratkim je odpotovala v deželo Pigmejcev tudi skupina devetih mladih francoskih učenjakov. S seboj so vzeli celo vrsto raznih priprav, predvsem pa gramofonske plošče, na ka-I tere snemajo govorico Pigmej-i cev. ! Zato, da so lahko prišli do čimbolj prijateljskih stikov s pigmejskimi rodovi, so si seveda morali pridobiti najprej naklonjenost njih kralja. Za onega, ki ne ve, kako se takim stvarem streže, bi to bila precej težka naloga, toda naši mladi učenjaki so se že vnaprej dobro informirali, kaj imajo Pigmejci najraje. In ko so prišli v njih deželo, so se najprej spoštljivo poklonili njih kralju, ga nazvali najmočnejšega vladarja sveta — kar se 'mu je j zdelo silno velika ^počastitev — j in ga nato obdarili s steklenimi biseri in raznimi drugimi igračkami, ki pri nas delajo veselje le še otrokom. Pigmejski kralj pa se jih je silno razveselil in bil uverjen, da ima v rokah silno bogastvo, čeprav je učenja- in obrekovanji ne samo v ameriškem tisku, ampak v tisku na splošno, vključno tyidi v sovjetskem. Tega pa v Ameriki ne želi veliki tisk. Veliki tisk smatra; da bi to prizadelo "svobodo tiska." Ameriški tisk želi imeti pravico, da (če to želi) tudi obrekuje, laže, potvarja, ščuva na vojno, brez da bi mu nekdo mogel stopiti na prste. Kot' stvari danes stojijo, vsak mora pripoznati, da je sovjetski zunanji minister, ko je protestno noto v zvezi s tem zavrgel, imel zelo močne razloge, da jo je zavrgel tako gladko, kot da bi z nožem zarezal v maslo. ke to stalo v Franciji komaj nekaj frankov. Življenje Pigmejcev je namreč silno preprosto in zato so tudi njih kulturne in "civilizacijske" zahteve zelo skromne. Življenje in prehrana Živijo od mesa in sadežev, ki jim jih v veliki meri nudi džungla. Ogenj si delajo na najpri-mitivnejši način. Ostro prisiljeno i)aličico vtaknejo v ozko luknjico v drugi palici. V to luknjico nasujejo suhega trhlega lesa in z naglim vrtenjem dosežejo, da se to naravno žaganje vname. Potem je treba priložiti le še dračja in evo svetel plamen. Seveda je ta način precej zamuden in če bi morale naše gospodinje tako zakuriti ogenj, bi možje najbrže zelo redko kosili in večerjali. Tudi bivališča 'Pigmejcev so silno enostavna in preprosta. Ker bivajo v deželi, kjer ni mraza in snega, jim je važno le to, da se na nekak način zaščitijo pred dežjem. Seveda tam ne dežuje tako kot pri nas. Zlasti v Ekvatorialni Afriki so vsako leto neke dobe, ob katerih v določenih popoldanskih urah dežuje, ali bolje rečeno, lije kot iz škafa, nekaj ur, nato pa spet posije vroče afriško solnce. Zato pa je v pragozdih, kjer ne manjka ne vlage ne toplote rastlinstvo tako bujno, da o kaki pomladi in jeseni sploh ne moremo govoriti. Afriški pragozd je večno zelen, zato pa tudi tako zaraščen, da je prav težko prodirati skozi njegovo rastlinstvo. Pigmejci si svoje koče na- ' pravijo enostavno. Iz dolgih vej liane, to je neke rastline, ki raste približno tako, kot naš brš-Ijan, napravijo ogrodje koče, ki ima obliko polkrogle.'Nanj na-lože širokih i^almovih vej in hiša je napravljena. Tu ni treba ne opeke ne železja, le nekaj spretnosti in te Pigmejcem ne manjka. Čeprav so Pigmejci zelo majhni ljudje, so pa vendar odlični lovci, da malo takih na svetu. Njih največji lovski praznik je takrat, ko se spravijo na lov gorile, velike opice. Z dolgimi sulicami naglo in neumorno tekajo po pragozdnih stezah, dokler ne iztaknejo plena. In ko se pojavi pred njimi velika gorila, še enkrat večja od njih, tedaj jo združeno napadejo s tako bojevitostjo in spretnostjo, da zver kljub svoji ogromni moči ne more dolgo kljubovati napadu in kmalu podleže. Spretnost teh lovcev najbolj dokazuje dejstvo, da je pri takih nevarnih lovih le malo nesreč. Zanimivo je, da so Pigmejci pokazali pred učenjaki veliko zanimanje za njih sodobne naprave. Silno ponosni so bili, ko so zaslišali iz gramofonov svojo lastno govorico in celo svoje lastne glasove. Tudi bengalični umetni ogenj jih ni prav nič preplašil in radevolje so plesali v njegovem svitu, da so raziskovalci lahko fotografirali in filmali njih plese. Pigmejski kralj je pri poslušanju gramofona celo izjavil, da je glas nekega člana francoske skupine učenjakov prijetnejši, kot pa oni, k iteri ima — pigmejski plemenski čarovnik. KOLIKO JE URA? (Povesti o času) M. I L J I N Ura iz "Tisoč in ene noči" Ko so po obrežjih Sredozemskega morja—v Italiji, na Grškem in v Egiptu—živeli izobraženi narodi, je bila skoro vsa Evropa naseljena z napol divjimi barbarskimi plemeni. A čas je tekel. Polagoma so iznajdbe, navade in urejene razmere pronicale z obale. Sredo-zemnega morja na sever med množico zaostalih narodov. Okoli sedemsto let je minilo po Ktezibiju, preden se je na Francoskem pojavila prva klep-sidra in zavezniku burgundske-mu kralju. Kralj Teodorik, ki je živel v lepem mestu Raveni na severu Italije, je imel modrega in učenega svetovalca Boecija. Boecij je bil tudi spreten mehanik. Po kraljevem naročilu je delal ure, ki so kazale ne samo čas, temveč tudi gibanje ozvezdij. Ko je burgundski kralj v Lio-nu slišal o tem, je zapovedal napisati Teodoriku pismo s prošnjo, da bi mu poslal sončno uro in vodno uro, ki bi kazala čas in premikanje zvezd. Na Teodorikovo besedo je napravil Boecij silno umetno uro, ki so jo potem poslali v Lyon s pisanim navodilom, kako je treba z njo ravnati. Dopisovanje med obema kraljema je še današnji dan ohranjeno. Vodna ura je še dolgo po tistem bila v Franciji največja redkost. Tam jih niso umeli delati. Le redko je kak kralj dobil za dar vodno uro iz Italije ali z vzhoda, kjer se je umetno urarstvo ohranilo. Tako je leta 761 kralju Pipinu Malemu podaril rimski papež vodno ali "nočno" uro, kako so ji tistikrat pravili. Najčudovitejša pa je bila ura, ki ^o je kalif Harun al Rašid, arabski vladar, poslal iz daljnega Bagdada v Aachen frankovskemu kralju Karlu Velikemu. O tem in onem je zloženih mnogo povesti in pesnitev. Mnogi izmed nas so se zabavali s pripovedkami "Tisoč in ene noči" in se spominjajo kalifa, ki se je včasih preoblekel za be- ' rača, da je mogel s svojim pr-i vim ministrom ali vezirjem blo-j diti po ulicah Bagdada. i In glejte, tisti Harun al Ra-' šid je poslal Kai'lu Velikemu j vodno uro, ki je bila za tiste ča-I se pravi čudež umetnosti. Prijatelj in svetnik Karla Velikega Eginhard tako opisuje ti sto uro: "Abdala, poslanik perzijskega kralja, je prišel z dvema menihoma k vladarju. Meniha Ge-! orgij in.Feliks sta prinesla Karlu nekoliko darov od perzijskega I kralja in med drugimi pozlačeno jako umetno napravljeno uro. Poseben mehanizem, ki ga je gonila voda, je kazal čas. Vsako uro se je slišalo bitje. Nekoliko bakrenih kroglic, vedno toliko, kolikor jih je treba, je popadalo v bakreno sledko pod uro. Vsaka uro so se odpirale po ene izmed 14 dveri, ki so vodile v notranjost ure. Opoldne je iz vseh 12 dveri prišlo 12 malih vitezov, ki so vrata za seboj zapirali. Pa še več drugih divnih reči je bilo tu, da naši Francozi še nikdar niso videli takih." Ognjena ura in ognjena budilka Vodna ura je še dolgo bila v Franciji in v drugih evropskih deželah redkost. Tristo let po Karlu Velikemu je že bilo mogoče najti tu ali tam v bogatih samostanih in k "ožjih gradovih klepside, ki so bile. Večji del samostanov in skoro vsi prebivalci vasi in mest pa so bili brez ure slej ko prej. Menihom je bilo posebno težko živeti brez ure. Osemkrat v obdobju dneva in noči, torej vsako tretjo uro, je samostanski zvon klical menihe k molitvi. Po jutranji molitvi je prišla molitev prve cerkvene ure, potem čez tri ure zopet druga molitev in tako ves dan in vso noč: Seveda se revežu zvonarju ni dobro godilo. Kar naprej si je j prizadeval, da bi ugotovil čas po i soncu ali zvezdah. Če pa ni bilo' I • I I sonca m ne zvezd, si je moral pomagati, kakor si je naš zna- nec Avguštin; meril je čas s psalmi. Imeli so pa tudi drug, boljši način. Čas so ugotovili po količini olja, ki je zgorelo v svetilki; ali po v^sku na sveči. Svoj čas je bila ognjena ura tako v rabi, da so na vprašanje "koliko je sedaj?" odgovoril "ena sveča." Ali sveče niso bile enako debele. Zato niso bile primerne za ugotavljanje časa. Dobre so bile pač edino zato, ker ni bilo boljih. Pravijo, da je v sili nekaj bolje kakor nič. Nekateri samostanski predpisi pa niso prav nič modrovali ,temveč so svojim mež-narjem na kratko svetovali, naj poslušajo ponoči petelinje petje. Na Kitajskem imajo baje še danes "ognjene budilke." Iz ža-govine in smole si delajo prote, ki jih devajo po dolgem v majhen čolnič. Po sredi povprek ladjice obešajo na nit dve bakreni kroglici. En konec šibe zažigajo in ko pride plamen do niti, ta zgori, kroglici pa glasno padeta v kovinsko skledico pod čolni-čem. V Parizu so meščani delili svoj dan po cerkvenih zvonovih. Čevljarji ,tepatniki, suknjarji in trakarji so končavali svoje delo s prvim udarom k več^rnicam. Peki so pekli pred rano mašo. Tesarji so puščali delo po pr-veift bitju velikega zvona notre-damske cerkve. Ob osmih zvečer poleti, pozimi pa ob sedmih so zvonovi dajali znamenje: pogasite ogenj. In vse je hitelo gasit ogenj, da bi šli čim prej spat. Zanimivo ja, da so si v tisti dobi, ko so tako težko ugotavljali pravi čas, da pomota za eno uro sploh ni nič pomenila, modrijani trli glave z vprašanjem, kako bi morali razdeliti uro. Eden je, na primer, predlagal, da bi uro razdrobili tako: 1 ura: štiri dobe, 15 delov, 40 momentov, 60 minut, 22,560 atomov. Drug pa s tako: Ena ura, 4 dobe, 40 momentov, 480 unč, 5,^640 minut. HCTeda je svet na to norčavošT že davno pozabil. Ko se je pojavila ura z utežmi in nihalom, je postala mogoča delitev ure na dele—minute in sekunde. (Dalje v torek) Primorske ■ vesti Skrb za red in varnost mora biti dosledna in iskrena V tržaški okolici se množijo primeri tatvin, zaradi katerih so oškodovani predvsem kmetje in vrtnarji. Tatovi kradejo grozdje, sadje in zelenjavo. Te tatvine se ponavljajo že nad poldrugo leto. Enotni sindikat kmetijske stroke je predlagal Zavezniški vojaški upravi, naj se ponovno uvedejo poljski čuvaji. ZVU je sicer obljubila, da bo upoštevala predlog kmetijskega sindikata, v resnici pa je ostalo vse pri starem. Značilno je, da nimajo sedanji čuvarji javne varnosti v Trstu nobenega uspeha pri zatiranju tatinskih početij v tržaški okolici. Tudi slovenska imovina mora uživati zaščito tistih, ki so poklicani začasno skrbeti za red in varnost. Prebivalstvo upravičeno pričakuje, da mora biti skrb za red in varnost dosledna in tudi iskrena. MKS. ROOSEVELT ŽELI ' DEBATO Z VIŠINSKIM NEW YORK, 1. oktobra—Danes se je zvedelo, da je Mrs. Eleanor Roosevelt pozvala sovjetskega namestnika zunanje-ministra Andreja Višinskega na radio debato glede obtožb slednjega, da Zedinjene države huj-skajo na novo vojno. Ta debata naj bi se vršila v nedfljo. Na udeležbo,pri debati je bil povabljen tudi jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič. Kakor poroča tajnica Mrs. Rooseveltove, ni še nobeden izmed povabljenih podal odgovora. 2. oktobra 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Razprava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani proti voliunsl(i sltupini: Nagode, Snoj, Furlan Adamič je bil za Fur lana preveč ekstremen Tožilec: "Dne 10. januarja: 'Poročilo o razgovoru s Snojem. Furlan je pripravljen delati. Ima preko (angleškega) konzula zve-ze na jugoslovanski referat (oddelek) pri Foreign Officu (v Londonu). Zanima se za različno.' To je vaše navodilo. Zanimajo se za različna poročila in podrobnosti, ne za veliko politiko, ki jo že sami znajo. "Nadalje navodila za Dečka, Grošlja itd. Grošelj konzulu (v Ljubljani) preko Hribarja in Furla-na. Hribar gre za organizacijo. Furlanov sin je lačen in zmrzu-je za Uralom'." (Furlanov najmlajši sin Aljoša je odpotoval v Sovjetsko zvezo iz Amerike na jugoslovanske stroške, da postane letalec. Op. SANSa). Furlan: "To je izmišljeno, to ni res. Hočevarjpva je prinesla pismo za Iskro in Zlatopera. Povedala je, da bo kot zastopnica Rdečega križa govorila na volilnem zborovanju." Tožilec: "Ali veste o kakšnem sestanku LSM na univerzi? Ali ste komu naročili, naj vam prinese prepis tega zborovanja?" Furlan: "Ne prepis, zapisnik." Tožilec: "Kdo vam je preskrbe! zapisnik ?" Furlan: "Tajnica sekretaria-^ta." Tožilec: "Komu ste pa oddali zapisnik ? Mi smo ta zapisnik -šli pri Sircu. Zakaj ste poslali ta zapisnik Sircu?" Furlan: "Mislim, da je bilo neko poročilo, ki mi ga je napisal profesor Murko." Tožilec: "Ali ste to dali Sircu?" Furlan: "Morda." Tožilec: "S kakšnim naročilom? Sire je tukaj trdil, da ste mu to poslali, da prenese vsebino konzulatu v Ljubljani." Furlan: "Ah, kaj še!" Tožilec: "Na moje ponovno vprašanje, 'če lahko to reče Fur-lanu v obraz,' je rekel Sire, da lahko." Obtoženi Furlan je bil na obisku pri Ministru Lidiji Šentjurc ter o tem poročal naprej. Na razpravi pa je zanikal, da bi o tem komu poročal, razven mor- obveščal o političnem in gospoda kolegom. darskem položaju v Sloveniji, da Tožilec: "Ali je (angleški) je v imenu tuje države poizve-konzul vaš kolega?" doval pri meni te stvari in po- Furlan: "Ne." izvedoval za dve konkretni ime- Tožilec: "Ali ste konzulu po- j 'ji lahko trdil, da je bil Fur- yritegnjen v tujo špijorut- \lan žo' naj vedali te stvari?" Na to vprašanje Furlan molči. Tožilec: "Ali ste Sircu povedali te stvari?" Furlan: "Ne vem." Snoj naj bi Fur lanu dajal podatke o političnem in gospodarskem položaju Tožilec: "Poznate Snoja?" Furlan: "Da." Tožilec: "Kakšen človek je'ravnava nadaljevala. Navzoč je to?" bil tudi soobtoženi profesor Zo- Furlan: "Moj prijatelj je." ran Hribar. Tožilec: "Ali govori resnico?" I Predsednik: "Obtoženi Boris Furlan: "Seveda." Furlan, Hribar je izpovedal na Tožilec: "Ali ste imeli zveze s Snojem?" Furlan: "Obiskoval sem ga semtertja." Tožilec: "O čem sta se pogovarjala?" Furlan: "To ni mogoče Snoj to meni tukaj izjavi." Tožilec: "Ali^oste potrdili, da vam Snoj to v obraz izjavi?" Furlan: "Ne bom potrdil." Hribar je potrdil, da je Fur lanu dal poročilo za člana tujega predstavništva Po kratkem odmoru se je ob- Furlan: "Nič posebnega." Tožilec: "Ali sta govorila, da je na Štajerskem banda?" Furlan: "Se ne spominjam." Tožilec (čita Snojeve izjave): " 'Ko me je Furlan hotel povezati s članom predstavništva tuje države, sem v začetku mislil, da gre samo za socialne (družbene) stike. Kasneje mi je Furlan rekel, če imam članu predstavništva tuje države kaj povedati, naj mu povem, ker ga nekatere stvari zanimajo. Zato lahko rečem, da je bil Furlan zainteresiran na tem, da me seznani s članom tujega predstavništva. Po Furlanovih besedah sem videl ,da se član tujega predstavništva interesira za politične stvari. Slednje mi je Furlan povedal že v letu 1946. Nd podlagi tega sem vedel, da Furlan zastopa interesa člana predstavništva tuje države, da ga jaz informiram o političnem in gospodar-■skem položaju v Sloveniji'." Furlan: "Ta izjava Snoja je pa zelo čudna." Tožilec (čita dalje): "'Še nekaj, če danes pogledam nazaj do leta 191fl, da je hotel v letih 19Jf5 in 19Jf6 doseči, da bi jaz V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE ODKAR SMO PRERANO IZQUBILI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OCETA Joseph Levstik ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 1. oktobra 1944. Že tri leta grob Te krije, kar si v večnost se podal, lepše zdaj Ti solnce sije, vsem v spominu si ostal. Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem zdaj počiva, spomin Tvoj pa neminljivi bo živel med nami do konca dni. Žalujoči ostali: JOHANNA LEVSTIK, soproga-VERONICA, hči. Cleveland, O. 2. oktobra 1947. vprašanja, ali vam je povedal, da prihaja v imenu skupine Nagode, da ste vi to vedeli? Ali ste vedeli ali niste vedeli?" Furlan: "Nisem vedel." Predsednik: "Ni bilo niti enkrat govora s Hribarjem o Na-godetu? Mi vas bomo soočili s Hribarjem. Obtoženi Zoran Hribar, pristopite k sodišču! Ali ste takrat, ko ste prišli k Furlanu, povedali, da prihajate k njemu v imenu Nagodetove skupine?" Hribar: "Mislim, da je vedel, da imam opravka s to skupino." Predsednik: "Vi se izpovedali med preiskavo, da ste prišli k obtoženemu Furlanu s svojim poročilom, da ste poročilo izročili Furlanu, da ga je prečital, odrezal vaš podpis in obljubil, da bo vse skupaj nesel k članu predstavništva tuje države ter vas tam naiavil. Ali je bilo tako?" Hribar; "Tako je bilo." Predsednik: "Zakaj* pa je odrezal vaš podpis?" Hribar: "Zaradi varnosti, mislim." Predsednik (Furlanu): "Kaj pravite na to?" Furlan: "Jaz se ne spominjam." Predsednik: "Ali je bilo tako?" Furlan: "Jaz se tudi sedaj ne spominjam. Poročilo mi je ušlo čisto iz spomina." Predsednik: "Obtoženi Hribar, vi ste med preiskavo izpovedali (, da ste soobtoženemu Furlanu omenili kurirsko zvezo s Koroško?" Hribar: "Tega se spominjam." Predsednik: "Obtoženi Furlan, kaj pravite k temu?" Furlan: "Kdaj je bilo to?" Hribar: "To .je bilo meseca aprila. Da, letos." Furlan: "Ne vem ob kakšni priliki. Jaz nič ne vem za to." Predsednik: "On ve, vi pa ne veste." Tožilec: "Obtoženi Hribar, ali se dobro spominjate, da ste dali Furlanu pismo oziroma poročilo?" Hribar: "To se spominjam." Tožilec: "Ali se dobro spominjate?" Hribar: "Dobro se spominjam." Tožilec: "Tole pismo, ki ste ga vi že videli?" Hribar: "Da." Tožilec: "Ali se dobro spominjate, da je obtoženi Furlan odrezal vaše ime pri tem pismu?" Hrubar: "Tudi tega se dobro spominjam." Tožilec: "Predlagam, da se prej še prečita to pismo." Predsednik: "Obtoženi Hribar, ali je to tisto pismo, za katerega gre?" Hribar: "Da." Pomožni tožilec nato prečita pismo. Predsednik: "Ali ste slišali, obtoženi Furlan?" Furlan: "Da sem jaz to prečital?" Pomožni tožilec: "Kaj ste si mislili in zakaj ste odstrigli Hribarjev podpis?" Furlan: "To je nemogoče." Tožilec: "Obtoženi Hribar, ali ste oddali pismo, ki je bilo napisano na podlagi tega pisma obtoženemu Furlanu, kje ste ga oddali, na katerem mestu, v katerem prostoru?" Hribar: "V njegovem stanovanju, tam, kjer je knjižnica." Tožilec: "Ali se spominjate, odkod je vzel škarje, iz katerega predala?" Hribar: "Tega ne vem, toda tam so menda ležale." Tožilec: "Kaj je napravil, ko je odstrigel podpis, kaj je rekel?" Hribar: "Rekel je, 'bo bolje tako,' ali nekaj podobnega." Predsednik je odredil, da so odpeljali Hribarja in pripeljali Ljuba Sirca. Sire je potrdil Furlanovo sodelovanje z vohunsko skupino Predsednik: "Obtože'ni Ljubo Sire, vi ste na vprašanje, kako pravite k temu?" je Furlan gledal na organe ljudske oblasti in na petletni plan, odgovorili, da je vse to ocenjeval negativno." Sire: "Deloma negativno, deloma kritično." Predsednik: "Furlan, kaj pravite vi na to ?" Furlan: "Sicer sem se včasih razgovarjal, ampak z gospodom Sircem zelo malo." Predsednik (napram Sircu): "Iz česa.ste vi to sklepali?" Sire: "Iz najinih pogovorov." Predsednik: "Ali ste prejeli od njega zapisnik o sestanku LŠM na ljubljanski univerzi?" Sire: "Da, sem." Predsednik: "Zakaj vam je dal to poročilo?" Sire: "Prvenstveno samo za informacije, potem pa je rekel, da bi morda zanimalo tudi člana predstavništva tuje države." Predsednik: "In da to daste, njemu?" Sire: "Ne, tega ni rekel." Predsednik: "Zakaj pa vam je potem dal ?" Sire: "Da bi članu predstavništva tuje države povedal vsebino." Predsednik (Furlanu): "Kaj _ . ■% i. NAJBOLJŠE VRSTE Farmer S Poultry perutnine ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA 4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025 NAZNANILO! NAZNANILO! Cenjeni javnosti sporočamo, da smo otvorile restavracijo CANTERBURY RESTAURANT na 565 EAST 185th STREET kjer bomo gostom postregle vedno s fino domačo jedjo in doma pečenimi "pies." Priporočava se za naklonjenost. Odprto vsaki dan od 6. zj. do 8.30 zv., vklj. ob nedeljah MARY KAPUDJA — ALICE KUSAR THE MAY GO'S BASEMENT Živo-barvna FRUIT-of-the-LOOM bombaževina —z belo barvo za svežost— Stili, ki napravijo vas prijetne in privlačne za gospodinjska opravila H/ich //tti Rameni % trajno barvani cvetlični vzorci na rozasti modri ali aqua barvi * % Krasni Plaids Telefonska in poštna naročila sprejeta Pokličite CH 3000 Basement Hišna oprava Nove zimske suknje Živo-barvni blanket plaids! Tople čepice! Tu je suknja, ki ne samo da zgleda topla, pač pa JE topla! 2ivo-barvna blanket plaid, % dolžine, polno vrezana in s čepico iz enakega blaga, ki se odstrani. To je le en stil izmed mnogih po tej nizki ceni! Mere 10 do 18. Basement—Suknje Furlan: "Jaz se ne spominjam, da bi to dal, če pa trdi, da sem dal, sem dal." Predsednik: "Naprej, nadalj-ne vprašanje. Vi ste dobili iz inozemstva neko ustavo?" Sire; "Da." Predsednik: "Kdo vam je dal to ustavo?" Sire: "To ustavo so poslali emigranti." Tožilec; "Kateri emigranti?" Sire: "Drčar." (Dalje prihodnjič) Prijazno ste vabljeni, da se udeležite BASEBALL PLESA ki ga prireja John T. Blaskovic Post 5275 V.F.W. V PETEK, 3. OKTOBRA V SLOV. NAR. DOMU, ST. CLAIR AVE. Igra Mickey Ryance orkester . Vstopnina 60c Razno STAREJŠI MOŠKI želi dobiti v najem stanovanje s 2 ali 3 sobami. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. CARL L. KAUFMANN FUNERAL HOME Pogrebni zavod 6502 Franklin Blvd. ME 8884 Stanovanje se odda v najem odrasli družini brez otrok. 5 sob v collinwoodski naseljjini; garaža. Za naslov se poizve v uradu tega lista. V NAJEM SE ODDA hišo za eno družino; 6 sob popolnoma opremljene. Se lahko takoj vselite. Podnevi pokličite MA 2980, po 8. zvečer pa EX 6372. Izvršimo vsakovrstna popravila na usnjenih jopičih vsakega izdelka LONDON GARMENT CO. 1220 West 6th St. paket¥ REDNO POŠILJAMO V STARI KRAJ Točna in zanesljiva postrežba v tem oziru in prejemniki jih dobe v šestih do sedmih tednih. * Denar pošiljamo direktno na na-slovljenca, ki dobi izplačilo v 10 do 15 dneh. Za zanesljivo in točno poslugo se obrnite na MIHALJEVICH BROS. 6424 ST. CLAIR AVE. Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 2. oktobra 1947 A. AVDEJENKO -—C LJUBIM Poslovenil: D. RAVLJEN (Nadaljevanje ) Spomnil sem se plavža, kjer je delal moj oče. To je bilo davno. Nekoč se je tam dvignil tak vihar, žareča reka grodlja je na svoji poti neusmiljeno vse upepeljevala. Ljudje so se veselili tistega nesrečnega požara in se razbežali . . . Tokrat pa pastir Lesnjak, gibek in pogumen, udarja ogenj naravnost v srce in mu z lastnimi prsmi gavira pohod. Poleg njega je inženir in sem jaz, ki sem izgubil očeta pri plavžu in pokopal vso svojo družino v Gnili globeli. Železna reka počasi temni in se ohromi jena in lena razliva le še v potočkih po pesku. Brez zlobe in jeze pogledam Krama-renka. Mehanično zapira odprtino, z dolgo cevjo zabija — kakor bi streljal z orožjem — glinaste kepe v iztok plavža. Slislim, da Kramarenku še ni prišlo in mu ne pride na um, da bi preizkusil v is a j košček očetovega življenja! On ne občuti težave pri iztoku plavža. Njegove roke so se navadile parnega ventila mehanizmov. Pristopim k njemu. Pogledam ga strmo in mu rečem, terjajoč odgovora; — A, mar sva jaz in Lesnjak čudaka? Kramarenko molči, smehlja se v zavesti krivde in prijateljsko pogleda Lesnjaka, ki stoji pred vodno cevjo, spira z belimi curki dim in čad s svoje obleke in otira pepel z ožgane srajce. 38. poglavje V našo barako je prišel hudo resen kurir iz mestnega sveta in je izročil Mariji Grigorjevni vabilo. Potrditi je morala, da je vabilo sprejela. Napravila je tri križe v kurirjevo knjigo in mi proseče pokazala vabilo. Tu je bila Marija Grigorjevna Boga-tirjeva naprošena, naj pride na današnjo sejo mestnega sveta. Dvignila je obla ramena, me preplašeno pogledala in vprašala; — Počemu neki me tam potrebujejo? Saj niti poti tjakaj ne vem. Raztresena je sedla. Mačka ji je jela dobrikati ob kolenih; zdaj je kar ni bilo moč prepoznati. Dlaka je bila kuš-trava in umazana. Marija Gri-gorjevi|(a jo je zanemarjala, zjutraj je ni več pitala z mlekom na krožniku, zvečer ne z ostanki mesa. Podivjana in z večno lačnim bleskom v očeh pi je morala mačka sama iskati hrane. Ponoči je hodila krast in je sinoči pod posteljo skrivaj podavila piščance. Toda Marija Grigorjevna se ni jezila. Kok-Ije sploh ni bila opazila. Boga-tirjev je sam krmil piščance s prosom. Kdaj pa kdaj se je tudi Boris zanimal za drobljance. Toda to je bilo redko kdaj. Po ves dan ga nisem videl. Njegova lokomotiva je tovorila rudo k plavžem; čez dan kar ni stopil s stroja. Spal je poleg kotla in to samo na postajah, kjer so iztovarjali vagone. Med štirimi strojevodji, ki so se menjavali v službi, je samo on imel več kakor leto dni izkušenega dela za seboj. Drugi so bili novinci. Živel je v večnem strahu za svojo lokomotivo. Neko noč sem prisedel k njemu na posteljo. Rad bi bil z njim spregovoril o njegovih prsih, o prozornih žilah