I/ PO NflJNOVEJŠI TEHNOLOGI)! PROIZVfl]flMO O BATERIJE BREZ VZDRŽEVANJA ZA ZAGON AVTOMOBILOV O BATERIJE SEKUNDARNEGA TIPA ZA HOBI PROGRAM # TRAKCUSKE BATERIJE Pg, NAMENJENE KOT VIR ENERGIJE ZA POGON VILIČARJEV IN DRUGIH DELOVNIH STROJEV O STACIONARNE BATERIJE - STABILNE IN PRENOSNE KOT REZERVNI VIR NAPAJANJA PRAVKAR VODIMO AKTIVNOSTI ZA PRIDOBITEV ISO STANDARDA 9001. NAŠE GESLO JE “VGRADI IN POZABr Jovama .Akumulatorskih ^oteri| MEŽICA mepzomA OSlC&A trgovcev in gostincev iz našega skladišča v Slovenj Gradcu: MALOPftOVAJft OSKRBA iz naše ponudbe v lastnih poslovalnicah: prehrambeni izdelki čistila, pralni praški, galanterija alkoholne in brezalkoholne pijače TRGOVINA NA VELIKO IN MALO p.O. Meža 17, 62370 Dravograd Telefon: (0602) 83-641 > Skladišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 8 Tel.: (0602) 42-551, fax: 42-214 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN STRANKAM ŽELIMO USPEŠNO 1995 samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu > samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu > samopostrežna trgovina v rfi tv» • Topolšici TRADICIJA JE NASA GARANCIJA Karikirano c*=el *re~ - Veš kaj. Liska, kar midva se zmeniva! To ti jaz naredim zastonj, pa še lepo ti bo! Zgledi vlečejo, mar ne? Moderno je razpravljati o triletnem porodniškem dopustu. Ob tem pozabljamo na resnejše teme, kot so neracionalna izraba proračunskih sredstev, ukinjanje delovnih mest in pomanjkanje stanovanj. Važna je dolžina, kvaliteta se zdi postranska stvar! Ob porodniškem dopustu si brusijo kremplje strankarski navdušenci in si nabirajo volilne glasove. Sejejo lepe besede, za žetev se še ne ve. Vlada je odklonila predlog zakonske rešitve zaradi pomanjkanja denarja. Kandidatke za nosečnost brez služb in stanovanj tudi odklanjajo ta predlog. Redke zaposlene se tresejo za službe neglede na usodo naroda. Kdo naj torej poskrbi za rojstva, da Slovenci ne torno izumrli? Ponujam idejo! V obliki besede, ki naj bi se udejanila, torej "meso postala". Pošljimo v Rim k svetemu očetu delegacijo iz vrst parlamentarcev s prošnjo za ukinitev celibata. Vsaj v Sloveniji. Delegacijo naj sestavljajo maratonec v govorjenju, trubadur iz opozicije in kratkokrila čedna poslanka. Če bodo nastopili enotno in vztrajno, jim to uspelo prepričati božjega namestnika. Ko bodo v vsakem slovenskem farovžu poskrteli za številno in srečno družino, se bodo tudi drugi farani zgledovali po njih. Vrnili se bodo srečni stari časi, ki z vračanjem gozdov in gradov dobivajo državno materialno stimulacijo. Dokler ta predlog ne to osvojen, naj kandidati gladovno stavkajo in se vnaprej solidarizirajo z nedolžnimi, ki bi jih po srednjeveških metodah poslali v modemi podjemiški svet. Če vam ideja ni všeč, nič hudega. V demokratični "valilnici idej" po Sloveniji to konkurenca dvignila kvaliteto predlogov. Javna razprava se šele pričenja. Pridružite se !□ Zaskrbljena • Nekateri šele ob zadnji uri čutijo prve očitke vesti. • Pred vsakim vetrom se najde zavetrje. • Kdor krade kruh, se hrani s pogačo. • Z dobrim odvetnikom so kazni manjše. • Potrošnik je kot krompir - vsi ga lupijo. NIKO VSEBINA ^ Veterina: Koroška brez lastnega zavoda 4 C& Strasti se ohladilo 6 & Dravograd: "Zaupamo v novo občino" 9 c®- Ribnica na Pohorju: Občina še letos? 10 Za mlade: Hit lestvice koroških diskotek 17 c» Za najmlajše: Zimska pravljica 21 «•> Črna kronika: Ambasadorji 30 c» Borza dela 34 Na naslovnici: Prijatelji Foto: dokumentacija Prepiha PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne ra Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: liskama ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne ra Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13- točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. PREPIH 03/95 - 3 V ospredju KOROŠKA JE PO NOVI VETERINARSKI ZAKONODAJI OSTALA BREZ LASTNEGA JAVNEGA ZAVODA siromašenje KOROŠKE REGIJE one« lanskega leta (Uradni list, št. 82, 30.12.1994) je bil sprejet Zakon o veterinarstvu, ki Koroški kot regiji ni priznal enakopravnega statusa. Koroško in njen veterinarski zavod v Dravogradu je zakonodajalec priključil mariborskemu zavodu, kljub amandmajem koroških poslancev ter dokazovanju koroških veterinarjev, da Koroška pri organiziranju javne veterinarske služe potrebuje določeno samostojnost. Koroški veterinarji (pa tudi inšpekcijske službe ter bivši izvršni sveti) so večkrat javno izrazili bojazen, da bi izločitev Koroške iz mreže javne veterinarske službe pomenila siromašenje te dejavnosti. Korošci so svoje argumente poslali tudi na Republiško veterinarsko upravo, za razliko od uspešne aktivnosti pri sodišču v Slovenj Gradcu pa boj za javni veterinarski zavod ni obrodil sadov. Koroška sedaj sodi v javni veterinarski zavod Varibor. V veliki meri pa so za takšno stanje krivi tudi veterinarji sami oziroma bivše vodstvo, kajti v preteklosti niso pripravili pogojev, da bi Koroška lahko imela samostojen javni veterinarski zavod. Edvard Potočnik, doktor veterinarske medicine, ki je bil nazadnje zelo kratko časa v.d. direktorja Koroškega veterinarskega zavoda, te dediščine preteklosti v letu dni ni mogel spremeniti, o vzrokih za takšno neomajnost zakondajalca pa je dejal: "O vzrokih za takšen predlog zakonodajalca je potrebno poseči nekoliko v preteklost. Leta 1980 so se prejšnje veterinarske postaje združile v Veterinarski zavod Koroške. Leta 1988, ko je potekala verifikacija veterinarskih javnih zavodov, pa naš zavod ni izpol- njeval zahtevanih pogojev, kot so lastni laboratorij in ustrezen kader, takratni samoupravni akti niso bili v skladu z dokumentacijo. V teh letih je zavod normalno delal, ni pa si pridobil verifikakcije. Sedaj pa je stanje takšno, da so izpolnjeni skorajda vsi pogoji, tako za ve- rifikacijo kakor nidi za samostojni zavod. Doktorji veterinarske medicine bodo v kratkem pridobili ustrezno specializacijo, v Radljah ob Dravi je bila zgrajena zbiralnica za manjše živalske odpadke, dobili bomo avtomobil za večje živalske odpadke, laboratorijske usluge pa bi lahko koristili v Celju oziroma v Mariboni. Vendar je zakonodajalec vztrajal pri svojih argumet-nih in ni uslišal želja Korošcev," pravi Edvard Potočnik. Korošci so Ljubljano nidi v tem primeru opozarjali na posebnost te pokrajine, ki je zaokrožena regionalna in politična enota, znotraj katere je doslej veterinarska služba strokovno in samostojno opravljala svoje delo. Ker niso imeli verifikacije, je sicer bilo določeno nekakšno mentorstvo mariborskega veterinarskega zavoda, ki pa v praksi ni nikoli zaživelo. Mentorstvo je bilo le na papirju. Koroški veterinarji pa so prepričani, da vodenje javne veterinarske službe iz Maribora ne bo tako učinkovito kot bi bilo v primeru, če bi Koroška imela svoj zavod. Ustrezno organizirana veterinarska služba je na Koroškem še toliko bolj pomembna, saj je živinoreja ena od najbolj pomembnih panog kmetijstva v regiji. Na drugi strani pa je bila koroška veterinarska služba doslej razmeroma dobro organizirana in je dobro delovala. Skrbela je za živino na 3152 kmetijskih gospodarstvih, to je za več kot 21 tisoč govedi, za skorajda 18 tisoč prašičev, v regiji pa je po nekaterih ocenah več kot 1,6 mijonov kosov pemtnine. Bivši Koroški veterinarski zavod, ki je imel sedež v Dravogradu, je pokrival vse štiri koroške občine, enote pa so bile po vsej Koroški. Za Mežiško dolino je bil sedež na Prevaljah, za ostale občine pa v Dravogradu, Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu. Zaposlenih je bilo petnajst doktorjev veterinarske medicine, dva veterinarska tehnika in dva administratorja. Po novi zakonodaji, ki Živinoreja je pomembna kmetijska panoga v regiji 4 - 03/95 PREPIH Komentar omogoča opravljenje zasebe veterinarske dejavnosti, bo večina koroških veterinarjev šla na svoje. Po zadnjih podatkih naj bi se v Mislinjski dolini privatiziralo pet veterinarje, v Dravogradu trije, v Radljah ob Dravi prav tako trije doktorji in en veterinarski tehnik, v Mežiški dolini pa pet doktorjev. Vse kaže, da bodo-viški le v administraciji, to je dve delavki, ki sta doslej opravljali računovodska in administrativna dela. Koroški veterinarji na osnovi svojih izkušnenj zagovarjajo in predlagajo, da bi-v javni veterinarski službi na Koroškem delali štirje doktorji veterinarkse medicine in en higienik, medtem ko je iz območnega zavoda v Maribom slišati predloge, da bi na Koroškem javna veterinarska služba zaposlovala le dva ve: terinarja. Takšno krčenje pa je že prva vidna posledica dejstva, da Koroška ni enakopraven del slovenske javne veterinarske mreže. In za konec: kakšna je pris-tojnost zasebnih veterinarjev, kakšna je razmejitev med državnimi in zasebnimi veterinarji in, kar je najpomemb-njejše, ali bo nova organiziranost prinesla napredek v veterinarski službi. Na zadnje vprašanje bo odgovoril čas, sicer pa zakon predvideva, da bo zasebno veterinarsko dejavnsot odpravljalo več kot 70 odstotkov slovenskih veterinarjev (predvidoma 605 veterinarjev, v območnih javnih ve-terinarksih zavodih pa bo zaposlenih 230 veterinarjev). Zasebni veterinarji bodo opravljali predvsem veterinarsko službo na primarni ravni (spremljanje zdravstvega stanja živali, preprečevnaje, odkrivanje, zdravljenje in zatiranje kužnih in parazitskih bolezni, veterinarska pomoč, zdrav-stveni pregledi živali, terensko delo itd., itd.). Zasebna veterinarska dejavnost je lahko raznolika, saj zakon dopušča, da veterinarji ustanovijo zasebno veterinarsko ambulanto, veterinarsko bolnišnico, veterinarsko lekarniško postajo, veterinarsko kliniko in podobno. Veterinarsko službo na sekundarni in terciarni ravni pa si je obdržala država oziroma Veterinarski zavod in Veterinarski inštitut. □ (mp) pračoVSKO POPJtTJtfc SLO VINJ GRADIČ TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.:. (0602) 41-127, fax: 43-756 trgovsko podjetji: ŽILA Slovenj Gradec je v poslovalnici ŠPORT v Meškovi ulici v Slovenj Gradcu pripravila veliko posezonsko razprodajo zimske športne konfekcije in smuči. Pohitite, saj zima še traja, od 20 do 40% nižje cene pa veljajo samo do razprodaje. Člane vseh konjeniških klubov obveščajo, da jim še vedno pri gotovinskem nakupu odobrijo 10% popust ŽILA DAM SS ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI. POD PRSTE JIM GLEJMO! Piše: Edi Prošt V bivših koroških občinah je bilo v zadnjih štirih letih zgrajeno tako malo novih stanovanj, da mlade družine, tudi če bodo starši lahko doma tri leta po porodu, ne bodo imele novih Slovencev, ker jih pač ne bodo imele kje imeti. Da ne govorimo o drugih vsakdanjih stiskah, ko je "dobiti stanovanje" lahko celo vprašanje življenja in smrti. Stanovanj, takih neprofitnih, ki so edino dosegljiva večini, enostavno ni. Skoraj perverzno je zato, da so si skoraj vsi, ki so sodelovali na lanskih volitvah, dali v program tudi reševanje stanovanjskih stisk. Ne zato, ker morda to ne bi bilo potrebno, reševanje stisk namreč, temveč zato, ker je večina teh ljudi tudi do sedaj živela v teh istih krajih, med temi istimi ljudmi, večina je strankarsko opredeljena, torej so le imeli "nekaj zraven" tudi do sedaj. Perverzno je tudi zato, ker je nekaj denarja vendarle bilo, pa so bile energije usmerjene vse drugam. Čast izjemam. Posebej ravenski primer je v nebo vpijoč, saj je mogoče ugotoviti, da so odborniki stanovanjskega sklada poskrbeli praktično le zase in za "svoje, riti" (kar poglejte sezname tistih, ki so dobili posojila), stanovanja niso zgradili nobenega, izvršni svet občine jih je nategnil, da so denar posodili Komunali, ki zdaj javno razglaša, da ga ne bo vrnila, še več pa so ga skorajda na lepe oči dali v Stavbenik, resda za stanovanja, ki pa jih nikoli ni zgradil. Zato je treba vsem, ki so na oblasti, gledati pod prste. Lepljivi so, in samo strah pred javnim razkrinkavanjem je zdravilo pred skušnjavami. Pa še ta je ob (ne)učinkovitostih naše sodne veje oblasti neučinkovit. Kar spomnimo se odtekanja denarcev iz občinskih proračunov. Pa vendar je v demokraciji samo tako mogoč popravni izpit na naslednjih volitvah. Še tako vztrajno zatrjevanje nekaterih, da so "čisti", ni pomagalo in čas bo zdaj laže pokazal, da so ljudje na volitvah imeli prav. Čas bo pokazal za nazaj, da se nismo opekli za naprej, spet velja pravilo - za vsak tolar jim glejmo pod prste! □ Aktualno s—v eveda se tudi ta juha ni pojedla tako vroča, kot se je 1 tisti večer, na prvi seji nove-1 ga občinskega sveta, skuhala. Župan Večko je umaknil zadržanje sklepov, že na drugi seji so se politične strasti pomirile, povsem konkretni problemi, ki čakajo župana in občinski svet, pa bodo očitno primorali oboje, da bodo normalno sodelovali. STRASTI SE OHLAJAJO Nova občina Ravne Prevalje je po številu prebivalcev na Koroškem največja. Župan Maks Večko je sicer nov toda z izkušnjami predsednika občinske skupščine. Že na prvi seji občinskega sveta se je "proslavil" z vetom na njegove odločitve, še bolj pa je šla v nos koaliciji, ki je dobesedno povozila njegovo stranko ZLSD, izjava, da se vračajo cekajevski časi. Kamen, na katerem se vsi spotikajo, so pristojnosti. Z njimi je povezana doza oblasti in moči, razdeljena med župana in občinski svet, se pravi to, zaradi česar so vsi skupaj sploh kandidirali na volitvah. Maks Večko pravi: "Trdim, da pristojnosti niso jasno razmejene in to povzroča slabo voljo na obeh straneh. Ne rečem, da ni dovolj pristojnosti ravno na strani župana, najprej pravim, da ni jasna razmejitev." O svojem prvem nastopu na svetu pa naslednje: "Bipolarnost v občinskem svetu je taka, da imamo na eni strani velik pol in na drugi strani malega. Moj očitek, za katerega krivdo vidim ravno v nejasni razmejitvi pristojnosti, leti na različna, tudi napačna tolmačenja, ki prihajajo iz Ljubljane. Ta so bila pri nas sprejeta z odprtimi rokami in nekateri so si kar prisvajali oblast preko mere. Po mojem mnenju!" Medtem, ko je slovenjgraški župan predstavil svoj program že na prvi seji, ravenski župan Maks Večko še ni predstavil svojega. Ko smo ga zanj povprašali pred tednom, je dejal: "Program bom predstavil na občinskem svetu, ne bi ga zdaj. Ko bo primeren čas, ga bom predstavil svetu. Sicer pa delam po njem že zdaj." Ker pa so na prejšnji seji sveta vendarle razpravljali o osnutkih obveznosti nove občine, je ravenskoprevaljski župan to pojasnil s trditvijo, da je na to treba misliti ob proračunu. Tisto, kar je njegov osebni program, pa se po vsej verjetnosti ne bo financiralo iz občinskega proračuna, zanj bo uporabil druge metode. Seveda gre za program, ki ga je Maks Večko predstavljal pred volitvami. Izvzel je tri , po njegovem glavne probleme: "Rešitev problema starostnikov je izjemno velik problem, zaradi katerega mora po nekaj mesecev čakati po 70 ljudi na sprejem v dom. Druga stvar je problematika mladih družin z vidika reševanja stanovanjskih problemov, saj v zadnjih letih na Ravnah in Prevaljah novih stanovanj ni bilo zgrajenih. Moram reči, da smo se ravnokar dogovorili z ustreznimi institucijami o začetku izgradnje 15 stanovanj, še letos. Tretja postavka v mojem programu je problem zdravstva. Že nekaj časa se dogovarjam z direktorjem Zdravstvenega doma o zobozdravstveni službi, ki je v naši občini vedno bolj na kantu. Pravo katastrofo na tem področju čutim tudi na lastni koži, ker ne morem do zobozdravnika. Ravenskoprevaljski župan meni, da v ničemer ne zaostajajo pri konstituiranju občine za slovenjgraško. Oboji so pred istimi vprašanji delitev pristojnosti med državo in občinami in Maksimiljan Večko tega ne vedo niti v Ljubljani. Sicer pa je Večko v svojih predvolilnih nastopih govoril, da bo na občiaski upravi zaposlenih 18 ljudi, njegov konkurent dr. Tasič o 14. In zdaj: "Ko smo prevzeli posel, so bili pritiski z republike takšni, da je kazalo, da je imel prav Tasič. Zdaj se je zadeva obrnila in vse kaže, da bomo imeli zaposlenih 20 delavcev. " In kaj tx) ravenska občina delala za državo? "Od države bomo prevzeli vse možnosti za opravljanje del, ki jih bomo imeli." Maks Večko je dejal, da ne bo profesionalen župan: "Verjetno bom v celoti volonter, po sedaj sprejetih sklepih delam popolnoma brezplačno." Županov urad sicer dela s polno paro, komajda se lahko prebijete na njegov urnik. Navadno od 11.ure naprej, kadar ni na službenih poteh. V železarni je namreč še vedno zaposlen s polnim delovnim časom. OBČINA RAVNE PREVALJE JE ENA Predsednik občinskega sveta je Marjan Breložnflc Politični tekmec župana, kandidat, ki ga je podprla koalicija strank slovenske pomladi, ki se ji je pridružila tudi LDS. Zaplet na prvi seji občinskega sveta komentira takole: "Osebno tega nisem vzel kot nesporazum. Izkušnje mi pravijo, da na prvi seji stranke merijo moči, nejasnosti okoli kompetenc pa so pripeljale do veta, ki ga je dal župan. To je bilo medijsko oglaševano, vendar smo se potem le nekako zmenili. Že druga seja sveta je pokazala, da so se razmere uredile, in da lahko začnemo delati v dobro občanov. Je pač tako, ker smo se konstituirali na novo, župan tudi je bil že nekaj časa izven politike. Res pa je tudi, da od nikoder ni nekih jasnih navodil." Berložnik meni, da občinski svet že začenja svoje delo tam, kjer bi moralo biti težišče njegovega dela. Na povsem konkretnih problemih občine, tudi o programu je bilo nekaj besed, vendar "župan doslej ni predstavil še nobenega programa, verjetno zato, ker je pač svet sestavljen tako, kot je. Kot rezultat nekega časa, nekih volitev, nekih dogovarjanj - predvolilnih in povolilnih. Razmerja v svetu so zdaj znana in menim, da bo župan na slednjo, tretjo sejo sveta, moral priti z nekim programom. Mi mu lahko pomagamo program dograditi. Naš namen ni v nobenem primeru blokiranje župana." Berložnik tudi pravi, da se to že kaže tudi v konkretnih razpravah v svetu, da pa je seveda res, da je stranka, iz katere izhaja župan, v manjšini. In da to še ne pomeni, da Večko ni župan vseh. Odločitev Maksa Večka, da bo opravljal županstvo nepoklicno, je zanimiva tudi v primerjavi z občinami, ki so manjše. Kaj o tem meni Marjan Berložnik: "Zakon pravi, da je to njegova osebna odločitev, ki jo moramo spoštovati, vendar lahko od njega zahtevamo, da se primerno organizira in ima v primem, da dela neprofesionalno, ustrezno osebo v tajniku. Temu potem lahko poveri naloge, ki bi jih moral sicer opraviti sam. Izvršna oblast je v rokah občinske uprave, to je v njegovi pristojnosti in se jaz v to osebno ne bi vtikal. Vidim pa problem v občinskem tajniku, ki mora biti ustrezna osebnost. Dovolj široka in z dovolj poznavanja problematike." Sicer pa predsednik sveta občine Ravne Prevalje Marjan Berložnik meni, da bo prvi pravi kontakt novih občin v Mežiški dolini razprava o zaključnem računu bivša skupne občine. Upa, da to ne bo konflikt. Marjan Berložnik je bil zagovornik samostojne občine Prevalje. Že letos se zna zgoditi, da bodo dileme pred referendumom znova oživljene ob delitvah proračunskega denarja in povprašali smo ga za njegovo stališče do predloga UO NK Korotan Suvel, da občina prispe- Aktualno Marjan Berložnik va k izgradnji Športno poslovnega centra komunalno urejeno zemljišče. Gre za nekaj deset milijonov vreden prispevek, ki bi seveda znatno posegel v proračun. Berložnik pravi: "Kolikor vem, nisem pa sodeloval pri pripravi, naj bi zadeva stala 32 milijonov. Bi pa kot Prevaljčan rekel, da je treba vsako stvar, če pride denar od drugod, podpreti. Če že občina sama ne zna denarja dobiti od drugod, naj bi tudi občina nekaj prispevala. Ne vem, ali v tem trenutku ta denar lahko prispeva. Vsekakor pa je treba projekt podpreti v okvim možnosti. Če se ne da v enem letu, se da raztegniti na tri leta. Da se pa! Če bomo že pri takih zneskih... V bistvu gre za vprašanje Prevalje - Ravne. To je prisotno. In s tega vidika bi morali ravnati pametno. Da se ne bi sporekli na tem malem problemu, ki zna nastati. Če je zakon predvidel, da je občina skupna, potem delajmo skupaj. Drugi dan, ko je zakon prišel, sem Ciglerja vprašal, kaj pa so za mestno občino naredili. Ker so bili dolžni, ker so jo propagirali takrat, ko smo ljudi "farbali", kaj bomo vse dosegli. Pa niso nič in potem so spet spali naprej. In zdaj, ko smo skupaj, ko bi morali delati skupaj, se zna ob takih stvareh, kot je Športno poslovni objekt na Prevaljah, zgoditi, da bomo razdeljeni na Prevaljčane in Ravenčane oziroma na dve občini v eni..." □ -ep BERITE PREPIH, AKTUALNOSTI, RAZVEDRILA, ČRNA KRONIKA,MALI OGLASI, DRUŽABNA KRONIKA PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 PRIREia MUKO PUfTOUHNIE v SOBOTO, 25. februarja 1995 od 20. ure dalje. NAJBOLJŠE MASKE BODO NAGRAJENE: 1. nagrada: 500 DEM 2. nagrada: 300 DEM 3. nagrada: 100 DEM VABLJENI - VSTOPNINE NI NRfHIfTNITOQEKGUKRHII00 K UM DttUE Dobroclo/li y tfgoyincih / kruhom KOROŠKIH PGKARfl Dodictje kor Skff (storne DRAVOGRAD, p.o. Koroška c. 2 / 62370 Dravograd -lefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637 Vsak dan ima svojo ceno % % OE RAVNE tel.: 22 461, ga. Erika Kiselak Izpostava Slovenj Gradec: 45 191, ga. Alenka Pešl izpostava Radlje: 71 120, ga. Ivanka Rac Izpostava Velenje: 063 853 299, g. Ivan Ojstršek Smo v času trga vrednostnih papirjev in delniških družb. Za vse te stvari si vzamemo čas in o njih razmišljamo. Zakaj ne bi razmislili še o kakšni drugačni naložbi, ki nam bo v določenem trenutku pomenila mogoče prav toliko, če ne še več? Taka naložba, primerljiva z vsakim dobro naloženim vrednostnim papirjem, je gotovo dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, imenovano DNEVNA ODŠKODNINA. Zavarovanje DNEVNA ODŠKODNINA zavaruje: . izgubo dela plače v času prejemanja nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,. in povrnitev stroškov bivanja enega od svojcev , zavarovanega s tem zavarovanjem, v času bivanja pri otroku, ki je bil na podlagi pravic in obveznega zdravstvenega zavarovan ja poslan na zdravljenje v bolnišnico ah zdravilišče. Zavarovalnina se izplača v obliki dnevne odškodnine za vsak dan bivanja v bolnišnici, v zdravilišču oz. za vsak dan zadržanosti z dela. Če je bilo zavarovanje sklenjeno s karenčno dobo, se zavarovalnina izplača za vsak dan od izteka karenčne dobe dalje. Od tega je odvisna tudi višina dnevne odškodnine. Dnevna odškodnina se lahko izplača največ za dobo 90 dni v enem zavarovalnem letu. Zavarovalna doba (najkrajše časovno obdobje trajanja zavarovanja) je tri leta, čakalna doba (časovno obdobje, v katerem zavarovanec še ne more uveljavljati pravic iz zavarovalne pogodbe) pa mesec dni. Pogoj za sklenitev tega zavarovanja je z Zavodom že sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačilo razlike do polne vrednosti storitev iz obveznega zavarovanja. Zavarovanje lahko sklenete s karenco (to je število dni, ko zavarovanec še nima pravice do zavarovalnine) ali brez nje. Ne morete pa ga skleniti in uveljavljati za bolezni (tudi kronične) in poškodbe ter posledice poškodb, ki so nastopile pred sklenitvijo zavarovanja. Od 1.1.1995 se lahko odločite za eno od naslednjih premij in pripadajočo dnevno odškodnino: Dnevna Odškodnina letna premija Odni karenca 3 dni 7 dni 800 7,920.00 5,520.00 4,560.00 1000 9,720.00 6,840.00 5,580.00 1200 11,880.00 8,100.00 6,600.00 1500 16,320.00 10,080.00 8,340.00 2000 24,480.00 19,440.00 16,080.00 Zavod si pridržuje pravico do spremembe letnih zavarovalnih premij v skladu s Splošnimi pogoji za dodatna zavarovanja SPD-94. Anketa V zadnjih dveh letih dravograjska občinska skupščina ni delovala tako kot bi morala in so bile seje kronično nesklepčne. Po uveljavitvi nove lokalne samouprave in izvolitvi novega občinskega sveta raste zaupanje in občani Dravograda veliko pričakujejo. Težav okrog delitve premoženja v tej občini ne bo, saj je ostala v enakih mejah in vodstvo občine se že lahko loti dela. Kaj mislijo o novi občini Dravograd in kaj od nje pričakujejo, smo povprašali naključno izbrane anketirance. Miran Perovnik, strugar, Libeliška gora: “Zaenkrat še ni čutiti sprememb. Vse je še po starem, kot je bilo v prejšnji občini Dravograd. Vsekakor pa mislim, da bo naša nova občina lahko začela hitro delati, ker se ne bo ukvarjala z delitvijo Joža Vrhovnik, kmetica, Selovec: “Ne bi rada kritizirala funkcionarjev nekdanje občinske skupščine v Dravogradu. Lahko pa rečem, da za odmaknjene kraje ni bilo veliko storjeno. V novo občino, župana in svetnike zaupam. Mislim, da bodo več naredili, občina na začetku svoje poti. Želim, da bi vsi, od župana in svetnikov, dobro delali v korist vseh občanov, ki smo jih volili. Vsak začetek je težak in tudi začetno delo občine bo težko. Se bomo pač morali navaditi, zato si želim, da bi delo obrodilo bogate sadove.” sem nad prejšnjo občino Dravograd. Da so bili velikokrat nesklepčni, o tem sploh ne govorim. Boli me le to, da so pozabljali na nas, na tiste, ki smo živeli v težko dostopnih krajih. V zimskem času smo mnogokrat morali sami plužiti ceste, če smo hoteli priti v dolino. V novi Miran Perovnik Joža Vrhovnik Zoflui Bari Jože Kapelari premoženja, vso premoženje bo ostalo v občini. Osebno zaupam novo izvoljenim, ki bodo odslej delali v občini. kot je bilo narejenega doslej. Dobrin v občini moramo biti vsi občani enako deležni, saj vsi plačujemo davke.” Maks Šavc, upokojenec, Robin dvor: “Imam zaupanje v novo občino in v župana. Prejšnja občinska skupščina je zelo slabo delala. Samo poglejte, kolikokrat, če ne kar dve leti, je bila nesklepčna. Taka občinska skupščina ni mogla delati v prid občanov. V občini je vladalo pravo mrtvilo in skrajni čas je, da smo prišli do nove lokalne samouprave.” Zofka Bart, upokojenka, Vič pri Dravogradu: “Vem, da je nova Jože Kapelail, delavec, Črneče: “Dela nove občine še ni čutiti, pa vendar bi rad ob tej priložnosti nekaj rekel. Sem predsednik hišnega sveta v “Kloštru”, kjer stanujem. Stavba, za katero se še ne ve, čigava last je, propada. Prejšnja občinska skupščina nam je obljubljala, da jo bo adaptirala. Pa je žal ostalo le pri obljubah. Zdaj pričakujem, da bo nova občina imela več posluha.” Marina Kašnik, ekonomski tehnik, Tolsti Vrh: “Razočarana Marina Kašnik občini, ki ji zaupam, do tega ne sme več priti.”□ Tekst in foto: F.Jurač Po Koroški RIBNIČANI NA ODPRAVO ZMOTE DRŽAVNEGA ZBORA NE BODO ČAKALI ŠE TRI LETA IN POL RIBNICA NA POHORJU ZE LETOS SAMOSTOJNA OBČINA? V Ribnici na Pohorju so se krajani sredi lanskega leta na referendumu z večino odločili za samostojno občino, vendar jih je državni zbor uvrstil v skupno občino Podvelka-Ribnica. Večina prebivalcev Ribnice na Pohorju je bila mnenja, da je to nasilje nad voljo ljudi, zato so v veliki meri tudi bojkotirali decembrske volitve za župane in občinske svete, na drugi strani pa so kaj kmalu imenovali 15-članski odbor, ki vodi aktivnosti za samosotjno občino Ribnica na Pohorju. Pripravili so tudi potrebno gradivo, ki ga bodo poslali v parlament, še prej pa bodo o tem spregovorili v občinskem svetu občine Ribnica-Podvelka. na 15 tisoč hektarih površin, na Pohorju bomo naredili vse, samo občina Podvelka - da bomo dobili svojo občino Ribnica pa na 17 tisoč hektar- pred iztekom treh leti in pol, Ali bo vaški boben moral za Ribnico na Pohorju oznaniti nov referendum ali pa bo Državni zbor Republike Slovenije popravil zmoto in Ribničanom dal svojo občino ? Odbor za samostojno občino Ribnica na Pohorju namreč meni, da bi bilo dobro, če bi župan občine Podvelka-Ribnica podprl prizadevanja Ribničanov, kar jim je na nedavnem sestanku v Ribnici na Pohorju tudi obljubil. Sicer pa Zakon o loklani smoupravi v 96. členu pravi, da lahko v posameznih delih občine občani na svojih zborih oblikujejo zahteve po ustanovitvi svoje občine, te zbore pa skliče župan. O kasnejših morebitnih sporih odloča posebna arbitraža. Kot je znano, so Ribničani sprožili presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, s katerimi je državni zbor Ribnico na Pohorju uvrstil v skupno občino. Ustavno sodišče je Ribničanom in še mnogim drugim v Sloveniji ugodilo, državnemu zboru pa naložilo, da do novih lokalnih volitev te napake odpravi. Vendar Ribničani ne kanijo čakati tako dolgo in si želijo svojo občino že (še) letos. Raje kot s Podvelko bi krajani živeli v občini Radlje ob Dravi in dodajajo, da s Podvelko pač nimajo veliko skupnega. Od Ribnice do Vuhreda in dalje proti Radljam vozi dnevno 20 avtobusov, od Ribnice proti Podvelki pa le štirje. Tri nove občine - Muta, Radlje ob Dravi in Vuzenica - se razprostirajo ih. Ribnica na Pohorju ima svoje posebnosti in je lahko samostojna občina s statusom gorske, obmejne in demografsko ogrožene občine. "V krajevni skupnosti Ribnica kot je ustavno sodišče kot zadnji rok naložilo državnemu zboru," je odločen Tone Kotnik, tajnik KS Ribnca na Pohorju in član komisije, ki vodi aktivnosti za samostojno občino. In zakaj si Ribničani želij svojo občino? Prepričani so namreč, da sedanja skupna občina ne bo v tolikšni meri uresničevala in uveljavljala interesov občanov, kot jih lahko samostojna občina. S tisto peščico denarja, ki ga Bi dobila samostojna občina, bi radi sami gospodarili in prepričani so, da tudi boljše. V KS Ribnica na Pohorju radi postrežejo s podatki, da so v zadnjih letih kljub skromnemu denarju v KS veliko naredili. Ko so pod opravljeno delo potegnili črto, so se zaustavili pri več kot 144 milijonih tolarjev oziroma več kot 1,8 milijona mark, kolikor so vložili v komunalno infrastrukturo kraja. K tej vsoti niso všteli prispevke občanov, ki so jih ti namenjali za razvoj telefonije, cest, elektrifikacijo. V zadnjih letih so največ denarja vložili prav v dokončanje telefonskega omrežja, uredili so cesto Ribnica-Pušni klanec, v letih 1992-93 so urejevali cesto Puša-Orlica-Janževski vrh, asfalt so dobili tudi posamezni deli Jospidola, v lanskem letu je bilo za vodohran v tem kraju namenjnih 17 milijonov tolarjev. V Josipdolu lahko sedaj gledajo tudi drugi program slovenske televizije, opravljeni so bili večji vzdrževalni posegi na cesti proti Ribniški koči itd. (mp) V Podgorju imajo novo knjižnico Pred dnevi je bila v Podgorju pri Slovenj Gradcu slovenstnost, na kateri so delovno proslavili letošnji kulturni praznik: v tamkajšnjem kulturnem domu so odprli nove prostore knjižnice. V Podgorju je knjižnica delovala že dosedaj, vendar v precej utesnjenih prostorih. Sedaj so prostore skorajda podvojili, knjižnica pa je dobila tudi povsem novo opremo in, kar je najbolj pomembno - povečal se je knjižni fond. “Doslej je bilo v knjižnici v Podgorju okoli 1800 knjig, sedaj jih je 2300, prostora pa je še precej več in bomo ta fond dopolnjevali,” pravi Alenka Vaiti, direktorica knjižnice Ksaverja Meška iz Slovenj Gradca. “V podgorski knjižnici je sedaj urejena tudi čitalnica z dvanajstimi sedeži za otroke in s šestimi Otvoritev knjižnice "Ksaverja Meška ” v Podgorju pri Slovenj Gradcu sedeži za odrasle, prebivalcem Podgorja in okolice pa je na voljo tudi periodika.” Po besedah direktorice bodo v tej knjižnici organizirali tudi razne prireditve za otroke, kot so ure pravljic in ogledi filmov. Celotna naložba je veljala okoli dva milijona tolarjev, poleg občinskega proračuna pa je del denarja namenilo tudi ministrstvo za kulturo. Knjižnica je odprta ob sredah od 13. do 17. ure, ob petkih pa od 16. do 18. ure. □ (fp Po slike za dokumente v Velenjski Standard Proti koncu lanskega leta je v veletrgovini Standard v Velenju začel delati zasebni Foto studio “PROFI - LINE”, ki ga vodi Aleš Dolinar iz Celja. V tem studio lahko vsakdo že v petih minutah dobi fotografije za vse dokumente, po naročilu pa v pol ure izdelajo amaterske fotografije. Kot zatrjuje zasebni podjetnik Aleš Dolinar, je Foto studio odprl v velenjskem Standardu z namenom, da bi občani kar najhitreje prišli do željenih slik. Na sliki: Lastnik Foto-studia Aleš Dolinar s pomočnikom Ivanom Pisarjem lahko v pol ure izdala tudi amaterske fotografije. Tekst in foto: F J tiru č V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO POZIMI TOPLO. PO LETI BO PRIJETNO HLADNO I VAJA IN PRODAJA: SE PRIPOROČAMO I Telefon Št.: 0602-85-230,85-640 Tudi knjižnice v "franže"? Na območju nekdanje občine Radlje, kjer se še niso umirile želje po reorganizaciji (Ribnica na Pohorju si še vedno želi svojo občino), so novi štirje župani močno okupirani z delitveno bilanco. Ločitve so normalno vedno tudi boleče in pri tem gre marsikaj korismega v črepinje. Bo že res, da je mnogo skupnega, od občinske stavbe, kakšne mize in stolov, računalnikov pa vse tja do kakšnega kolesa, če ga niso uspeli prej skriti (beri: spraviti) na kakšen drug naslov. Tudi novi župani niso pred lahkim delom. Njim bodo olx!ani očitali, če pri tem delitvenem delu ne bodo neizprosni in natančni. Vendar pa preudaren človek ne bo razdiral prav vsega, kar bi navsezadnje tudi v novi organiziranosti lahko služilo vsem. Takšen problem je tudi "občinska knjižnica". To je ustanova, ki je prav v zadnjih letih dosegla raven sodobne knjižnice z nekaj več kot 35 tisoč knjižnimi enotami in urejenim registrom kot ga, če malce poenostavimo, imajo vse evropske tovrstne ustanove. V urejenosti in s tem dostopnosti do velikega znanja, ki je v knjigah, je bistvo, ne samo v lokaciji, kje so. Res je, knjige so od vseh, od vsakega občana sta približno dve in nekaj več, ampak če jih bomo razdelili, bomo dobili navadne "vaške izposojevalnice, ki bodo nemara celo malce povečale bral-nost, dostopnost, urejenost in namembnost študirajoči mladini pa bodo odmaknile. In to bi morali imeti pred očmi, ko se bodo in bomo odločali o bodočnosti knjižnice. Sicer pa je vsaj za radeljsko knjižnico treba priznati, da je znala in hotela ponuditi vse knjižne dobrine in novosti tudi na svojih podružnicah in hkrati s tem je znala urediti in obdržati sodobno klasifikacijo, kar vendarle kaže, da je postala uporaben center knjižnega znanja na tem najobširnejšem območju Koroške. Pa tudi mati država bi lahko bila pri tem nekoliko hitrejša in bi morala povedati, kaj meni o prihodnosti takšnih knjižnic, če se seveda ne kar veseli, da bi jih nove občine nekaj razcefrale in bi se rešila katerega od svojih kulturniških problemov. □ K. vaiti ------J VREDNO OGLEDA Razstave gojencev Zavoda za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem bojo, izgleda, postale tradicionalno vezane na ravensko Vinoteko Mihelač. Konec lanskega leta so razstavili umetnine iz lesa, v teh dneh pa si v vinoteki lahko ogledate razstavo drobnih izdelkov in risb na steklu. Pokrovitelj tokratne razstave je Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem, in njegov direktor Stojan Gerdej je na otvoritvi poudaril, da so takšne priložnosti dokaz, kako se da tudi z malo denarja poživiti kulturni utrip in hkrati izkazati potrebno pozornost vedno hvaležnim gojencem doma v Črni. □ V. M. Razstava lesenih umetnin je lepo uspela, bo tudi zdajšnja ? Živeti z njo Na KoroSkem delujeta dve društvi za boj proti sladkorni bolezni, na Ravnah in v Slovenj Gradcu. V Sloveniji je še 38 takšnih društev, ki so povezana v Zvezo društev za boj proti sladkorni bolezni. Tako kot v svetu se tej bolezni tudi pri nas posveča vedno več pozornosti. Društvo za boj proti sladkorni bolezni Slovenj Gradec ima 470 članov, kar predstavlja dobro polovico včlanjenih sladkornih bolnikov na tem področju. Prvo soboto v februarju je imelo društvo letno konferenco, ki so se je udeležili tudi župan mesta Slovenj Gradec, predsednik Zveze Štefan Temlin, zdravstveni delavci tamkajšnega diabetičnega dispanzerja dr. Leopold Budna, dr. Metka Epšek, ki je predavala o pravilni negi nad diabetika in med. sestra Olga Koršič ter predstavnika podjetja za uvoz zdravstvenih pripomočkov Zaloker & Zaloker iz Ljubljane. Udeleženci so pregledali narejeno, izvolili vodstvo za naslednja štiri leta, kjer so ponovno zaupali vodenje društva Ivanu Pavliču in sprejeli program v letu 1995. V ospredju bo vzgoja oz. poučevanje sladkornih bolnikov v okviru programa Zveze društev in diabetičnega dispanzerja za pravilen način življenja, s ciljem preprečevanja napredovanja bolezni, kot je dejal Ivan Pavlič. Če z bolnikom preventivno delujemo, bo aktiven in ne bo družbi v breme. Stroški, ki nastanejo v težjih oblikah bolezni, bodo precej večji v primerjavi s siceršnjim kot so z dispanzerji in podobno. Če bolniki niso pravilno vodeni, bodo postali "inzulinski". V slovenskem prastoru pa že imamo 4% prebivalcev diabetikov. Zato pričakujemo, da v prihodnosti ne bo prišlo do zmanjševanja družbenega denarja v te namene. Za uresničevanje tega načrta bodo v diabetičnem dispanzerju kmalu stekla skupinska svetovanja o pravilni negi nog, saj so ravno z njimi zapleti relativno pogosti. Njihova želja je tudi, da bi preko Koroškega radia stekla kontakma oddaja o tej bolezni. Zadali pa so si tudi nalogo pritegniti nove člane iz Dravograda, Radelj in Podvelke, kjer svojih društev nimajo. Društvo iz Raven bo junija Ivan Pavlič meseca pripravilo Koroško srečanje. Na okroglo mizo o obvladovanju te bolezni, ki jo v okviru zveze načrtujejo za mesec marec, pa bodo povabili koroške župane in poslance v Državnem zboru ter zdravnike dia-Iretologe. Seveda se članom društva obeta tudi precej razvedrila in družabnosti, o čemer bodo sproti obveščeni. □ S.Š. J IZDELKI IN STORITVE j CENTRA IVANČIČA Storitve in izdelke nudijo in izdelujejo mlajši invalidi $ cerebralno paralizo in poškodbami glave v centru Ivančiča in v ostalih centrih Sonček po Sloveniji. Pri storitvah fotokopiranja imajo možnost dvobarvne fotokopije. Pri večjih naročilih (preko 200 kopij skupaj) pridejo na klic po delo k naročniku, izdelke pa mu še isti dan ali najkasneje naslednji dan dopoldan pripeljemo na dom. Sprejemajo tudi rokopise oz. kasete s posnetim tekstom, ki ga oblikujejo v ustreznem urejevalniku tekstov (WS,Word) oz. celostno grafično oblikujejo (glasila, reklamni letaki) v Windows okolju. Center nudi tudi prevoze (sobotni izleti, nakupi itd.) in različne tekstilne in druge izdelke, kot darila za različne priložnosti. Ker imajo v centru ustrezne prostore, bodo občasno v njem organizirali različne oblike izobraževanja, s povdarkom za invalidno mladino in mlajše invalide, pa tudi za vse ostale interesente. V prostorih omogočajo izvajanje izobraževalnih programov tudi drugim organizatorjem. Tako bodo konec februarja že organizirali tečaj iz lončarske tehnike. Spoznali in vadili boste tehniko izdelave na lončarskem vretenu ali tehniko prostoročnega oblikovanja. Tečaj traja šest dni, dnevno po štiri ure. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki jih lončarstvo zanima (osnovnošolci, srednješolci, študentje, učitelji likovnega pouka, nezaposleni, invalidi in ostali interesenti). Na željo tečajnikov in v odvisnosti od števila prijav se lahko tečaj izvaja dopoldan in popoldan. Začetek tečaja lx> v ponedeljek, 27.2., zaključek pa v soboto, 4.3.1995. Cena tečaja 15.000 SIT Fizične osebe lahko poravnajo račun v treh mesečnih obrokih (čekih). Prijavite se lahko osebno v centru Ivančiča vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure ali po telefonu (telefaksu) št. 41-980. Prijave zbirajo do četrtka, 23.2.1995 Vsi so pomagali! V manj kot leto dni so gasilci Vuzenice nadzidali del svojega dokaj velikega gasilskega doma in uredili sedem sob za potrebe turizma in gasilstva. na skrb in ramena občine in vsak dodatni zaslužek bo presneto dobrodošel. Omeniti velja, da so že lani šli v svojo godbeno sobo v istih ostrešjih tudi godbeniki njihove gasilske godbe. Tudi pri tem so v glavnem delali sami. Nove prostore so odprli in blagoslovili ob letošnjem Otvoritev novih prostorov PGD Vuzenica Zanimivo je, da so vse, od projektiranja do končne izvedbe opravili sami in s pomočjo ljudi širšega območja. Nič manj kot 5.800 prostovoljnih delovnih ur je vloženo v te prostore, pove predsednik PGD Vuzenica, Zdravko Habennan. Skoraj da ni nikogar, ki ne bi vsaj nekaj prispeval. O tem zgovorno priča podatek, da so plačali tako-rekoč samo parketarska dela, čeprav so množico obrtniških del opravili mojstri, vse za dobrobit gasilstva v kraju. Tako sedaj na površini 280 kvadratnih metrov nudijo šest lepo opremljenih turističnih sob s tuši in sanitarijami, p» potrebi pa lahko prenočijo tudi do dvajset ljudi. O smotrni izrabi prostorov se bodo dogovorili s sosednjim podjetjem Restavracijo Merx in tako že nudijo precej boljšo turistično ponudbo kraja. Denar bodo namenili izključno krepitvi materialne osnove pro- tipožarne zaščite v kraju in okolici. Tudi gasilstvo sedaj prehaja občnem zboru pred tednom dni. K. vaiti ~ v Čudna nasprotja Vuhredčani imajo s svojim Pustnim karnevalom zares bogate, lepe pa tudi trde izkušnje. Več kot dve desetletji domala vsa vas skrbno pripravlja svoj karneval, ki ga namenijo tudi drugim, predvsem Radljam, Muti, Vuzenici in Šentvidu. Letos, pravi Kadi Gosak, se bojijo, da bo kar zadnji. Četudi prav ta čas pospešeno gradijo garaže za njihove rekvizite - kar precej se je tega nabralo v letih, pa je bojazen, da za to ne bo več možnosti, povsem upravičena. Gre za dve bistveni stvari. Najprej, prejšnja večja občina je tudi takšne prireditve lahko vsaj malce ptxlprla. S sedanjimi pa se je treba posebej dogovarjasti in, kot kaže, si bo poskušala vsaka olrčina tudi pustno veselje organizirati in doživeti jx) svoje. Letos je na pobudo pritrdilno odgovorila samo otrčina Muta in njihovo Turistično dmštvo. Upajo, da Ixxlo vendarle tudi drugi primaknili kakšno malenkost. V karnevalu namreč sodeluje približno sto ljudi, vozila in podobno. Drugi, vse večji problem pa je tudi prometna in druga varnast. To postaja drago in če Ixxlo morali zares imeti atestirano vsako vozilo, ki sodeluje v karnevalu, se lahko od tega kar mirno poslovijo, menijo Vuhredčani, ki str doslej iz leta v leto krajem dali, prinesli in pričarali tisto pravo pustno-kamevalsko vzdušje. Glasbena soba in razstavni prostor V Osnovni šoli Muta, ki ima letos že drugo generacijo svojih osmošolcev, so ob kulturnem prazniku predali svojemu namenu še glaslxmo sobo in hkrati v njej odprli zanimivo likovno razstavo osmošolke Vesne Vltrih. Ta lep in vsestransko uporaben prostor so pridobili tako, da so nadzidali in jx>krili nekdanjo teraso nad šolskim prireditvenim odrom. Ta oder je kakšnih dvajset let tudi služil kot zasilni glasixni prostor in včasih tudi kar kot razred.Vemo, kako dolgo je Muta Čakala na svoje popolno osemletko in na prizidek k šoli. Izboljšava je stala sedem milijonov tolarjev, ki jih je deloma dala sedaj že bivša občina Radlje, deloma Krajevna skupnost, deloma pa tudi Šola sama. Tako nastala učilnica oz. glasbena soba je tudi lep obliž na dolg do Mute, ki je prispevala kar tri občinskle samoprispevke in nazadnje skorajda kot zadnja na vrsti izostala v zastavljenih načrtih, ki pa so se le izpolnili. Hkrati s tem so tudi razrešili problem zamakanja. Nič več ne 1xj kapnikov na stropu pa tudi lahko služila tudi krajevnim glasbenim potrebam, če se Ixxlo v kraju o tem znali dogovoriti. □ -kv V Radljah ob Dravi so v zadnjih letih postavili v mestu vet spomenikov. Poglejmo jih po vrsti: Prvega so postavili pred leti, ko so Radlje razglasili za mesto. Stoji v strogem, lepo urejenem centru. Zvarjene so pločevinaste škatle raznih velikosti. Kaj spomenik pomeni, nihče ne ve. Ni pa v okras kraju. Drugi spomenik so postavili v bližini prvega, ko smo dobili samostojno državo. Spomenik je bela masa, na vrhu s sklonjenimi človeškimi glavami. Spomenik je brez imena, vendar so ljudje takoj našli času primemo ime, češ da delavci s sklonjenimi glavami prosijo za delo in kruh. rwzrmms JuitaaftBit li m • kv Tretji spomenik pa je postavil 1994. leta pred lepim novim bistrojem "Zanzibar" pri avtopralnici in bencinski črpalki Vito Šimik. Ker denarja za akademske umetnike ni bilo, mu je na pomoč priskočil gradbenik Bernard Bauer, ki je v gramoznici na Gortini odkril naravno kamenito skulpturo. Spomenik je tak, kot ga je oblikovala narava v milijonih letih. Predstavlja želvo. Vsak lahko sam presodi, kateri spomenik je lepši. Je pa spomenik pred Zanzibarjem prav gotovo nastarejši naravni spomenik daleč naokoli. Ivan Srebnik li ' 11 PODRUŽNICA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591, 41 813, 41 881, 41 882, Fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NE PUSTITE SE PRESENETITI I ZAVAROVALNICA Z NAJDALJŠO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Podlistek PLEBISCIT IN SAMOODLOČBA KOROŠKI PLEBISCIT NI BIL EDINI 131 Korošci, ili hočete pod Prajza? Dne 1. oktobra so sklenile v ilimajskem parlamentu vse avstrijske stranke: nemški nacijonalci, krščanski socijalci in socijaltlemokrati enoglasno, da bo v celi Nemftki Avstriji v 6 mescih zopet nov plebiscit zazdruzeoKRtttnjčZimskim Korošci, S Ul Nemci odkrili svoje karte! M «k, ft vas hočejo Nemci zvleči pod Prajza! Ce glasujete zeleno, cit. 1 nov plebiscit ; Ce ta «M dobro, Itoli««» Z<,:: , ' « ' Pred koroškim plebiscitom je bila nadvse živalma propaganda tako s slovenske kot avstrijske strani. Avstrijska je bila bolj močna in učinkovita. Piše: MIRO PETEK Do pravih meddržavnih plebiscitov oziroma plebiscitov pod meddržavnim nadzorom je prišlo po letu 1850, najprej v Moldaviji in Vlahiji (1857) ter na Jonskih otokih (1863). Zanimivo je, da se nemške in anglosaške države pri spremembah suverenosti niso posluževale instituta meddržavnega plebiscita. Tako je Prusija obšla določbo praške pogodbe iz leta 1866, ki je predpisovala plebiscit za Schleswig-Holstein. Zlasti pomemben pa je primer Alzacije in Lorene, ki ju je premagana Francija leta 1871 morala odstopiti Nemčiji, ne da bi poprej v tej pokrajini opravili plebiscit oziroma povprašali ljudi za mnenje o spremembi suverenosti. Po prvi vojni so enako naredili z Nemčijo, ko je le-ta z versajsko pogodbo iz leta 1919 morala Alzacijo-Loreno odstopiti Franciji brez plebiscita. Tudi preko luže, v Združenih državah Amerike, se niso posluževali plebiscita pri povečevanju in pridobivanju ozemlja. V času od 1803 do 1916 se je ozemlje ZDA povečalo za teritorij Luiziane, Floride, Teksasa, Novega Meksika, Kalifornije, Aljaske, Havajskega otočja, Portorica, Filipinov in danskih Antilov. Brez plebiscita je po burski vojni anekti-rala ozemlje Transvaala tudi Velika Britanija, Peru in Čile pa sta se leta 1883 pogodbeno dogovorila, da bosta za ozemlje Tacna in Arice čez desetletja organizirala plebiscit, vendar do tega ni prišlo; leta 1929 pa sta si državi to ozemlje sporazumno razdelili. PREPOROD PO PRVI VOJNI Do pravega preporoda plebiscita je prišlo ob koncu prve svetovne vojne, ko je bilo splošno sprejeto načelo o pravici narodov do samoodločbe. To načelo ima svojo zgtxiovino še v olxk)lTju buržoaznih revolucij, zlasti francoske, posebej poudarjeno pa je bilo v prelomnih in zaostrenih olxlobjih 19. in 20. stoletja. Zahteve po samoodločbi so se kazale različno: kot zahteve nekaterili evropskih narodov po združiti v prejšnjem stoletju, zahteve vklenjenih narodov po lastni državnosti in razbijanju "ječe narodov" ter "lelgitimnili imperijev" (Avstro-Ogrska, Rusija, Turčija) pa vse do zahtev, da bi se za vsa sporna vprašanja meja izvajal plebiscit. Tudi po koncu prve svetovne vojne plebiscit ni postal splošno sredstvo za reševanje problemov o pravici narodov in ljudstev do samoodločbe, prav tako ni bil obvezen po občem mednarodnem pravu pri vsaki spremembi meddržavnih meja. Plebiscita so se posluževali le v primerih odstopa (cesija) dela državnega ozemlja in to samo v primeru dogovora, ki se je zrcalil v meddržavni pogodbi. Po prvi vojni so meddržavne plebiscite predpisale mirovne pogodbe. V obdobju od 1920 do 1939 je bilo več meddržavnih plebiscitov, med drugimi Schleswig (1920), Allenstein in Marienvverder (1920), Koroška (1920), Zgornja Šlezija(1921), Posarje (1935). Na tem mestu velja podčrtati tudi plebiscit na ozemlju Eupen-Malmedy med Nemčijo in Belgijo, ki ga teorija mednarodnega prava obravnava kot navidezni plebiscit. Nemčija se je po 34. členu versajske mirovne pogodbe iz leta 1919 temu ozemlju morala odpovedati v korist Belgije, prebivalstvo pa se je imek) možnost o tem izreči s pisnim ali javnim protestom. Od 63 tisoč prebivalcev je temu aktu v javno razgr- njenih listinah ugova^alo le 271 prebivalcev, s tem pa je suverenost nad obema okrožjema dokončno pešla na Belgijo. Zelo vroče je bilo v Gornji Šleziji, ki so jo jeseni leta 1918 zasegli Poljaki. Plebiscit pa se je zgodil 20. marca leta 1921, ko je za Nemčijo glasovalo 707.348 ali 62 odstotkov volivcev, za Poljsko pa 479.747 ali 38 odstotkov volivcev. Nekaj dni za tem, 3. maja, pa so Poljaki razstrelili mostove preko reke Odre, plebiscita niso priznavali in za mejo določili reko. Poslanlška konferenca je ta upor upoštevala in 20. oktobra 1921 razdelila sporno ozemlje med obe državi. V mnogih spornih primerih, ko je šlo za spremembo teritorilne suvemosti, pa do plebiscita sploh ni prišlo. Poleg omenjene Alzacije-Lorene je prišlo do teritorialnih sprememb, ki so kasneje povzročale velike konflikte, še s pripojitivjo vzhodne Galicije in Vilne državi Poljski, z dodelitvijo Besarabije Romuniji in z italijansko vojaško zasedbo in kasneje z aneksijo primorskega dela Slovenije. PLEBISCIT IN OZN V času po drugi vojni, v obdobju poskusov odprave vsakršne oblike kolonializma in neokolonialsitične dominacije, dobiva zahteva po samoodločbi narodov nove dimenzije, v to pa je vpeta tudi Organizacija združenih narodov. Ta je desetletje ali več nazaj vendarle boljše odigrala svojo vlogo kot pa jo sedaj, to je v času razpada nekaterih vzhodnoevropskih držav. OZN si je dvakrat prizadevala, da bi plebiscit sprejeli kot redni meddržavni instrument za sam« xilolix>. Gre za 637. resolucijo Generalne skupščine OZN glede pravice do samoodločbe na tako imenovanih nesamoupravnih ozemljih in v prvih členih obeh meddržavnih paktov o človekovih pravicah. Kljub mnogim poskusom meddržavni plebiscit ni bil sprejet kot splašno sredstvo za sam«xlločbo. Pod okriljem OZN je bilo več meddržavnih plebiscitov: v Togu pod britansko upravo (1959), trije ločeni plebisciti v Kamerunu, prav tako pod britaasko upravo (1959 -1961), na Samoi pod upravo Nove Zelandije (1961). Združeni nanxli so tudi nadzorovali zakotxxlajne volitve v Togu, ki je bil takrat pod francosko upravo (1958), splošne volitve in referendum v Rurandi-Urundi pod Irelgijsko upravo (1961), leta 1969 pa v Zahodnem Irianu, kjer so se glasovalci odločili, da naj Zahtxlni Irian pripade Indoneziji. (se Za mlade MLADI IN GLASBA Mladi in stari se še vedno znajo dobro zabavati. Ponavadi si za kratek konec tedna znova na Pokljuki. □ gorenjesen//s d.o.0. 1^1 6.U20 Velenje, Partizanska 12 063 853 231, 854 030 ID§j 063 852 821 S PARO NAD UMAZANIJO Brez kemičnih ali drugih čistilnih sredstev, z varčno porabo vode odstranjuje umazanijo z vseh površin, iz skritih kotov in nedostopnih mest. Para je pri 120 'C izredno učinkovita. S paro pod močnim pritiskom, prihranimo pri likanju polovico časa. Tudi najobčutljivejše tkanine, ob upoštevanju navodil, zlikamo hitro in brez bojazni, da bi jih poškodovali. V stanovanju, kjer ni ostankov kemikalij, je ozračje prijetnejše. To še posebej občutijo ljudje z alergijo in občutljivimi dihalnimi potmi. ČIŠČeNJe BR6Z KEMIKALIJ - PRIJAZNO LJUDEM IN OKOLJU N/ (Sport fir SILVO BELAJ Kegljanje, ki žal še vedno ni olimpijski šport, je zagotovo ena najbolj trofejnih panog v Sloveniji. S številnih mednarodnih tekmovanj se naši kegljači in kegljavke vselej vračajo s kopico medalj, med katerimi so najžlahtnejše prav tiste s svetovnih prvenstev. Prav teh je bilo zadnja leta največ in najodmevnejše je bilo zlato odličje, ki so ga kegljači naše izbrane vrste prinesli s svetovnega prvenstva v Bratislavi. Takrat so prvič nastopili kot samostojna reprezentanca Slovenije in prav kegljači so bili tisti, ki so novorojeni državi "darovali" prvi naziv svetovnega prvaka. Lansko leto so naši fantje ta podvig ponovili in drugič zapovrstjo postali svetovni ekipni prvaki na prvenstvu v nemškem Ludwigshafhu. V družbi takšnih asov, kot so Boris Urbanc, Hari Steržaj, Franc Kirbiš in ostali reprezentantje, že vrsto let uspešno nastopa tačas najboljši kegljač Fužinarja Silvo Bdaj, saj ravenska moška ekipa že kar nekaj let nastopa v najmočnejši državni ligi, ki šteje 10 ekip. Že čez dvajset let je, odkar je Silvo vstopil v vrste ravenskih kegljačev in kmalu postal standard- PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE ni dan prve ekipe. Že po dveh letih je postal dan mladinske reprezentance Slovenije, potem ko je osvojil 5. mesto na republiškem prvenstvu za mladince. Kasneje je za reprezentanco nastopil na turnirju ob dnevu mladosti na Reki. Ko je moška ekipa Fužinarja nastopala še v drugi slovenski ligi, je bil Silvo proglašen za najboljšega tekmovalca lige. Največje uspehe dosega zadnja leta, saj je bil na podlagi odličnih rezultatov v prvi ligi uvrščen med kandidate za slovensko reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu leta 1992 v Bratislavi. Med sedem najboljših, ki so kasneje, kot smo zapisali, osvojili naslov svetovnega prvaka, se mu žal ni uspelo uvrstiti. Toda, čast nastopiti v izbrani državni vrsti ga je doletela naslednje leto, ko je sodeloval na četveroboju Slovenija -Bavarska - Dunaj in Szeged, ki je bil v Regensburgu na Bavarskem. Seveda je bil Silvo Belaj večkratni prvak koroške regije med posamezniki in v parih, dobre uvrstitve pa dosega tudi na državnih prvenstvih. Čeprav je lani prekoračil četrto desetletje svojega življenja, kar pa za kegljača še ne pomeni starost, je prav v lanski sezoni dosegel v dvojicah skupaj z Ivom Mlakarjem odlično uvrstitev na državnem prvenstvu Slovenije - 7. mesto. Na prvenstvu posameznikov je bil lani 16. Silvo Belaj se je rodil 21.1.1954, stanuje pa na Ravnah, Javornik 28. Ivo Mlakar Pii«: ivo Mlakar TINfl MflZE IN ROK ŠALEJ PRVA NA SLOVAŠKEM V Prakovdh na Slovaškem so bile mednarodne igre šolskih otrok. Mladi do 14-tega leta starosti iz Slovenije, Češke, Ukrajine in Slovaške so se pomerili v alpskih disciplinah in v smučarskem teku. Reprezentanca mesta Raven na Koroškem je dosegla odlične uvrstitve v veleslalomu. Med deklicami je zmagala Trna Maže,četrta je bila Petra Mikeln, šesta pa Tamara Stropnik. Med dečki je 1. mesto osvojil Rok Šalej, drugi je bil Aleš Gorza, Šesti Ožbej Košeljnik in sedmi Dejan Kumer. V ekipni razvrstitvi mest je reprezentanca Raven premočno osvojila 1. mesto v alpskem .smučanju. NAJMLAJŠI SMUČARJI NA GOLTEH IN NA KOPAH Mladi smučarji iz koroške regije, dal rani in cicibanke, dosegajo v letošnji sezoni izjemno dobre rezultate. Na tekmi za pokal Gorenjke na Golteh, ki je Štela za državno prvenstvo, se je na odlično 3. mesto uvrstil Ravenčan Andrej Hafner, šesti je bil Boštjan Rogač, dvanajsti Uika Zajc in petnajsti Anton Kričej, vsi trije so člani SK Vuzenica. Med eidbankami je bila najbolj e uvrščena koroška smučarka Tina Erženičnik, ki je bila 16. Na zadnji tekmi v super veleslalomu na Kopah, ki je štela za prvenstvo vzhodne regije Slovenije, pa je bil Kričej iz Vuzenice drugi, Zajc četrti in Hafner peti. Med deklicami je bila sedma Jasna Rapnik, osma Katja Vravnik in dvanajsta Nina Pisnik. ROBNIK 1. VERDINEK 4. in 10. Na smučarsko skakalnem centru v Dobji vasi sta bili pretekli teden dve tekmi na 60-metrski skakalni- ci. Najprej so Velenjčani organizirali tekmo za državno prvenstvo za dečke do 15 let. Zmagal je skakalec iz Kranja Matjaž Delavec,medtem ko je bil Iztok Verdinek iz Fužinarja četrti. Druga tekma, ki str jo pripravili delavci SK Fužinar, je bila za pokal cockte za mladince do 16 let. Med 74 tekmovalci iz 14 klubov je zmagal Primož Peterka iz Triglava Kranj, naš Iztok Verdinek pa je osvojil lo. mesto. Sočasno je potekalo tudi tekmovanje mladincev do 18 let za nordijsko kombinacijo (skoki in teki). Izjemno lep uspeh je dosegel Mislinjčan Gorazd Robnik , ki je ret tem tekmovanju zmagal. LAKOVŠKU DRŽAVNI NASLOV Letošnje državno posamično prvenstvo Slovenije v judu, ki je bilo v Slovenski Bistrici, je prineslo lep uspeh tudi dvema tekmovalcema judo kluba Slovenj Gradec Tomaž Lamovšek je v kategoriji do 86 kg osvojil naslov državnega prvaka, Lucija Ramšak pa je Itila med članicami dmga v kategoriji do 48 kg. Oba judoista sta bila seveda uvrščena v slovensko reprezentanco za bodoča mednarodna tekmovanja. Tako je Ramšakova konec preteklega tedna že nastopila na tačas najmočnejšem tekmovanju judoistov, na tekmi za svetovni poleti v Parizu, kjer se je zbralo kar preko 60 državnih reprezentanc. PREVENT S PIVOVARNO LAŠKO Rokometaši slovenjgraškega Preventa očitno niso imeli sreče pri žrebu polfinalnih parov v tekmovanju za pokal Slovenije. Potem, ko so v četrtfinalu z zmago na domačem terenu 29:19 in porazom v gosteh s 15:22 izločili iz tekmovanja drugoliga.ško ekipo Interier Krško, jim je žreb "naklonil" najmočnejšega nasprotnika Pivovarno Laško iz Celja. Drugi polfinalni par sta Gorenje Velenje in Šešir iz Škofje Loke. Prvo tekmo so rokometaši Preventa in Pivovarne Laško že odigrali v sredo, 15. februarja v dvorani v Slovenj Gradcu.O Glasirana črna kronika Na sploh je zelo zanimivo, da se zadnje čase prav v tej diskoteki v Dobji vasi in okoli nje, zlasti v zgodnjih jutranjih urah, dogaja precej kršitev javnega reda in miru ter drugih podobnih dejanj. Če zadevo malce po svoje glosi-ram in zasučem, bi dejal, da je ime diskoteke kar pravšnje. Marsiko-mu se namreč (od udarca) v glavi kar zabliska in zasveti se mu žarnica, da lahko zavpije: "Eureka] Odkril sem...!" Da pa mi ne bo kdo kaj očital: nobenega podatka nimam, da bi za takšno stanje bili krivi lasmiki ali upravljala diskoteke. V takšnih izbruhih bržkone pride na dan pomanjkanje primerne vzgoje njenih predvsem mladih obiskovalcev. Kljub temu pa je seveda treba upoštevati tudi odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebam. Terminatorji Kaže, da je tudi pri nas vse več ljudi, pred katerimi ni nič več varno. Spravijo se nad vse in povsod želijo pokazati, kakšni "junaki" so. Seveda pa to svoje "junaštvo" pokažejo pod okriljem teme. Takšne sorte tič ali tički so oni dan, ali bolje rečeno noč, delovali tudi v Mislinji. Za njimi sta ostala dva huje poškodovana avtobusa, en "napaden" osebni avtomobil, ušel pa jim tudi ni okrasni kozolec pri bencinski črpalki, Zares "hrabro" dejanje! Podobno nerazumno "junaško dejanje" je naredil ali pa so naredili še neznani storilci 30.1. v Dobji vasi pri Ravnah na Koraškem. S kamenjen in brcami so razbili kar 16 stekel na vratih in oknih samskega doma v tem naselju. Gmotna škoda znaša dobrih 30.000 tolarjev. Bunkerašica Z današnjo kroniko - v ta veselo zasukanem delu - uvajam nov izraz ali terminologijo: bunkerašica. Če sem doslej v primerih, ko policija nekoga odpelje v "bunker" (uradno v prostor za pridržanje do iztreznitve - op. pisca), v glavnem uporabljal moški spol, torej "bunkeraš", je morala v tak prostor v Slovenj Gradcu zdaj še ženska. Gospa E.K. je namreč dne 8.2. -če bi bil to 8. marec, bi najbrž prej Lovopust no tosco Temeljna značilnost minulega štirinajstdnevnega obdobja v koroški črni kroniki - vsaj sodeč po policijskih zapisnikih - je vsekakor izredno veliko število kaznivih dejanj hude telesne poškodbe. Gre seveda za tisto, čemur bolj po domače rečemo gostilniški pretep. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da so bila ta dejanja zvečine storjena zares nasilno in žrtev je običajno bila hudo poškodovana. Tako je na primer D.T. z Leš nad Prevaljami utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Dne 11.1. naj bi bil namreč med prepirom v enem izmed lokalov v domačem kraju, zbil na tla sovaščana R.Č. in mu prizadejal hude poškodbe. Med drugim tudi zlom čelne kosti in več udarnin po glavi. Tudi B.L z Raven na Koroškem je utemeljeno osumljen prej omenjega kaznivega dejanja. Dolžijo ga, da je 14.1. okoli 3. ure zjutraj v pretepu v diskoteki Eureka v Dobji vasi, hudo telesno poškodoval M.V. s Prevalj. Zlomil mu jde nos ter mu povzročil pretres možganov in udarnine po obrazu. Vrh vsega je grozil tudi drugim gostom v diskoteki. razumeli - vinjena doma kričala in razbijala ter - ježešna!, pa se ja menda ne vrača spet matriarhat -celo pretepala moža, ki ji je kršitev JRM želel preprečiti. Ker tudi ob prihodu policije ni kazala znamenj, da bo s kršitvijo prenehala, so jo pač - hočeš nočeš -odpeljali na hladno. "Upam, da so bili policisti pri tem nežni in da niso uporabili kakšnih grobih policijskih prijemov, sredstev za vklenjanje ali sploh kakršnikoli sredstev," je zaskrbljen moj prijatelj "bifedžija" Miran. "Treba je namreč upoštevati, da je omenjena gospa pred tem - v nasprotju z mnogimi drugimi - v kakšnem lokalu storila precej ali celo veliko za hitrejši razvoj in napredek koroškega gostinstva. In mi gostinci ji moramo biti hvaležni za to. Prav zato so ji pri mojem Reneju vrata vedno na široko odprta. In to je povabilo!" Rekreativec V moji črni kroniki sem že nekajkrat pisal o vlomih v prostore kakšnega športnega kluba na Koroškem. Začuda so vlomilci najpogastje iskali in odnesli alkoholne pijače in cigarete. Torej stvari, ki jih tam pravzaprav ne bi smeli najti. No, moral je priti Hrvat, da je v tak klub končno prišel po tisto, kar tja tudi sodi. Policisti dravograjske postaje so namreč dne 27.1. okoli 21. ure takorekoč pri delu ujeli hrvaškega državljana S.D., ki je iz notranjosti prostorov Nogometnega kluba Dravograd, kamor je vlomil, odnesel nekaj športne opreme. Zanimivo je, da je S.D. to dejanje storil v času dovoljenega izhoda iz mariborskih zaporov. Če je šlo za tako imenovani "rekreacijski dopust ali izhod'1, je pravzprav povsem razumljivo, da se je S.D. nekje moral športno opremiti. Obstaja pa tudi različica, da je omenjeni "dopustnik" dejansko nova pridobitev dravograjskih nogometašev v prestopnem roku. Le da vodstvo kluba in trener tega še ne vedo! Kakšni časi "Če so to že zlati časi, kakšni cajti potem šele prihajajo!" je verjetno oni večer vzkliknil F.U., ko se je v Mislinjski Dobravi iz oči v oči znašel z odlomljeno steklenico v rokah napadalnega M.S. iz Slovenj Gradca. No, na srečo se je vse vendarle končalo ugodneje za F.U. V dogajanje se je namreč odločno vmešal "Rambo" F.T., prav tako iz Slovenj Gradca in z nogo brcnil napadalca ter mu zlomil nos. Ali je treba še kaj reči!? Da, seveda: vse se je dogajalo v lokalu Zlati časi v Mislinjski Dobravi. Ambasadorji Posebne vrste "ambasadorjev" v sosednji Avstriji je bila skupina mladoletnih in komaj polnoletnih občanov iz Žerjava in Črne na Koroškem. Policija jih je prijela in utemeljeno osumila, da so lani "harali" ali, bolje rečeno, kradli v nekaterih trgovinah v Pliberku na avstrijskem Koroškem. Najpogosteje so se ustavili v Blažej centru in še v kakšni dobro reklamirani trgovini. Odnašali naj bi bili vse, kar jim je prišlo pod roke - od avtoradijskih aparatov in kasetnikov, do športne opreme, zimskih oblačil, kozmetike in drugega. Vsega nakradenega blaga naj bi bilo kar v vrednosti dobrih 400.000 tolarjev! Med njimi je bila tudi neka gospodična, ki je najbrž služila za kamuflažo. No, kakorkoli že: takšnih "ambasadorjev" v Avstriji ali pa kje drugje seveda ne potrebujemo. Otepajo se jih celo domači trgovci! Pila bi Hudo žejo sta morala trpeti R.K. in D.O. dne 30.1. Pripeljala sta se namreč na samopostrežni bencinski servis v Slovenj Gradcu in hitro natočila bencina za 1400 tolarjev ter s potešeno žejo takoj odpeljala. Brez plačila seveda No, tega dejanja sta vsaj utemeljno osumljena. Kako milosten bo kadija, je seveda odvisno od njegove žeje! Za intermezzo Kratko policijsko poročilo: v prostor za pridržanje na policijski postaji v Radljah ob Dravi je bil \/ Crna kronika odstavljen B.B. iz Vuhreda, ki je doma vinjen pretepal zaročenko in jih grozil z umorom. Kratko oznanilo: datum poroke še ni določen! Vlado "Grozni" ali "Grozilni" pa bo v bodoče lahko pridal k svojemu priimku V.V., na začasnem delu v Avstriji, ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. V zadnjem času naj bil namreč svoji razvezani ženi D.S. po telefonu večkrat grozil z umorom. N'mau čries lies Ko se je M.V. iz Maribora odločil lotiti obnove stanovanjske hiše, je nekega lepega dne vzel tovornjak in se z njim odpeljal na Koroško. Ustavil se je pri gospodarskem poslopju ene izmed koroških kmetij in meni nič tebi nič naložil 8 kubikov rezanega smrekovega lesa ter odpeljal. S tem dejanjem je bil B.R. oškodovan kar za okoli 120.000 tolarjev. Slišali smo, da so kmetovalci v okolici Raven na Koroškem zdaj poostrili nadzor in budno pazijo, kaj se dogaja okoli njihovih kmetij. Bojijo se namreč še kakšnega "izlemika" iz Maribora, ki bi jim tokrat lahko odpeljal kakšno kravo, krompir, zaročenko ali kaj podobnega. Bojda pa velja lovopust na tašče. Vendar je tudi ta infromacija iz povsem neuradnega in nepreverjenega viraQ T.I. Pripetila se je 5.2. ob 12.40 v naselju Muta. Voznik kolesa z motorjem R.V. z Mute je v blagem desnem ovinku zapeljal s ceste in trčil v kapelico. Z glavo - čelade ni nosil - je udaril ob zid in umrl na kraju nesreče. Iz arhiva Postaje prometne policije Slovenj Gradec objavljamo tokrat Druga fotografija pa prikazuje nesrečo, ki se je zaradi neprilagojene najprej fotografijo s kraja prometne nezgode, ki je terjala prvo letošnjo hitrosti pripetila voznici U.K. dne 29.1. zunaj naselja Mislinjska smrtno žrtev na koroških cestah. Dobrava. V nesreči se na srečo nihče ni telesno poškodoval.□ Nflmfl pod^^ wšo $!m:o BIOTOP e, , fJiefnAt* tk ti partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov BIO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP O proizvodnja termoplastičnih granulatov DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogočc našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIC programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotav- ljajo zdravo bivalno okolje. . M KOSI d.o.o. 62380 Slovenj Gradec Stari trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fax: 0602 43 795 Telex: 33 450 O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd OtiškJ vrh 25a 62370 Dravograd tei : 0602 44 131 fax: 0602 41 631 PAR ITALUA - PAR MOSKVA - PAR MINSK Razvedrilo BIOLOŠKA SNOV, KI UNIČUJE RAZNE BOLEZENSKE KLICE MESTO V ISLANDIJI V ZAL FAXA MORALA, ETIKA MESTO V BOKI KOTORSKI PREDPONA V SEST-AV1JANKAH, ENAK GLAVNO MESTO IRAKA NAPIS NA RAZPELU JAPONSKO MESTO BUZU SAPORA SEDEM DNI IVAN MINATI DRUGA VO JAŠKA KASTA V INDIJI KAROLY ACS RUSKI VOZ ZA PREVOZ LJUDI AVTOR KRIŽANKE F. NOVAK KNJIŽNA IZDAJA, KNJIGA SAMODEJNA NAPRAVA DUŠILEC PRI GLASBENIH INSTRUMEN TIH GLAVNI ŠTEVNIK IZMEČEK VULKANA UDAREC PRI BOKSU DOGOVOR-JEN ZNAK VZHOD, STRAN NEBA LJUBKOVAL-NO Ž. BERAGCA IZ VORAN. JAMNICE* L PRITOK VOLGE MESTO V PALESTINI VEČJI PROSTORI ZA PRIREDITVE qOROVJE V ČRNI GORI PESEM HVALNICA TROPSKA OVIJALKA JAPQNSK1 SMUČARSKI SKAKALEC TAKANOBU 100 m2 PTICA UJEDA KEMIČNI ELEMENT, REDKA KOVINA ST. DEN. ENOTA EKSPLOZIVNA SOL OBUKA MOŠKEGA IMENA, KONSTAN- TIN KRATICA ZA CODEX TONE ANDERLIČ TUJE Ž. IME ŽELEZNIŠKA PROGA REKA NA PELEPONE-ZU SL GLED. IGRALEC MARKO PRIT. AZOV, MORJA MANJ VREDEN POSNETEK ENAKOV SIN ERNI Rl ' IME SKLADA- TELJA GOLOBA OBLIKA MOŠKEGA IMENA PLOVKA NA VODI INDIJSKI BOG OGNJA GOROVJE NA BALKANU GRŠKA NARODNO- OSVOBODIL- NA ARMADA Mož in žena na kmečkem turizmu sedita pod košato lipo, pijeta mošt in opazujeta okolje. Pred njim v tistem trenutku petelin naskoči kokoš ter se zadovoljno strese. Žena nenadoma vpraša kmeta: “A on to večkrat tako na dam'” “Seveda!" pravi kmet “tudi po desetkrat.” “A slišiš?” dregne žena moža pod rebra s komolcem, nakar mož vpraša kmeta: “A zmeraj na isto?” “Ne”, pravi kmet, “zmeraj na drugo.” Mož dregne ženo pod rebra in pravi: “No, a slišiš?!” K upokojencu Tonetu pride po dolgem času prijatelj iz mladosti. Lepo se pogovarjata in obujata spomine iz preteklih let, nakar ga Tone naenkrat vpraša: “Poslušaj, kako pa kaj tvoj bližnji spomin?” “Kar v redu,” pravi prijatelj. “No - povej mi, kako se reče tisti rumeni rožici, ki ima tele lističe.” “A misliš marjetico?" “Ja, ja, točno, “ pravi Polde, se obme proti kuhinji in vzklikne svoji ženi: “Marjeta, skuhaj dve kavi!” — Razvedrilo (sWtfìxstytu "Gospod, a se vam ne zdi, da se tale pevka dere kot sraka ?" "To je moja žena..." "Pianist se tudi muči s tipkami..." "To je moj brat..." "Organizatorja tega koncerta bi morali trdo prijeti !" 'To sem pa jaz !!!" ♦♦♦♦♦♦♦ Sti dobila Mujo in Fata sina, ampak ubožec se je rodil brez rok in brez nog... Nekega dne, ko se mu je zdelo, da ga Bog posluSa, zakliče: “Bog ! Daj mi štiri roke in štiri noge!” Naslednji dan, ko se Mujo vme s službe, Fati mimogrede omeni: “Fata, ne boš verjela, kakšnega pajka sem zjutraj ubil!"... ♦♦♦♦♦♦♦ Pride Jelcin na obisk h Clintonu in po pogovorih, da se malo pošali, reče Clinton Jelcinu, naj pritisne rdeč gumb. Jelcin to stori in na glavo se mu vsuje kup dreka... Clinton umira od smeha, Jelcin pa povabi Clintona, naj ga naslednjič obišče. In res ga... Po pogovorih pa mu reče, naj pritisne rdeč gumb. Sigurno me bo zafrknil, ampak kaj. tudi jaz sem njega, in pritisne. In...nič. Jelcin se začne smejat kot nor, Clinton pa vpraša: “In kaj je tu smešno W" “Kako ni smešno H NEW YORK ne obstaja več !!!”... ♦♦♦♦♦♦♦ Pride tip k psihiatru in potoži, da mu je Bog rekel, da je Napoleon... Iz čakalnice pa se zasliši: LAŽE! LAŽE! JAZ MU NIČ NISEM REKEL !!!! ♦♦♦♦♦♦♦ Pride inšpektor na kontrolo na policijsko postajo. Postroji policaje in jih sprašuje: “No, kdo je napisal Kapital?" Nihče ne odgovori. Inšpektor je zelo hud in zarohni: “Kako je mogoče, da nihče ne pozna tako pomembnega človeka, kot je avtor Kapitala? Čez 14 dni spet pridem in postavim isto vprašanje. Če kdo tedaj ne lx> vedel, takoj leti ra cesto!" Čez 14 dni res pride inšpektor z istim vprašanjem: “Kdo je napisal Kapital?.” Iz vrste stopi najstarejši policaj in odgovori : “Dva sta že priznala, enega pa še pretepamo." PRODAM PEČ NA TRDA GORIVA - Kupeibusch informacije na tel. št.: 0602 31-516 Vsak dan po 20" zvečer! PRODAM prtljažnik za smuči. Nosilnost: 6 parov smuči. Prtljažnik je nov in še zapakiran. Cena 3900 SIT. Informacije: tel. (0602) 42-211 čez dan. Duo Albatros proda zvočni skrinji moči 2 x 650 watov (1600 w glasbene moči). Zvočniki so: Elektrovoice, Fané RCS Tel: 83-414 Na Ravnah na Koroškem ali na Prevaljah najamemo dvosobno stanovanje ali hišo. Tel.: 063 852 220 22 999 ^Q(§ 3 Mujo je imel vnet slepič in ni pustil nolrenemu drugemu, da ga operira kot svojemu prijatelju Hasi... “Pa dobro, a je ta Haso sploh kirurg ???” “Samo on ali pa nič od operacije!” "V redu no, če si navalil, ga bomo pač poklicali...” Pride Haso in zahteva, da vsi zapustijo operacijsko lialo, dokler on dela... Čez 3 ure pride Haso ves krvav iz sobe in doktorji navalijo not, da vidijo, kaj je naredil...ko tam leži Mujo brez rok in brez nog... “Haso! Kaj si pa naredil ?!!!!! Bi mu moral pa ja samo slepič operirati, ne pa da si mu odrezal roke in noge !!!” “Eh, pa moral sem, da si ne praska kraste...” ♦♦♦♦♦♦♦ Mož in žena mimo sedita pred televizorjem in si ogledujeta Gozdarsko hišo, nakar pride hčerka popolnoma brez obleke. Fotr jo vpraša, ka zdaj to pomeni, ona pa reče:" Ja, veš fotr, to je pa pižama 21. stoletja" in odide spat. Čez pet minut pride še sin, tudi poplnoma slečen. Fotr ga vpraša isto kot hčerko, ta pa dgovorrTo je pižama 21. stoletja, fotr" in odide. Čez 15 minut pa gre žena v kopalnico. Fotr čaka in čaka, a žene od nikoder. Odloči se, da bo šel v kopalnico pogledat, kaj se dogaja. V kopalnici najde tudi ženo popolnoma nago. Vpraša jo, kaj naj zdaj to pomeni, ona pa mu odgovoričja, veš, to je pa pižama 21. stoletja." Fotr:" Ja, ja vem, sam malo jo zlikaj." ♦♦♦♦♦♦♦ Policaji so na večernem tečaju matematike. Učitelj jim govori o računanju z negativnimi števili, nekaj kot 5 - 8 = -3, -3 + 3 "= 0 . Po tečaju policaji odhajajo in eden pravi kolegu. - “Ti, jaz nisem čisto nič razumel, a je tebi kaj jasno?" - “Seveda, poglej, ti bom razložil. Z avtobusom se pelje pet ljudi. Na končni postaji jih osem izstopi. No, in potem morajo trije vstopiti, da je avtobus prazen....” ♦♦♦♦♦♦♦ Mlado dekle poroča mami po vroči noči... Poslušaj, moj Fredi je bil zanesljivo nedolžen, ga je imel še zapakiranega v plastično vrečko!.. Borza dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje -območna enota Velenje SAMOSTOJNI REFERENT V UVOZNO IZVOZNI SLUŽBI, dipl. ekonomist, aktivno znanje nemškega jezika, 2 leti delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 20. februar Tekstilm industrija Otiškivih Šentjanž, 0602/85-234, ga. Piker Pavla SNAŽILKA NK delavec, za dobo 6 mesecev, rok prijave 20. februar Ettroj. Prihova 56, Mozirje, 063/831-611 ZIDAR, PK zidar ali zidar, za dobo 6 mesecev, rok 20. prijave februar Cimperman Boris - Nizke in visoke gradnje, Na Trgu 7, Mozirje, 063/832-541 NK DELAVEC NK delavec, za dobo 3 mesece, rok prijave 20. februar Cimperman Boris - Nizke in visoke gradnje, Na Trgu 7, Mozirje, 063/832-541 RAZREZ IN KIJUČAVN. DELA. ključavničar, za dobo 2 mesecev, rok prijave 20. februar Stroj d.o.o, Radlje ob Dravi, 0602/71-221 ČISTIIKA NA PODRUŽNIČNI ŠOU, čistilka, za nedoločen čas, rok prijave 20. februar, Osnovna šola Brezno, Brezno 78, Podvelka, 0602/66-033 REFERENT ZA ZAVAROVANIA višji upravni delavec, za dolx> 12 mesecev, rok prijave 20. februar Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ravne na Kor., 0602/23-920 AVTOMEHANIK, avtomehanik, za dobo 6 mesecev, rok prijave 27. februar SlemenšekMarjan Lampreče 7, Čma, 0602/38-194, 22-429 PRODAJALEC PRIPRAVNIK, prodajalec ali ekonomski tehnik, gimnazijski maturant, za dobo 6 mesecev, rok prijave 20. februar Pušnik d.o.o.. Pot ob Homšnici 11, Slovenj Gradec, 0602/41-731 PEDAGOG, pedagog, za dobo 7 mesecev, rok prijave 20. februar Druga osnovna šola Slovenj Gradec. 0602/41-390 VODOINSTALATER, vodoinstalater ali PK vodoinstalater, izpit B kategorije, poskusno delo 1 mesec, za nedoločen čas Palikaš Martin s.p., Instalacije Martin, Tomšičeva 10, Velenje, 063/855-994 ŠOFER, NK delavec, za dobo 3 mesece, rok prijave 20. februar Alines d.o.o., Trgovsko podjetje, Šercerjeva 5, Velenje, 063/851-066 JELOVICA« Lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, tel.:064/61-30, fax:064«34-26lj o Okna JELOTERM, TERMOTON in JELOBOR o notranja, vhodna in garažna vrata opolkna, rolete o stanovanjske hiše o večnamenski objekti Ravne na Koroškem, Čečovje 5, Telefon.: 0602 / 20-176 • SUHA PRENOVA OKEN^ • MONTAŽNE STENE^ ► ► radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alla d.o.OL radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjeva 1 Trg mladosti 6 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 63320 Velenje telefon (0602) 4t 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,§ MHZ ©R'/l'DIS GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 Most na avtocesti Hoče - Arja vas KO 97,2 FM SLOVENJ GRADEC Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske usluge. SE PRIPOROČAMO ! vsakdan ves dan j Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 nninižjc možne cehe oiunziniijiEcn pomnvn m ugod-1L ni KREDirm rnoftnini pogoji O 20% popu/l ob gotovin/kem pločilu O trime/ečno obročno odplačilo brez popu/ka O pekme/ečno obročno odplačilo z 12% fik/no obre/kno mero flOVEni GRADEC SLOVENJ'GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 noyn opRcmn - norem gradeč : mmmm m 3'Dqam mmM —- > ‘ -. ■ *- - FREE SHOPA NA HOLMCU IN VIČU - Delovni čnv vsak osebno priznanje /a urejenost in dobro postrežbo, tja; ki postreže tudfz žabjimi kraki in domačim vinom, je vsak prvi vikend v , IB rštrena z dalmatinsko kuhinjo. _________________ ________________________________VARI ŽENI vT MEDNARODNO PODJETJE GiftS ^ C—I ZLATARNA CELJE galerljskL ruiktt U LimPtniSkci dpla IÒ.1; h:RIJA unikatni nakit /PP.I7M Glavni trg 29, Slovenj Gradec Tel.: 42 - 861, 45 - 276 MENJALNICA / NAKIT / KRISTAL / OGLEDALA / DARILA PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE ZLATO, SREBRO, MENJALNICA 3a6®XAE®00MIMBS& ■MMB» &!IvG£Qa7žii) iiiWilSiSiAs aoBDtaaca ZA PENTISTE BREZ PROMETNEGA DAVKA, GALERIJSKA DEJAVNOST Prodajna razstava preko 30-tih umetniških del avtorjev: -AKVARELI; Žerko Stane -OLJA; Nikolov Petrov -NAIVA; Rupčlč Danijel Ugodne cene, gotovinski popust in obročna plačila! VELIKA PONUDBA unikatnega in ostalega nakita ZLATARNE CELJE -ZAMENJAVA STAREGA ZLATA ZA IZBRANI NOVI NAKIT -KRISTALNI IN OSTALI IZDELKI IZ STEKLA IN KERAMIKE -STENSKE IN ROČNE URE "LORENZ" PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVLJAMO DARILNE ARANŽMANE. PRIMERNE ZA VSAKO PRILOŽNOST. Ugodne cene, gotovinski popust in obročna plačila! vliTRINbK SREBRNA GOTOVINSKI POPUSTI IN OBROČNA PLAČILA!