• m Štev. 31. V Mariboru 30. julija 1885. / Tečaj XIX. IJ tt. — J)ei'»nlji tiskovnes* araHva dobivajo l!»t brar po«cimi aart/uiae. POHdtncsao Ust« proiajs knjlifar Novak na velikem trgn po 6 kr. — liokojlsl sy ne vračajo, riepiaianl listi se ne sprejemajo; Za omantU s.) ola^io cd »avadne vrstica, i!e se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Nemška hestrpljirost. Slovenci visoko čislajo od nekdaj geslo: „Vse za vero, dom in cesarja". Zato se držijo trdno svoje vere, katero tudi v djanjili kažejo; ljubijo pa tudi svitlega cesarja in avstrijsko domovino tako, da od nemškega cesarja in Bis-marka nič čuti nečejo. Celo drugačnji pa so nemški liberalci, kateri so sicer krščeni, pa vero zaničujejo, — so v Avstriji rojeni, pa vendar vedno čez nemško mejo škilijo. Očitno pravijo, da Avstrija mora biti nemška, ali pa je ne bo. Galicijo in Dalmacijo hočejo odcepiti od naših dežel in kar bi še zemlje ostalo, to hočejo vse ponemčiti, da bi jo pozneje ložej požrla nemška Prusija. Oni častijo nemškega kancelarja Bismarka, našim avstrijskim ministrom pa kljubujejo, kjer le morejo. Kaj ti ljudje nameravajo, pokazali pa so oči vidno pred nekaterimi dnevi. Pretekli teden imeli so nemški telovadci v Draždanih na Saksonskem veliko svečanost, pri kateri se je marsikaj prigodilo, kar je za Avstrijo zelo pomisleka vredno. Posebno ve-liko-nemški Avstrijci so se jako sumljivo obnašali. V Bodenbachu na nemško-češki meji so saksonski železniški uradniki lokomotivo okin-čali z nemškimi zastavami, pa poleg tistih so tudi obesili dve avstrijski državni zastavi. Avstrijski telovadci pa so črno-rumeni zastavi raz lokomotive potrgali ter doli pometali. Imena dotičnih fantalinov so se naznanila c kr. policiji v Pragi. To pobalinsko ravnanje je celo navzoče saksonske železniške uradnike tako v nevoljo spravilo, da je jeden rekel: „Ko bi imel jaz službo, takoj dam vse zastave raz lokomotive pobrati." Mnogo govorov, ki so jih pri banketu imeli, bilo je naravnost' Avstriji sovražnih, polnih veleizdaje, da si jih tudi veliko nemški časniki natisniti ne upajo. Med govorniki se je zglasil tudi dunajski odvetnik, celjski poslanec g. dr. Foregger, kateri je svojo ljubav do Avstrije takole izrazil: „Gut Heil Alldeutschland", to je: „Bodi mi zdrava velika Nemčija!" — Zdaj bodo menda jegovi volilci vedeli, po čem da je žafran!! s, Med avstrijskimi telovadci bili so tudi nekateri Madjari, kateri so podarili venec z ogerskimi barvami in madjarskim napisom. Venec je bil krasen, iz lepih belih cvetlic. Govornik deputacije, Erno Bokelman iz Hanno-verauskega, ki je sedaj učitelj telovadbe v Budimpeštu, slavil je Madjare in madjarski jezik, potem pa je omenjeni venec na oder obesil. Vsled tega nastal je velik hrup, ki se je polegel še Le potem, ko se je venec odstranil. Klicali so Nemci: „Ogri zatirajo Nemce". Nespametno je sicer bilo, da so si Madjari Nemca odpadnika izvolili za govornika, kajti s tem so morali Nemce razžaliti, vendar večja neotesanost je bila na nemški strani, ker so bili Madjari povabljeni, ker so prinesli lepo darilo, ter so telovadce nemški pozdravili. Tako brezobzirno delajo veliko -nemci. Kako da so ti Nemci Avstriji udani, razvidno je iz tejga, da se v Draždanih oni našega pre-svitlcga.cesarja niti z besedico spomnili niso. Iz tega pač lehko presvitli cesar sklepajo, kakošeu sad bode dozorel na drevesu takega vedenja. Naša vlada pa bi lehko spoznala, kje da ima svoje odkritosrčne prijatelje, ali pri Slovanih, kateri jo djansko podpirajo, ali pa pri Ncmcih, ki ji povsod polena pod noge mečejo. Iz tega se tudi razvidi, kako je veliko-nemška ošabnost povsodi ena in ista, na severu, kakor na jugu, in kako malo imajo Nemci uzrok, se pritoževati, da so v Avstriji zatirani, ako se predrznejo take reči počinjati. Bi-li ne bilo modro, ako bi vlada bolj odločno slovenski živelj v Avstriji gojila in vendar enkrat že tudi slovenski narod k mizi povabila, kateri že toliko časa za durmi stoji in se z drobtinami zadovoljuje, katere s preobilne mize nemške narodnosti padejo na tla? Že zbog tega naj vlada našo narodnost zagovarja in krepi, ker če nas ponemčijo aH ponemčurijo. bi se z nemštvom tudi lebko na nalezli enake ljubezni do Prusije. Zdaj nam naj še kdo očita, ako pobijamo načela našib nemških liberalcev in nemškutarjev, kajti ravni ti so podavači onih veliko - nemcev na severu. Avstrija bi nam morala velikoveč hvaležna biti, če jim včasi krinko raz obraza po tegnemo. Gospodarske stvari. Dobro je strnišče brž po žetvi preorati. Da je dobro in koristno strnišče brž po žetvi preorati, o tem so kmetovalci že davno prepričani. Vendar pa se nahaja o tem še mnogo krivih misli, ki jih hočemo v tem so-stavku pojasniti in njih škodljivost kolikor mogoče dokazati. Na Angleškem so se že z davna poprijeli načela, da z vsakim dnevom ki strnišče nepreorano leži, naraščajo težkoče nadurnega obdelovanja in se zmanjšujejo nade na dobri pridelek nasledeče posejatve. Te težkoče zadevajo najbolj trebljenje polja škodljivega plevela, strdenje ^prsti, katere pre-oranje od dne do dne težavnejšepostaja, in pa slednjič tudi izgubo mnogih redivnih snovi v zemlji. Ako se njiva brž po žetvi preorje, se pri-mora tako izpadlo plevelovo seme, da začne kaliti in tako se omogoči, da se, ko je nekoliko poraslo, z brano povleče in tako vniči. Za-jedno se pirnica ' izdere, na površje spravi in posuši, na kar se lahko z brano z njive odpravi. Razun tega se tudi strn s prstijo pomeša, kjer strohni in se v gnojilo spremeni. Ako se navedenim haskom še pridenejo vse iz predzimne obdelane zemlje izvirajoče koristi, katere že skoraj vsakdo zna, namreč vplivanje mraza na zemljo, tako so dobri nasledki iz pre-oranja strniščatako očividui, da se lahko vsakdo o njih prepriča. Pri predzimni obdelavi zemlje gre poglavitno za to, da se zemljišču kolikor mogo-e površje poveča, da se zemlja tako rodovitnim vplivom vremenskim toliko bolj izpostavi. Na prvo marljivo obdelovanje naj sledi drugo s globoko brazdo in potem ostane njiva v nepo-vlečeni brazdi do prihodnje spomladi. Zdaj se njiva samo povlači in ni je treba zopet preorati. Dvojna korist se po takem obdelovanju gotovo doseže. Gornja prstena plast poslednjega. leta s strmijo pomešana in če se je gnojilo, tudi gnoj je pod zemljo spravljena, spodnja še čvrsta brazda pa je na vrh djana, tako, da more svitloba, zrak, toplota, mraz in volh-kota bolje in lahkeje v njo vdirati in tako raz-krojitev dovršiti. Tako postane prstna meča skozi zimo rahlejša, kar tudi najtrše delo z najboljšim poljskim orodjem doseči ne more. Ta rahlost prstena, ki jo navadno prsteno godnost imenujejo, nareja zemljo sposobno vse pline, ki se v nji narejajo, v sebi zadržati, pa tudi druge potrebne pline iz zraka v se vleči in v sebi zadržati. Vrh tega obdrži tako obdelana zemlja dalj časa sprejeto pozimno vlago v sebi, se po vrhu prej osuši in se tedaj more spomladi pri vgodnem vremenu tudi 'prej ob-sejati. Kako pa je nasproti z zemljiščem, katero se jeseni po žetvi ni preoralo ? Prvič se njive, ki so se še le spomladi preorale in obdelale, spomladi ne morejo tako kmalo obdelati in dosti zaran obsejati. In vendar je rano spomladno obsejanje v nekaterih krajih jedini pogoj dobrega pridelka. Mnogokrat se ravna tudi krivo, da se druga brazda ravno tako globoko požene, kakor prva, da toraj vse plevelno seme, ki se je pri prvem oranju podoralo, zdaj zopet na vrh vrže in če je vreme ugodno, celo njivo preraste in se lepemu pridelku vse upanje odvzame. In ako se pomisli, koliko dela in truda je mnogokrat treba zapleveljeno njivo zopet plevela otrebiti, bode se toraj lahko spoznalo, kako malo bode taka obdelava svoj namen dosegla. Proti žižkom. Pravijo, da so mravlje smrtne sovražnice žižkom. Ako je v kakem gumnu ali kašti kaj žižkov, treba je mravelj v te kraje. Vsuje se celo mravljišče na gumno. Mravlje pre napadejo žižke in ti, prej ko morejo, poberejo šile in kopita. „P. L. Sejmovi. 3. avgusta: pri sv. Lenartu v slov. gor.; 4. avg.: pri sv. 1 ¡.ju. v Šal. dolini, na sv. Gori; 6. avg.: v Loki, Lembergu, Ptuji, Trbovljah, pri sv. Trojici v Halozah. Dopisi. Iz Središča (Narodna veselica v proslavo sv. Cirila in Metodi j a). Naše bralno društvo „Edinost" je priredilo v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metodija pod milim nebom lepo veselico, ki nas je glede igranega programa in navdušene obilne vdeležbe zares iznenadila. Predpoldan je društveni mešani zbor pel pri sv. maši in popoldan pri veselici tako dobro, da se tako le po utemeljenih vajah peti zamore; tudi možki zbor ter čveterospev se je dobro obnesel. Akoravno prostor, kjer se je veselica vršila, ni bil posebno primeren, vendar je društveni odbor to popravil z lepim okinčanjem. z zastavami, z odrom in večerno razsvitljavo tako ugodno, da se je povprek le hvala slišala. Slavnostni go- vor (g. Sinko) je bil izvrsten in deklamacija „Slava sv. Cirilu in Metodiju" (g. Vogrinec) je celo dopadala; tudi g. društveni predsednik s pozdravom bil je na svojem mestu. Zvečer, po programu, ko se je občinstvo začelo prosto gibati, je bila zares ljudska veselica. Tukaj se je igralo, tam se sukalo, tukaj se so vršili govori in napitnice, tam pelo. tukaj šetalo, tam pilo in jelo; ta živahnost občinstva je na vsakega nepopisljivo upljivala. Se le, ko je solnce vzhajalo, smo se ločili z nado, da bi se kedaj spet pri taki dobro urejeni veselici sešli. Da pa se je ta veselica tako izborno, tako sijajno izvršila imamo se zahvaliti našim gostom iz drugih župnij. Kakor sploh, so se tudi zdaj sosedni Ormožani v lepem številu vdeležili; obiskali so nas tudi gostje od Svetinj, sv. Bol-fanka ter kmetovalci iz vseh sosednih občin. Posebno pomenjljiva pa je ta veselica bila za-tegadel, ker so se vdeležili brati Hrvatje in Medjimurci z odlično gospodo. Hvala vsem! Od sv. Urbana pri Ptuj i. (Novi zvon.) Dne 20. junija t. 1. nam je zvonar g. Dencl v Mariboru semkaj spravil novi zvon, ki tehta blizo 19 centov. — V nedeljo na dan sv. Alojzija smo ga slavno v zvonik potegnoli, kjer nam vsak dan lepo poje. — Zeljno smo farani pričakovali slišati glas novega zvona; želja se nam je po kratkem delu spolnila; od veselja so se skoro vsi navzoči solzili, ko se je zvon prvokrat zglasil. Gotovo se reče: da je novi zvon olepšal staro zvonenje, tedaj imamo zdaj prav lepo zvonenje. — Hvalo in zahvalo toraj izrekamo javno č. g. župniku, kateri so nam s pomočjo cerkv. klučarjev ta krasni zvon oskrbeli. Z veseljem smo farani za plačilo zvona skrbeli in še smo tudi z večim veseljem pripravljeni, za četrti mali zvon, kateri nam bo čvetorico zvonenja olepšal, potrebno plačo spraviti. G. zvonarju še pa posebej zahvalo izrekamo zato, ker je delo izvrstno izpeljal, toraj ga vsem ^faranom javno priporočamo. Iz Salinec pri Ljutomeru. Ko sem prebral odgovor g. nadučitelja iz Ljutomera na moj dopis v „Slov. Gospodarju" br. 26 meseca junija, sem kmalu iz miznice potegnil rovaš in ga pregledal; našel sem še marsikaj tam zarezanega, pa hočem ga za zdaj položiti na staro mesto, da ga drugikrat zopet najdem, ako bo potrebno. Na rešeto hočem le dvoje djati iz odgovora, ki se z mojimi logičnimi mislimi ne zlaga, in to naj bo za razjasnilo g. odgovor-niku. G. učitelj, Vi ste tam omenili, da iz dveh pevcev, katere ste podučevali v začetnih vajah in katera sta to storila iz lastnega interesa, ne more obstati možki zbor. Do dveh tudi znam jaz šteti, pa tudi to mi je znano, da sta za hrbtom Vašeh dveh podučevancev še bila dva druga vajena nemška pevca, in Vi ste jim hoteli pomagati do zbora, saj ste tudi Vi v tem nemškem zboru, tako mi je moj prijatelj poročal, popevali. — Na koncu svojega odgovora ste rekli, da ostanete tak, kakor ste bili do zdaj, to se zopet z mojo doslednostjo ne zlaga. Odgovorim Vam: bodite popolnoma naš, ali pa odločno drugih. Napol kuhana jed ne diši, pa tudi ni zdrava. Ako bo potrebno, potegnem pa svoj rovaš zopet na svitlo. Od sv. Martina na Paki. (Čitalnica. Kraj ni šolski svet) Tukaj smo hoteli osnovati čitalnico. Osnovalni odbor bil je že izvoljen, da bi sestavil pravila in jih predložil c. k. vladi v pregled in potrjenje. Tudi izmed ljudstva jih je že veliko izreklo željo da bi pristopili kot udje k društvu. Ali zdaj se vzdigne cela tropa nemčurjev in nemškutarjev, kateri vpijejo: „joj! čitalnice ne; nemštvo je pri nas že tako na slabem". Narodnjaki Slovenci! nikar se ne plašite pred nemčurji, kateri vpijejo zato, ker se bojijo, da ne bi Slovenci nekoliko napredovali in prišli do višje izobraženosti. Kakor je za otroke potrebna šola, ravno tako je za odraščene ljudi potrebna čitalnica, kajti kdor nič ne čita, tudi nič ne ve. Otrok, kedar iz šole stopi črez nekaj let že veliko pozabi in ako potem ne čita podučnih knjig in časopisov, ne more nikdar značajen človek biti. Na delo narodnjaki! Ljubi Slovenci, delajmo za blagor svojega naroda, da se enkrat vsi zavemo svojih pravic in tako pridemo do jednakopravnosti, katero drugi narodi že davno uživajo. — Krajni šolski svet pri sv. Martinu na Paki še ziniraj nemški uraduje vkljub slovenskemu prebivalstvu. Saj pravih Nemcev tukaj ni, kateri bi svoje otroke pošiljali v dotično šolo. Možje Slovenci, kateri sedite v odboru vzdramite se in uvedite slovensko uradovanje, nemškutariji mora enkrat konec biti. Sedaj je že skrajni čas! — Od sv. Ane v Slov. goricah. (Meto-dijeva svečanost.) Tudi tukaj na obalih nemškega morja napravili smo slovesnost v čast tisočletnega spomina smrti sv. Metodija. Vkljub silnemu vetru so fantje na štirih gričih užgali lepe krese in slišalo se je milodoneče „trijan-čenje" zvonov; visoki zvonik krasile so lepe zastave: 4 slovenske trobojnice, 2 štajerski in 1 cesarska. Pred prvo službo božjo se pa ljudje zbirajo pri Sumanovi kapeli v lepem številu, da počaste sv. Cirila in Metodija, katerima v čast je ta kapela postavljena, in pred katero so fantje postavili^ slavolok z napisom, narejenim iz cvetlic: „Živel tisočletni spomin smrti sv. Metodija;" slavolok krasilo je 6 trobojnic. Preč. gosp. duhovniki pridejo tudi h kapeli in tamkaj začnejo moliti, ter se potem mej veselim „trijančenjem" in petjem v čast slovenskima blagovestnikoma podamo v cerkev, kjer je bila sv. meša v čast sv. Cirilu in Metodiju, mej katero je njima v čast organist s pevkinjami zapel pesen. Potem je imel č. g. kaplan slavnostno pridigo o tisočletnem spominu, ter je navdušeno razlagal pomen letošnjega leta in romanja na slavni Velehrad. Tako smo torej preživeli ta veseli dan, dan, kateri je za me in mnoge bi rekel, najveselejši; hvala lepa vsem ki so k temu kaj pripomogli. A. V. Iz Konjiškega okraja. Potrebno se nam vidi danes nekatere možakarje: posilinemce in petolizce Konjiških nemčurjev nekoliko popraskati. V obče rečemo, sram naj bo vse tiste nemškutarje našega okraja, ki so za Judeževo plačo: nemčursko pogostenje, njihovo žganje, pivo, vino in golaš prodali svoj glas pri zadnjih državnozborskih in občinskih volitvah in s svojim glasom vred tudi narodno poštenost svojo in svojega naroda blagostanje. Drugi so spet bili strahopetneži, ki so, da ne bi zgubili vražjega prijateljstva Konjiških nemčurjev, kakor beguni zapustili vrste boriteljev za slovenskega naroda slavo in pravo, ter hopnili v nemčurski koš. Obojnim izdajalcem sramota! Izmed d-padnikov pa hočemo danes dva posebno nekoliko pobožati. Eden je sin poštene in prej zmi-raj narodne, povsod čislane rodbine. Mož že sivih las, toraj tudi s potrebno_jzkušnjo in pametjo obdarjen, če bi se po njih ravnati hotel. Pa glejte on si misli da je veča čast nemčur-jem pete lizati, se od njih „Hei'r" in „gospod" titulirati pustiti, proti svojemu in svojih pridu za nje, ki so najhujši sovražniki slovenskega roda poprek, kmeta še pa posebno, glasovati. Se bote, mož, še le tudi takrat spreobrnili, ko se bote v jamo zvrnili ? Ne mislite, da se ravno pipljemo za Vas, pa sami bi znati mogli, kaj Vara zdrava pamet in narodna poštenost veleva. Pa-tron vseh nemškutarjev in nemčurjev nesveti črni Lucifer pa se Vas tudi ne bo vstrašil, če mu kako nemško zakrožite, ako mu pridete ke-daj v pest. Vaš sodnik, ki Vas bo enkrat sodil, pravi: Kdor ni z menoj, je zoper mene. Cigar prijatelji in pomagači pa so nemškutarji in nem-čurji, vsak otrok, ki do pet šteti zna, že dan danes ve. Toraj premislite si nekoliko, če hočete poštenjak in kristjan biti in ostati in enkrat mirno umreti. Za drugega, ki ga danes imamo na rovaši, se pač nikako ne pipamo, on je človek, ki ga najdemo povsod, ki se kaka nemčurska ali nemškutarska „župa" v Konjiškem okraju skuha. Na tega kričača smejo naši nemškutarji in nemčurji pač ponosni biti, Bog jim ga blagoslovi 1 Ce bi se od katerega naših narodnjakov take „žmahne" pripovedovale, kakor od njega že vrabci na vseh strehah čivkajo, bi ga pač pustili lepo pozdraviti iu mu povedati naj raji pristopi nemškutarjem; takih ljudi v našem taboru ne maramo. On pa si je med drugim enkrat silo prste opekel, v najnovejem času. Prišel je eno nedeljo v sosednji Spitalič ; tam je, kakor priče pravijo, v Zajcklošterški krčmi 16 litrov na „porgo" natočiti dal, potem pa s svojim hlapčičem in konjičem, ki je ta čas „cigare pušij", jo vrezal proti domu. V Go-lobovi krčmi v Spitaliču, mimo^ katere se je peljal, so sedeli ravno nekateri Spitalički fantje, ki so zaradi svoje miroljubnosti in poštenosti še zmiraj bili na dobrem glasu. Ti le so prepevali slovenske pesmi med njimi tudi Ipavče-vega „Slovenca" (Slovenec sem itd.) Ko veselo slovensko popevanje čuje, se mu razžali „potaj-čana" duša in stopi prav z medenim pogledom v sobo, začne tam fante zmerjati in nje in slovenščino psovati. Ti so en čas gledali, ker poznajo, kako kilav ptič daje, ko pa jim je vendar presedati začelo, so ga prijeli, prav dobro po-žokali, potem pa s hlapcem vred na zrak postavili. Pač za nemškutarijo v Spitalički, vse skoz narodni fari ni mesta ni tal. Od sv. Ilja pod Turjakom. Preteklo soboto t j. 26. jul. se je tukaj vršila izvan-redna slavnost. Preč. gospoda župnika Franc Klaužar in Ferdo Jan, katera sta nekdaj pri sv. Ilju kaplanovala, obhajala sta skupaj slovesno 251etnico. Vreme je bilo prav lepo; strel možnarjev je daleč po okolici naznanjal veseli dan. Dasiravno je bila sobota in ljudje prav veliko dela imajo, se je vendar od vseh strani obilno ljudstva zbralo; kar spričuje, da sta preč. gosp. jubilanta pri svojih ovčicah jako priljubljena. Ker v farni cerkvi orgije popravljajo, je bilo sv. opravilo pri podružnici sv. Lenarta. Cerkev je bila vseskozi napolnjena, tako, da jih je moralo veliko zunaj stati. Pred sv. opravilom stopi č. g. župnik J. Ev. Košar na prižuico ter razloži zbranemu ljudstvu v prav lepih in jedrnatih besedah pomen te slovesnosti in tako se svojim krasnim govorom poslušalce do srca gane. Slovesno sv. mašo je imel preč. g. jubilant Ferdo Jan, kateremu sta stregla dva sosednja čč. gg. župnika. Po dokončani cerkveni slovesnosti so se dotični čč. gosp. duhovniki zbrali k obedu, pri katerem je bilo prav veselo in so se vrstile lepe napitnice. Ljubi Bog pa naj preč. gosp. jubilantoma milost podeli, da bi krepka in zdrava doživela zlato sv. mešo. V. , Politični ogled. Avstrijske dežele. Presvitli cesar podali se bodo v prihodnjem mesecu v Gastinske toplice na Solnograškem, kjer bodo cesarja Vil-jelma obiskali. — Ministerski predsednik, grof Taaffe podal se je na svoja posestva v Elli-schau. — V novem drž. zboru je 353 poslancev. Mej poslanci je 48 uradnikov, 22 profesorjev, 24 duhovnikov, 19 obrtnikov, 3 bankirji, 4 trgovci, 8 notarjev, 21 odvetnikov, 7 zdravnikov, 1 le-kar, 3 uredniki, 1 inženir, 120 grajščakov, 41 posestnikov, 6 zasebnikov, 2 tiskarja, 1 stav- bar, 1 fotograf in 1 krojač. 133 poslancev je plemenitega stana in sicer: 5 knezev, 1 deželni grof, 36 grofov, 32 baronov, 47 vitezev, 10 plemenitih. — Na Dunaju ustanovilo se je baje češko društvo, katero ima namen delati na to, da se češki jezik proglasi kot drugi deželni jezik, da se ustanovljajo češke šole, da se postavijo pri volitvah taki kandidatje, kateri so Cehom prijazni itd. Nam se zdi ta vest zelo neverjetna. — Nova postava proti potepuhom, o kateri smo že večkrat v „Slov. Gosp." govorili, dobila je 26. julija veljavo. — Deželno razstavo v Celovcu otvoril je preteklo soboto ob 11. uri predpoludne nadvojvoda Kari Ludo-vik v nazočnosti mnogih odličnjakov in zastopnikov vseh obrtnih strok. — Gališki namestnik prepovedal je gališkim učiteljem, udeležiti se učiteljskega shoda na Velehradu. Vnanje države. Sveti oče prekonizovali so 27. julija šest kardinalov, kakor tudi praškega nadškofa in budjeviškega škofa. — Ruski car odpotuje 4. avgusta na Finlandsko, kjer bode nadzoroval vojaške vaje ter ogledal trdnjavo Helsingfors, potem pa se vrne v tabor v Krasnoselo. V Petrogradu zasledila je policija zopet nekatere nihiliste, kateri so imeli dosti dinamita in skrivno tiskarno. — Pretekli teden je na Španskem zbolelo za kolero 10.428, umrlo pa 4041; samo v vesi Monte Agudo, ki šteje 756 prebivalcev, jih je v nekaterih dneh 250 za kolero umrlo; 150 mrličev niso mogli pokopati; kuga se širi proti severu. — Salisbury stavil je predlog, naj blizu Zulfikarja nastavljene čete zapustijo ta prostor; Rusija je na ta predlog ugodno odgovorila, pa s pogojem, da Afganci tega prostora ne zasedejo. — General Grant, slavni vojskovodja severno-amerikanskih držav je umrl; bil je zadnji čas zelo ubog, ker je vse svoje premoženje po nesreči zgubil; 11. avg. se pripelje njegovo truplo iz Mount-Mac-Gregora v Novi Jork ter bode tam 4 dni izpostavljeno ; 8. avg. bode general na državne stroške pokopan v novojorškem osrednem parku ; predsednik Cleveland je ukazal, da se na vseh javnih poslopjih 30 dni razobesijo žalo-stinska znamenja. — Zdaj časniki zopet poročajo, da je Mahdi 22. junija za osepnicami umrl; njegovi pristaši so se iz dongolske okolice, kjer jih je bilo veliko število, umaknili proti jugu. Iz Kahire se poroča, da so ustaši napali predmestja Kasale ; posadka je odbila napad ; usta-šev je padlo v boji 3000 mož; posadka je kon-fiscirala 1000 volov in ovac ter 700 pušk. — V Rongapuri na Bengalskem napravil je trikraten potres mnogo škode; cela ves pri Na-thoru se je pogreznila pod zemljo. Za poduk in kratek čas. Kolera na Španskem; španski kralj, usmiljene sestre. Kolera na Španskem strašno razsaja, posebno v pokrajinah. Dosedaj je že več, kakor 20.000 oseb za to strašno boleznijo umrlo. Lep izgled junaške hrabrosti dal je španski kralj Alfonz s tem, da se je podal v najbolj okuženi kraj Aranjuez. Zjutraj ob 5. uri peljal se je s svojim adjutantom proti sprehajališču „Re-tiru", a nekaj minut pozneje zaukazal je kralj kočijažu, naj obrne proti južnemu kolodvoru in proti svojemu adjutantu obrnjen dejal je smehljajoč: „Midva greva v Aranjuez". Na kolodvor dospevši izročil je kralj adjutantu svojo listnico ter ga naprosil naj kupi dva železniška vozna listka za prvi razred. Nekaj minut pozneje sedel je Alfonz v vagonu. Cez jedno uro dospel je vlak v Aranjuez in kralj začel je obiskavati vojašnice in bolnišnice. Pred svojim odhodom pisal je Alfonzo kraljici to le pismo: „Ko dobiš to pismo, bodem jaz v Aranjuezu. Ne vznemiruj se, ne muči se. Popoludne se zopet vrnem". Kraljica čitajoča te kratke vrstice, ni mogla vzdrževati solz. „Nikdar mu ne odpustim", rekla je, „da mi ni naznanil tega; saj bi bila lehko šla oba tje". Ko se je zvedelo po Madridu o kraljevem potovanju v Aranjuez, zbrala se je množica okoli kraljeve palače. Kraljica, katera je v kapelici molila, morala se je pokazati na balkonu, in ljudstvo jo je živahno pozdravljalo. V Aranjuezu obišče kralj najprej vojaško bolnišnico. Nihče ni vedel za njegov prihod. Pri vhodu prikloni se globoko pred usmiljeno sestro ter jej poljubi roko. Vsakemu bolniku da dobro besedo. Potem se poda v civilno bolnišnico ; tukaj bilo je 230 bolnikov na koleri, izmed katerih je 60 umiralo. Kralj stopi bliže; bolniki sami prosijo kralja, naj odstopi; a Alfonz prej ne zapusti bolnišnice, dokler vsakega ne pozdravi. Potem gre kralj v vojašnice; stisne vsakemu častniku roko ter ga prosi, naj ne zapusti mesta. Vsi oficirji obljubijo, da hočejo ostati ter z narodom nevarnosti kolere deliti. Med tem je v Madridu množica se podala na kolodvor čakat junaškega kralja. Ljudstvo šlo je nasproti vlaku, kateri je moral obstati četrt ure pred kolodvorom. Komaj je kralj stopil iz voza, pala mu je kraljica v naročje. Prizor bil je črez vse genljiv. Voz je bolj vleklo ljudstvo, kakor konji. „Živel junaški kralj, ki ljubi svoj narod", to so bile besede, katere je bilo čuti pol ure na poti od kolodvora do kraljeve palače. Drugi genljivi prizor je sledeči: V Aranjuezu umrli so vsi lekarji. Drugje pa so pobežali. V Madridu pokliče guverner le-karje, njih pomočnike in je prosi, naj se podajo v okuženi kraj. Nobeden se ne oglasi. Guverner obljubi vsakemu deset krat večo plačo, a tudi sedaj ne prevzame nobeden nevarnega posla. V tej veliki zadregi se obrne guverner do prednice usmiljenih sester in akoravno so sestre večinoma po okuženih krajih in mestih razdeljene, vendar obljubi prednica hitro pomoč. V treh urah bilo je pet sester, zdravilstva veščih, na odhod v Aranjuez pripravljenih. Nobena ni vprašala, kakšno da plačilo dobi, temveč iz golega človekoljubja podale so se v nesrečno mesto. To je izgled prave krščanske ljubezni. Smešnica 30. Nek kmet pride v pisarno. Spehan zavoljo daljne hoje bi se bil rad vsedel, pa ne vidi nikjer stola. Pisarjev eden zapazi njegove misli ter se ponorčuje ž njim: „No, oče, pa se vsedite!" Bistroumni kmet se nekoliko ozre po pisarni in pravi: „Gospodje, ne zamerite, pri vas je kakor pri meni v škedn/ — polno cepcev, stolov pa nič." . Razne stvari. (Presvitli cesar) darovali so po toči v Krškem okraju na Kranjskem poškodovanim iz svojega premoženja 3000 fl. (Njih ekscelencija) mil. knez in škof bodo prihodnji teden delili zakrament sv. birme v Gornjegrajski dekaniji in sicer: 3. avg. v Mo-zirji, 4. v Nacar-etu. 5. v Rečici, 6. v Gornjem gradu, 7. pri sv. Frančišku, 8. v Ljubnem, 9. v Lučah, 10. avg. v Solčavi. (Nemške družinske knjižice) hočejo povsod vrinoti, tako se pritožujejo župani. Do-sedaj so bile take knjižice tudi slovenske, da se je vsako družinče lehko iz njih podučilo, kake pravice in dolžnosti ima. Sedaj se bodemo torej spet morali pritoževati in prepirati, da dosežemo, kar nam gre po postavi. Žalostno, da v Avstriji Slovan, posebno pa Slovenec brez hudih pravd ne more priti do ravnopravnosti, akoravno mu jo postave jasno in glasno oblju-bujejo. Nemcu se nikdar ni treba pritoževati. (Mesto podučitelja) na 5razredni šoli pri sv. Magdaleni v Mariboru je razpisano do 15. sept. (Celjsko učiteljsko društvo) bode zborovalo 5. avgusta ob 4. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi odbor. (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca julija 1885 dohodkov 38.154 fl. 95 kr., stroškov 37.155 fl. 44 kr., prometa 75.310 fl. 39 kr. (Ptujsko hranilno in posojilno društvo) imelo je od 1. jan. do 30. junija t. 1. dohodkov 50.102 fl. 85 kr., stroškov 47.047 fl. 2 9 kr., torej prometa 97.150 fl. 14 kr. (G. dr. A. Vrečko), profesor na nemški gimnaziji v Brnu, imenovan je profesorjem na gimnaziji v Celji. (Poštni urad) dobijo L avgusta pri sv. Andražu v Slov. gor. (G. Jurij Pu č k o) od sv. Andraža v Slov. goricah, koncipient v Kamniku, bil je promovi-ran za doktorja prava. (Vabilo) k svečanosti v proslavo Cirila in Metoda, katero priredi Ormoška čitalnica v nedeljo dne 9. avgusta 1985 v vrtu gospoda Jakoba Žinka v Ormoži in pri katerej sodeluje godba c. kr. 47. peš-polka Mariborskega. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 30 kr. od osebe. Odbor. (Iskreno zahvalo) izrekamo vsi vino-gradni posestniki in bližnji sosedi podružne cerkve sv. Antona v Drenovcu na Bizeljskem za lepo mešno obleko, katero je gosp. J. Kari Juvančič, posestnik na Bizeljskem cerkvi sv. Antona daroval. Bog mu povrni! (S Kapele) se nam poroča, daje tam zadnjo nedeljo nek surov fant Franca Slana pred krčmo napadel, ko je bil zadnji ravno iz cerkve prišel, ter mu je z dolgim nožem trebuh razparal. Ranjenca so v Radgono odpeljali, divjaka pa še isto popoludne pri svetem Petru vjeli. (Breja prašiča) je bila posestniku iz Konjiške vesi se izgubila; zastonj so jo, celo s psovi, iskali, še le 10. den so jo v gošči našli, pa je imela že dvoje zdravih praset pri sebi, drugi pa so bili že poginili. (Letošnje duhove vaje) bodo v duh. semenišču od 24. do 28. avgusta. (Pri občnem zboru) kat. tisk. društva bilo je dnes veliko število udov, duhovnih in posvetnih navzočih. V odbor društva so voljeni p. n. gg.: Košar, Ogradi, dr. Križanič, dr. Ra-daj, dr. Glančnik, dr. Mlakar, prof. Skuhala, dr. Feuš, dr. Kukovič; njih namestniki pa so p. n. gg.: kanonik Herg, dr. Ferk, profesor Majciger. (V odbor za ustanovi j enje tiska r-n e) volil je obč. zbor kat. tisk. društva p. n. gg.: Dr. Dominkuš, dr. Radaj, dr. Glančnik, kan. dr. Križanič, dr. Mlakar. (Na planini Bjelašnici) v Bosni poginilo je*prve dni t. m. 14 konj, jeden vol in jedna krava vsled hudega mraza. (Spremembe v Lavant. šk.) Kn.-šk. duh. svetovalci postali so čč. gg. župniki: Fr. Fohn, Tomaž Jeretin in Franc Supantič. Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Jože Kotnik k sv. Štefanu in And. Fišer v Koprivnico. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Šijanec Ant. 10 fl.; Beljšak, Kocuvan, Kaplar, Korošec Fr., Mikuž Val., Pernat Jer., Rančigaj in Turkuš po 1 fl. Leterijne številke: V Gradci 25. julija 1885: 51, 81, 42, 20, 28 Na Dunaji „ „ 47, 68, 62, 29, 22 Prihodnje srečkatija 1. avgusta 1885. _ Podpisani vljudno naznanjam, da že delj časa kupujem maslo in jajca in ravno te reči po najboljši ceni plačujem, tedaj vse trgovce, kateri se s tem blagom pečajo, in gospodinje iz okolice vljudno vabim te reči zmirom pridno k meni pošiljati. Cena masla je kg. 65 kr. ali stari pint 78 kr., in jajc 53 za 1 gld., če je lepo friško blago. V Borcih pri sv. Križu poleg Ljutomera. I?I. Göttlich. 2_3 Ponudba. Lepo posestvo '/2 ure Ljubljane daje se septembra t. 1. prav vgodno v najem za več let. Oskrbljeno je z lepim in pripravnim poslopjem, hleva za 30 govedi, kozolc s 26 oken i. t. d., in leži prav poleg ceste, z velikimi in lepimi vrti; vgodno je vsled tega tudi za vsaki obrt. Njiv je 32, travnikov 29 in gozda 17 oralov. Iz prijaznosti vredništvo lista pov4 več. Slomšekovih zbranih spisov četrta knjiga: „Različno tolog-o'«, ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. g. M i h. L e n d o v š e k v M a k o 1 a h (Maxau bei Pöltschach) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po knjigarnah ji je: fl. 1.40 za trdovezan, fl. 1.30 za broširan izvod. Obsega tri oddelke: I. „šola in odgoja" str. 180: II. „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. „razna tvarina" str. 357-428. (5-10) i .0 t Dobiva se pri .lati. Leonu v Mariboru Ljudska knjižnica!. de! I. točnjsT lično in močno vezana v platno po fl. 1.20 Posamezne „Platnice" od najfinejšega platna s črno vtisneno sliko od zavitka po 30 kr., z vezanjem vred po 50 kr. Lepo posestvo pri cerkvi ležeče, v krasnem spodnje štajerskem kraji, za umirovljenega duhovnika, kakor za vsako obrt, krčmo, kramarijo, mesarijo ugodno, se iz proste roke proda. Kje? pove upravništvo „Slov. Gospodarja". 2-3 Izvrstna tropinska žganica Hktl. po gld. 18.-20- Izvrstna slivovka Hktl. po gld. 24 — Izvrstna drožena žganica Hktl. po gld. 24 — 40 — se dobiva v žganjariji 3-10 v Hočah pri Mariboru. Posojilnica v Celji naznanja: 1. Hranilne vloge se brez izjeme sprejemajo in izplačujejo samo vsaki torek, ^ ravno tako posojila. 2. Obresti ocl posojil se tudi vsaki petek sprejemajo. 3. Posojila se pa dajajo samo zadružnikom, t. j. udom posojilnice. Opazka: Hranilne vloge se obrestujejo s 5 %, posojila se dajejo po 6°|o. V najemi Pri graščini Thurn - Gallensteinski na Dolenskem daje se več reči pod prav ugodnimi pogoji na najmanj 3 leta v najem. Tele so: 1. Malin za žito in za lesnino v naj-boljem stanju in še v delovanju, z njim se dobi po volji tudi njiv in travnikov. 2. Po polnem arondirano zemljišče s hišo in velicimi poslopji, 13 oralov l077n sežnjev njiv, 13 oralov 1121 □ sežnjev travnikov, 1 oral 1178n sežnjev pašnika in naposled 10 oralov 112!□ sežnjev lesa za steljo. To zemljišče se utegne tudi prodati. Lega in tla so izvrstna za hmelj arij o. 3. Več njiv in travnikov ali posa-mčz ali pa v večjih kosih, k tem se dobč lehko tudi stanovališča. Več pove oskrbniški urad Thurn-Gallen-steinske graščine pri sv. Križu na Dolenskem — ustmeno ali pismeno. 2-3 Orgije na prodaj novo izdelane, s tremi spremembami, ki so najbolj pripravne za kako podružniško cerkev. Več se izve pri Jo s. Marcliisctti, 2-2 org-finistn. v Brežicah (Rami.) 2-3 Ponudba. Popolnoma urejena obrtnija metlic« r-stvu in voščenega svečarstva s pravico žganje točiti se v nekem večjem mestu na spodnjem Štajerskem takoj v najem da. Pojasnila daje dr. Langer v Celji. Gvet zoper trganje je odločno najboljše zdravilo zoper , protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živ-Icih, oteklino, otrple ude in kite _iitd., malo časa, čo se rabi. pa mine Stiju^matfi.popolnem trganje, kar dokazuje obilo zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliči" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne krogijice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 fl. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Planinski zeliščni sirop kranjski JI 56 lcr., izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji ME" v lekarni „pri samorogu" "^G Adresa: Lekarna Trnlioczy-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. -O 110111 3-3 Vanic & Jerman. Podpisana naznanjava slavnemu p. t. občinstvu uljudno, da sva s početkom meseca julija 1885 začela in odprla v svoji lastni hiši (poprej g. Ripšlnovej) v Celju štev. 39, na oglu poštne in graške ulice svojo štacuno in trgovino z različnim suknenim, platnenim in tka nim blagom, pertenino in vsake vrste drobnarijo pod firmo Vanič & Jerman. Dolgoletne v najboljših trgovskih hišah nabirane izkušnje in vednosti, potrebni denarni pripomočki, dobre z naj-veljavnejšimi fabrikanti naju priporočajo in opravičujejo, da prosiva slavno p. t. občinstvo za naklonjenost, zaupanje in obilno obiskovanje najne trgovine. Trudila se bodeva, kolikor je v naj-nih močeh, da hitro in dobro ter pošteno in po ceni ustreževa željam vseh časti-tih kupovalcev. Zagotovljava ob enem, da imava na prodaj čisto novo in izbrano robo po pr&v nizki ceni in smeva trditi, da nik-do ne bo nezadovoljen šel iz najne šta-cune. Prosiva zatoraj uljudno za prav i obilno obiskovanje. V Celji dne 8. julija 1885.