PRIMORSKI DNEVNIK *•Izhajali v Tratti '3. maja 1945. njegov Pohodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-"• 1943 v vaal Zakriž H” Cerknim, razmnožen "• clkloatil. Od 5. do 17. ••Ptambra 1944 ae je U-v tlakami «Doberdob» J Govcu pd Gorenji Trabu-<*! 18. aaptambra 1944 do 1. maja 1945 v >«»rnl «Slovenija» pod Vojaklm pd Idriji, do 8. 1946 pa v oevoboje-hern Tram, kjer ja Izšla za-** »tevllka. Bil je edini «*«nl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi pomorski M dnevnik UL MontaccN 6 PP659 Td. (040) 794072 (4 linije) 7ix 460270 ‘ GORICA Drevored 24 maggio 1 TeL (0481) 83382-86723 ČEDAD Stretto De Rubeie 20 TeL (0432) 731190 PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL. št. 117 (11.840) Trst, petek, 18. maja 1984 Navzlic umaknitvi velike večine spreminjevalnih predlogov Vlada vztraj a na zahtevi po zaupnici in izredno zaostruje politične odnose Berlinguer jo dolži sprevračanja ustavnih pravil glede pravic parlamenta in napoveduje še ostrejšo opozicijo RIM — Odločitev vlade, da med razpravo o dekretu o ceni dela poetavi vprašanje zaupnice, in to kljub činu, da je opozicija umaknila ve-,0 večino predloženih spreminjeval-ajh predlogov (od začetnih 3.300 jih •te ostalo le okrog 200, a mnogi med so si tako podobni, da bi bilo strn &*asovati samo o 80), je zao-tnla do skrajne meje že itak naelek-“teno vzdušje v odnosih med politič-‘am} silami. Javno glasovanje o za-P^ci onemogoča namreč vsakršen Popravek in v bistvu postavlja parla-ment pred nekak ultimat. Ob nedeljskem shodu zamejskih Slovencev v Cori-pi bo jutri in pojutrišnjem izšel Primorski dnevnik na i6 straneh, od katerih bodo po 4 posvečene te-mu pomembnemu dogodku v našem narodnem živ-ijenju. Vladni sklep, da vztraja pri zaupnici tudi v takih pogojih, ko je težko govoriti o nevarnosti parlamentarne obstrukcije, je tajnik KPI Berlinguer na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala že zjutraj vsa levica, ozna čil za »sprevračanje ustavnih pravil o odnosih med izvršno in zakonodajno oblastjo« in poudaril, da s tem, da onemogoča parlamentu, da razpravlja in glasuje, pa tudi morebiti popravi zakonske osnutke in odloke, vlada dela silo ne le opoziciji, ampak tudi parlamentarcem večine. Tudi drugi zastopniki levice (Napolitano za KPI, Magri za PDUP, Bassanini za neodvisno levico) so naglasili nevarnost za demokratični red, ki ga predstavlja ravnanje vlade, poudarili so pa tudi, da pač vztraja pri zaupnici ne ker se boji obstrukcije opozicije, ampak predvsem »nezvestobe« parlamentarcev koalicijskih strank. Berlinguer je na koncu zato napovedal še ostrejšo opozicijo kot pri razpravi o prvem dekretu o draghijski dokladi (ki je bil propadel), znamenje njegove ogorčenosti pa je bilo tudi nazivanjc vlade z imeni »Craxi - Forlani - Longa«, o- čitno namigujoč na zahtevo KPI po njegovem odstopu v zvezi s P2. Resnici na ljubo je omeniti, da je sam minister Goria, ko je formalno postavil zahtevo po zaupnici priznal, da ne gre več za tehnične razloge (po umaknitvi večine amandmajev), a za politične, češ da vlada ne mara nobenih popravkov. Take razme- re so spravile v precejšnjo zadrego voditelje večine, ki sicer formalno podpirajo sklep vlade, toda pomenljivo ločujejo odgovornosti svojih strank. Načelnik poslancev KD Rognoni je na primer kar odkrito dejal, da za njegovo skupino zaupnica ni potrebna, a da ima »vlada pravico, da preveri, če ima še večino«. Osnutek DP za zakonsko zaščito Slovencev TRST — Deželni svetovalec Proletarske demokracije — Democrazia proletaria — Giorgio Cavallo je včeraj obrazložil predstavnikom sredstev množičnega obveščanja zakonski osnutek z naslovom »Norme za zaščito slovenske manjšine«, ki ga je parlamentarna skupina stranke DP dne 7. maja predložila v pretres poslanski zbornici. Osnutek, katerega prvi podpisnik je Franco Russo, se pridružuje drugim trem zakonskim predlogom, ki jih je ta stranka predstavila januarja letos: dva zadevata furlansko in sardinsko manjšino, tretji pa, kot okvirni zakon, vse jezikovne manjšine v Italiji. Gre za organičen in popoln zakon, je poudaril Cavallo in pripomnil, da se je njegova stranka pri sestavi besedila tudi zgledovala po nekaterih že predloženih osnutkih o slovenski manjšini, tako še posebno po osnutku senatne skupine KPI in po peticiji, ki jo je leta 1977 predložilo italijanskemu parlamentu Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Naš osnutek, je naglasil Cavallo, vsebuje izvirne in stvarne predloge za rešitev problema, ki ni več odloži jiv. NADALJEVANJE NA 4. STRANI Goriški sindikati o shodu GORICA — Enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL za Goriško je že pred dnevi razpravljala o nedeljski manifestaciji in izrazila polno podporo prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti za zakonsko priznanje osnovnih pravic. Te dni je sindikalna zveza poskrbela, za izdajo dvojezičnih letakov in lepakov, ki so jih razdelili v večjih podjetjih, v nekaterih tovarnah pa so o vprašanju razpravljali tudi na skupščinah. Včeraj je sindikalna zveza poskrbela za dvojezičen lepak, v katerem med drugim izjavlja: »Ker se stopnja demokracije neke družbe odraža v odnosu, ki ga le-ta ima do manjšin, teritorialna federacija CG1L - CISL -UIL, ne samo kot sindikat vseh italijanskih in slovenskih delavcev goriške pokrajine, ampak kot osnovna sila za obrambo in razširitev demokracije v naši državi, ne samo zavestno pristopa k manifestaciji, ampak meni, da bi ta pobuda in razlogi iz katerih izhaja, morali preiti v zavest vseh in ne samo pripadnikov slovenske manjšine«. Zadovoljiva informativna dejavnost Slovencev zunaj matične domovine Položaj v Zalivu skrajno eksploziven BORIS LENIČ ■ UUBUANA — Kako učinkovito v,. kako kvalitetno je obveščanje Slo-Cev v Avstriji, Italiji in na Ma-inf kem? Se dovolj poznamo, so 0s«°^niacije dosegle svoj cilj, ali pač fnar na. P01 P°ti? 0 tem in še Slcem je včeraj razpravljal ko-jJfT^rijski odbor za mednarodno stv,ntla^vno dejavnost pri predseduj republiške konference SZDL. 2 e bi sodili po razpravi in predlo-gradivu, potem poteka infarina dejavnost v zamejstvu kljub liiwt o*711 težavam vendarle zadovo-s • So pa seveda tudi glasila, ki Sl0 nastrojena proti Jugoslaviji in en‘ji in s svojimi prispevki močno škodijo prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti za osnovne pravice. Predvsem bi veljalo zamejski tisk bolj uveljaviti v matični domovini, saj bi tako Slovenci več in iz prve roke izvedeli, kako živi in dela narodnostna skupnost v zamejstvu. Zato tudi predlog, da naj bi preverili, kako je s prodajo nekaterih časnikov v Sloveniji, predvsem pa storili korak naprej in omogočili, da bi lahko bralci nedeljsko izdajo Primorskega dnevnika med drugim dobili tudi v kakšnem ljubljanskem kiosku, ki je ta dan odprt. Vse premalo smo storili tudi za to, so menili razpravljavci, da bi osrednji slovenski tisk prodrl med Slovence v zamejstvu. Zatika se predvsem v tem, ker še vedno ne vemo, komu in kam naj bi koliko izvodov kakšnega glasila sploh pošiljali. Doslej na tem področju ne ena ne druga stran ni naredila kaj prida veliko. Za informiranje pa imata pomembno mesto tudi radio in še posebej televizija. Kaže, da se bo tudi tu nekaj začelo premikati, saj že teko razgovori, da bi na otoku Krku postavili TV pretvornik in tako omogočili italijanski narodnostni skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem sprejemanje italijanskih televizijskih oddaj. Na drugi strani pa je RAI tudi pokazal dobro voljo in pripravljenost, da bi uvedel slovenske oddaje na tretji TV mreži prek tržaškega studia. RIJ AD — Po iranskih napadih na nevtralne tankerje izven vojnih območij v iraško - iranskem spopadu je položaj v Zalivu iz ure v uro bolj eksploziven. Včeraj so se v Rijadu sestali zunanji ministri Sveta za sodelovanje zalivskih držav, ki so napovedali pobude pred varnostnim svetom OZN. Obenem bodo o položaju v Zalivu razpravljali tudi na jutrišnji ministrski konferenci Arabske lige v Tunisu. Prizadete zalivske države se trudijo, da bi preprečile razširitev spopada. Reaganova administracija je namreč napovedala, da je pripravljena na vsako možnost v obrambi svobodne plovbe v Perzijskem zalivu. V Wa-shingtonu tudi vse glasneje navajajo, da je administracija že pred časom ponudila zalivskim državam zračno kritje, a so ga te odklonile, da se ne bi zapletle v nepredvidljive posledice. Kuvajt je včeraj izročil Iranu ostro protestno noto zaradi napada na dva kuvajtska tankerja. Državna naftna ustanova pa je za nedoločen čas prekinila svojo dejavnost. Številne brodarsko družbe so že napovedale, da ne bodo do nadaljnjega poslale svojih ladij v severna območja Zaliva, norveško združenje brodarjev pa je odsvetovalo svojim članom, da bi sploh pošiljali ladje v Zaliv. To je že povzročilo hude posledice na Japonskem, kjer so včeraj borze zabeležile prvi črn dan. Japonska je namreč skoraj v celoti odvisna od zalivske nafte. Kaj predstavlja ta slika? Po sinočnji odložitvi seje občinskega sveta Namesto štafete skok v daljino? TRST — Namesto štafetnega teka (dve leti naj bo župan demokristjan, dve leti pa melonar) so stranke, ki si prizadevajo za vstop LpT v koalicijo na občini in na pokrajini baje sedaj izbrale drugo športno panogo in sicer skok v daljino. Tako si lahko v čisto športnem žargonu razlagamo sinočnjo odložitev zasedanja tržaškega občinskega sveta, ki je imel na dnevnem redu izvolitev župana. Seja pa je po skoraj štiridesetih dneh politične krize odpadla, kot so se v jutranjih urah kot kaže soglasno domenili pokrajinski tajniki KD, LpT, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk, ki niso še uspeh najti skupnega jezika glede sestave novih odborov. Težav in nesoglasij med temi strankami je kar precej. če izvzamemo Znano »štafeto« (o tem so baje že dosegli sporazum), sta še povsem odprti vprašanji predsedniškega mesta na pokrajini in razdelitve funkcij v obeh odborih. Lista zahteva, da mora biti predsednik pokrajine vsaj prvi dve leti melonar Ventura, socialisti pa nasprotujejo tej rešitvi, saj bi bili v tem primeru odrezani od vidnih odgovornih mest. Nekdo jim je sicer ponudil predsedstvo KZE, a so tudi ta predlog odklonili. Vrh vsega pa so včeraj listarji ponovno zahtevah revizijo osnutka programa nove večine, zlasti odstavka, ki zadeva našo narodnostno skupnost. Skratka so spet zahtevali preštevanje manjšine! Kot vidimo torej, se vsa zadeva po odobritvi proračunov ni še premaknila z mrtve točke, kar samo po sebi postavlja vprašanje ah je v teh pogojih še možen in potreben sporazum z LpT, kjer se prav v teh dneh bije oster boj med tajnikom Giuricinom in med tistimi, ki hočejo spet v opozicijo. Odložitev sinočnje seje na prihodnji teden so predlagali republikanci s pretvezo, da mora o morebitnih novih zavezništvih odločati njihov pokrajinski kongres. Proti odložitvi so zelo ostro nastopih komunisti, ki očitajo snujoči se večini, da je paralizirala občino in seveda tudi pokrajino, (st) I L V nedeljo vsi Slovenci na shod v Gorici Sodelovanje EGS-SFRJ BEOGRAD — Evropska skupnost se zavzema za razširitev in poglobitev vseh oblik gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo, zato podpira prizadevanja podjetij iz svojih držav in jugoslovanskih podjetij za skupno nastopanje na tržiščih (Mav v razvoju. To je v pogovoru z jugoslovanskimi in tujimi novinarji izjavil šef delegacije EGS v Beogradu Albert Maes. Albert Maes in direktor Centra za sodelovanje z državami v razvoju iz Ljubljane Boris Cizelj sta se pogovarjala z novinarji o poslovni konferenci EGS - Jugoslavija, ki bo od 6. do 9. junija letos na Bledu, na njej pa bodo sodelovali predstavniki več kot 120 podjetij iz EGS in Jugoslavije ter razpravljali o krepitvi skupnega nastopanja v državah v razvoju. Boris Cizelj je poudaril, da so si jugoslovanska podjetja in strokovnjaki pridobili pomembne izkušnje pri industrializaciji Jugoslavije ter precejšen ugled v tujini, kar utegne biti pomembna podlaga za skupno nastopanje na tržiščih tretjih dežel, (dd) Nov kredit Jugoslaviji NEW YORK — Predstavniki jugoslovanske vlade, Narodne banke SF RJ in jugoslovanskih poslovnih bank so podpisali v New Yorku pogodbo s predstavniki tujih komercialnih bank — članic mednarodnega koordinacijskega komiteja o refinanciranju glavnice jugoslovanskega dolga, ki bo letos zapadel v odplačilo. V bistvu gre za kredit v višini 1,3 milijarde dolarjev, ki ga bo SFRJ porabila za refinanciranje. Odplačati ga bo treba v 7 letih, s tem da se bo odplačevanje začelo čez 4 leta. Glede na rezultate, dosežene v Jugoslaviji pri izvajanju stabilizacijskega programa, so pogoji tega kredita ugodnejši kakor lani. (dd) Igre v Los Angelesu tudi brez Poljakov VARŠAVA — Verižna reakcija odstopov z letošnjih olimpijskih iger v Los Angelesu se nadaljuje. Potem ko je najavila predvčerajšnjim svoj umik Madžarska, se je koraku Sovjetske zveze pridružila včeraj tudi Poljska. Med državami varšavskega pakta se je tako samo Romunija odločila za sodelovanje na letošnjih igrah v Los Angelesu. V Bruslju se je končalo spomladansko zasedanje NATO Obrambni ministri NATO pozivajo SZ k pogajanju Zaskrbljenost zaradi obotavljanja Nizozemske Generalni tajnik NATO Luns (tretji z leve) med obrambnima ministroma ZDA Weinbergerjem in Velike Britanije Heseltineom (Telefoto AP) BRUSELJ — Obrambni ministri držav članic Atlantskega zavezništva so včeraj zaključili spomladansko zasedanje Odbora za obrambne načrte. Ob tem so objavili uradno poročilo, v katerem šo omenjeni sklepi glede nadaljnje obrambne strategije zavezništva. V dokumentu je med drugim rečeno, da bodo države članice v letih 1985-90 povišale vsako leto za 3 odstotke svoje prispevke za utrditev in modernizacijo obrambnih sistemov. Obrambni ministri so v svojem poročilu izrazili tudi obžalovanje zaradi togih stališč, ki jih Sovjetska zveza odnosno Varšavski pakt zavzema na pogajanjih o konvencionalni oborožitvi na Dunaju, o kemijskem orožju v Ženevi, o evropski varnosti v Stockholmu, še zlasti pa zaradi prekinitve pogajanj za razorožitev tako na področju strateškega kot srednjedometnega je- drskega orožja. Glede srednjedometnega jedrskega orožja, se pravi vprašanja evroiz-strelkov, sta kot običajno izrazili rezervo Danska in Grčija. V dokumentu pa je vsekakor rečeno, da bo A-tlantsko zavezništvo nadaljevalo z nameščanjem jedrskih raket v Evropi po predvidenem programu, če seveda ne bo prišlo do obnovitve uspešnih pogajanj s Sovjetsko zvezo. Poročilo p>a niti z besedico ne omenja problema, ki je bil v seedišču pogovorov med obrambnimi ministri, se pra-vi obotavljanja Nizozemske glede namestitve 48 manevriranih raket na svojem ozemlju. O zadevi pa je ob koncu zasedanja časnikarjem spregovoril glavni tajnik Atlantskega zavezništva Joseph Luns, ki je dejal, da »je molk Nizozemske zaskrbljujoč« in da bi morala nizozemska »vlada prevzeti svoje odgovornosti«. Komunisti obsojajo zavlačevanja pri reformi višjih srednjih šol RIM — Že šest mesecev teče v senatni komisiji za šolstvo razprava a reformi višje srednje šole; v tem času pa je komisija razpravljala o predloženih osnutkih samo petnajstkrat in odobrili so komaj prve tri člene. Če se bo postopek nadaljeval s tem tempom, bo za odobritev zakona v komisiji potrebnih natanko šest let. To so včeraj poudarili predstavniki komunistične parlamentarne skupine v senatu na tiskovni konferenci, na kateri sta Chiaromonte in Luigi Berlinguer napovedala, da bo komunistična partija zahtevala od predsednika Cossige, naj se začne razprava v skupščini o tem zakonu najkasneje 15. julija, v tem času pa naj komisija konča z delom. Počasnost tega dela ne razburja samo komunistov. Tako je predsednik komisije, liberalni senator Valitutti predsinočnjim napovedal svoj odstop zaradi zadržanja ministra za šolstvo Falcuccijeve, kateri je očital, da ne prihaja na seje komisije in da torej o reformi višje srednje šole ne morejo razpravljati. Falcuccijeva je oporekala, da to ni res, dejstvo pa je, da se razprava ne premakne z mrtve točke. Sedanja zakonodajna doba je že tretja, v kateri razpravljajo o reformi višje srednje šole. Glede na to, da je v prejšnji zakonodajni dobi poslanska zbornica odobrila zadevni zakonski osnutek, je predsednica Jottijeva predlagala Falcuccijevi, naj bi to upoštevali in ga, po hitrem postopku, ratificirali, kot to predvidevajo nova določila za primer zapadlosti zakonodajne dobe. Vendar je Falcuccijeva predlog zavrnila, češ da bo treba zakon izboljšati. Sedaj pa so v senatu predložili samo tri zakonske osnutke. Demokristjani so predložili dobesedno isto besedilo, kot je bilo odobreno v prejšnji zakonodajni dobi, svoja osnutka so predložili tudi komunisti in misovci. Na tej osnovi se je začela razprava v komisiji, kjer pa večina ni enotna in tako razpravljajo o številnih popravkih k osnutku KD, popravkih, ki jih predlaga zdaj ta, zdaj oni, neorganizirano in brez vsakršnega konkretnega dogovarjanja. Večina torej nima svojega osnutka, prav tako ga nima tudi vlada. Zato poteka razprava počasi in včasih — ko je na primer Falcuccijeva hotela vsiliti stališče o pouku verouka v nasprotju z novim konkordatom — tudi v zelo napetem vzdušju. Komunisti pa so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili, da so sedaj, bolj kot kdajkoli prej, potrebne odločitve. Zato so sprožili zahtevo, naj se najkasneje 15. julija razprava začne v skupščini. »Večina naj zavzame stališče,« je poudaril Chiaromonte, »in izdela besedilo, če mi z njim ne bomo zadovoljni, bomo pač glasovali proti, vendar je nedopustno nadaljevati z odlašanjem.« BOJAN BREZIGAR Plenum CK ZK Slovenije LJUBLJANA — Včeraj p>ozno popoldne se je v Ljubljani začela seja CK ZK Sloveni je. Najprej so člani CK in gostje poslušali uvodni referat člana predsedstva CK Miloša Prosenca, ki je govoril o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uveljavljanja ter razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter nalogah komunistov pri tem. To je bila tudi osrednja tema sinočnjega dela plenuma CK. Danes pa bodo člani CK obravnavali in sprejeli poročilo in ocene dveletnega delovanja CK ZKS ter njegovih organov, izvolili pa bodo tudi predsednika CK ZKS, sekretarja predsedstva in izvršne sekretarje. Predsedstvo CK je sprejelo obvestilo iz občinskih organizacij ZKS o popolnem soglasju, da se za predsednika CK pxmovno izvoli Andrej Marinc, za sekretarja predsedstva pia Miha Ravnik, (dd) Stavke kovinarjev v ZRN 1—? —.-mmmmmrnmm * m - Zahodnonemški kovinarji nadaljujejo verigo stavk za skrajšanje delovnega tedna na 35 ur. Včeraj jih je 32.000 začelo stavko v Mercedesovih tovarnah pri Stuttgartu (Telefoto AP) Francoska vlada v precepu med delavci in delodajalci PARIZ — Socialni konflikt v francoski avtomobilski industriji Citroen še vedno čaka, da ga bodo razvozlali. Včeraj je sodišče v Bobignyju izreklo sodbo, da morajo delavci, ki so zasedli tovarno v Aulnay sur Bois, tovarniške prostore izprazniti in omogočiti pxmovno delo. Prosti sindikalni voditelji CGT iz te Citroenove enote v Aulnayu so izjavili, da jih ta sodni izrek niti ne preseneča, vendar da se ne umaknejo, dokler se problemi ne rešijo. Že prej je sodišče izreklo pmdobni sodbi tudi za izpraznitev zasedenih Citroenovih tovarn v Levaloisu in v Nanterru. Tako se delavska zasedba teh treh tovarn na pariškem območju nadaljuje. Zaenkrat pioteka vse v miru in CGT budno pazi, da ne bi prišlo do incidentov, vendar čas vedno bolj zahteva neke dejanske odločitve. Vlada je pri tem v hudih škripcih, ker bi rada ugodila delavcem, o-benem pa ne želi nastopiti nasilno zoper industrijske lastnike, ker se boji upiada proizvodnje. Zato je premier Mauroy znova izjavil, da bo vlada poskrbela za rešitev, ki bo zadovoljila vse strani. V tej smeri se minister za zaposlitev in socialno politiko Pierre Beregovoy naj- bolj zavzema za to, da bi industrije! sprejeli skrajšanje delovnega časa v tovarni, se pravi prehod na 35-umi delavnik, kar je itak sindikalna zahteva, vendar se industrija temu uprira. Položaj je (kljub temu, da je bila inflacija z 0,6 v aprilu doslej najmanjša v zadnjem času in tako dober gospodarski pokazatelj) vse bolj zaskrbljujoč, ker se brezposelnost vse bolj širi. Dnevno se povečuje v Fran-ciji za okrog 1780 delavcev, oziroma raste za 50.000 na mesec, tako da bo do konca leta v Franciji skoraj 6°" tovo 3 milijone brezposelnih. Ta težnja po uvedbi 35-urnega delovnika je zato vse bolj prisotna ne le v krogih uradnih sindikalnih zahtev, ampia k tudi nasploh kot delavska težnja. Ta je izbruhni' la včeraj in danes povsem divje in brez sindikalne organiziranosti tudi v krogu železničarskih delavcev na pariškem področju, zlasti na kolodvoru Saint Lazar*-: Zaradi te divje stavke in ker so brez vsake napoved* stavke nepričakovano odpadli lokalni vlaki za predmestja. BOGDAN POGAČNIK Italija bo dobivala iz SZ vedno več naravnega plina RIM — ENI je potrdil, da so dosegli sporazum med SNAM in Sojuzgazexportom o dobavi sovjetskega naravnega pilina Italiji. Za ta dogovor so tekla pogajanja že več časa, nato pia je italijanska vlada vzela daljši »premor za premislek«. Marca so pogajanja obnovili in zdaj so se za pogodbo o novih dobavah dokončno dogovorili. Nove količine plina bodo začele dotekati v Italijo ob koncu leta 1984 in se bodo nato zelo počasi večale. Leta 1990 bo tako SNAM odkupni 5,5 milijarde kubičnih metrov plina, z obvezo, da bo uvozil od te količine najmanj 4,4 milijarde kubičnih metrov. Po letu 1992 p>a do leta 2008 bo raven teh dobav narasla na 6, oz. 4,8 milijarde kubičnih metrov letno. Kar se cene tiče, so jo nekoliko uskladili z ono na današnjem trgu, vendar pia je ostala še vedno taka, da je za italijanske pxrabnike vabljiva. Pogodbo bodo uradno podpisali v Moskvi sredi prihodnjega tedna, točneje 23. maja, ko bo v sovjetski prestolnici tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Nicola Capria. V Celovcu sklepna prireditev slovenske Glasbene šole CELOVEC — Včeraj so učenci Glasbene šole na Koroškem v modri dvorani celovškega Konzerthausa priredili zaključno produkcijo šolskega leta 1983/84. V tem šolskem letu'je bilo v oddelke Glasbene šole po več kot petnajstih krajih Roža, Gur, Podjune in v Celovcu vpisanih dvesto učencev glasbe, šola je bila ustanovljena 1979. leta in deluje v okviru obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze. Letos so na zaključni prireditvi, ki se je je udeležil tudi član predsedstva SZDL Slovenije Jože Osterman, nastopali z različnimi in štrumenti tudi že šesti letniki Glasbene šole. Problem Glasbene šole na Koroškem se kaže v prvi vrsti v tem, da za sedaj še nimajo svojih učnih moči in se morajo naslanjati na glasbeno pedagoško pomoč iz Slovenije. Zato odpira Glasbena šola na Koroškem perspektivo domačega, glasbeno-vzgo-jiteljskega kadra. BARBARA GORIČAR Volitve na Filipinih kažejo da opozicija ne pozna šale MANILA — Filipiinska opozicija je na pxmedeljskih volitvah v novi parlament zavzela zelo odločno stališče proti možnim pxmeverbam volilnih rezultatov. Njeni voditelji so izjavili, da bodo branili osvojene glasove »z golimi rokami in tudi za ceno življenja, če bo to piotrebno«. Novi parlament te otoške države bo imel 200 pioslancev, med katerimi jih bo 17 nepjosredno imenoval predsednik države. Sedanji predsednik Marcos, ki je na oblasti že 18 let, se vzdržuje v vodilnem pioložaju s piomočjo sebi v prid prikrojenih zakonov. Toda njegov pnložaj se je krepko zamajal zlasti px> umoru njegovega glavnega političnega nasprotnika Benigna Aquina, katerega so ubili ob piovratku v domovino pred devetimi meseci. Od tedaj dalje je začela država “r' seti v pravi gospodarski kaos in s ■ je znašla v najhujši ekonomski kri" p» drugi svetovni vojni. Trenutno tdr. 25 milijard dolarjev dolga, v Mahjr pa je inflacija dosegla kar 40 00 stotkov. , Marcos je zato prav včeraj p**dP sai nove, restriktivne gospodarske k repe, da bi omejil porabo ter s h* prištedil državi pol milijarde dola jev. .7 Združena opiozioija (v njej je strank) je seveda ostro nastrojen* proti 66-letnemu Marcosu, proti k. teremu je v zadnjih mesecih orga^U zirala več vročih demonstracij in "r tudi streže px> njegovem predsedn* škem stolčku. primorski dnevnik — is. maja 1984 alpe - jadran n *tr™ 3 V Gorici bomo kot Slovenci TRST, GORICA, ČEDAD — Ob ne-dfljski slovenski manifestaciji v Go-rjci je slikar Klavdij Palčič narisal ove vinjeti za naš list, ki ju objavljamo na prvi in tretji strani in ki 1lustrirata sedanje napore celotne slovenske narodne skupnosti, da od Italije dosežemo — po tolikih oblju-ooh in odlašanjih — zakonite, z listano priznane narodne pravice. Slikar je v svojem jeziku povedal Veliko resnico, namreč da pripadamo Slovenci različnim strankam in orga-nizacijam in da vidimo svoje narod-n° predstavništvo, ki nas zastopa navzven v šestčlanski delegaciji in na Poziv katere bomo v nedeljo množično odšli na goriški Travnik povedat svojo vztrajno in odločno zahtevo: hočemo zaščitni zakon, da bomo mi in nosi potomci živeli in se razvijali varneje kot doslej. Tako se je zgodilo, da se je števil-nim pozivom za čimvečjo udeležbo va zborovanju v Gorici slikar Palčič Pridružil s svojim izvirnim prispev- Italija pomaga graditi drugo nuklearko v SFRJ RIM — Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE je te dni j^dal dovoljenje italijanski državni družbi za električno energijo ENEL, ki ao nudila znanstveno in tehnično pomoč pri gradnji druge jedrske elektrarne v Jugoslaviji. Kot znano, je prva tovrstna elektrarna v Krškem, drugo pa 80 že začeli graditi v Prevlaki pri Dugem selu vzhodno od Zagreba. Pri gradnji nove jedrske elektrarne v Jugoslaviji že sodeluje italijansko Podjetje NITRA družbe ANSALDO in prav to podjetje se je obrnilo na ENEL za znanstveno in tehnično pomoč. Sicer pa družba ENEL sodeluje z jugoslovanskim električnim gospodarstvom že od leta 1963, ko je bil podpisan prvi sporazum za sodelovanje pri Proizvodnji in razdeljevanju električne energije. Ustoličili so komisijo za alternativno energijo TRBIŽ — Delovna skupnost Alpe Jadran je ustoličila posebno komisijo na Trbižu, ki razpravlja o čisti, alternativni energiji. Ta energija postaja v Casu, ko je petrolej vse dražji, vedno pomembnejša. Osnovni namen te komisije je v tem, da bi ugotovila vsa področja pri razvoju alternativne ener-°‘je, na katerih deluje trenutno deset članic skupnosti Alpe Jadran. Rezultat prve proučitve bodo izročili v obdelavo ožjemu odboru, ki se bo Sestal junija in bo nato pripravil konkretnejše predloge. Udeleženci trbiškega srečanja, katero je priredila dežela Furlanija-Julijska vajina, so si ogledali tudi obe mali elektrarni rabeljskega rudnika, s pomočjo aterih so dosegli pomemben energetski prihranek. Italijanski veleposlanik na obisku v Istri BEOGRAD — Po obisku Slovenije in Hrvaške se te dni italijanski veleposlanik v Beogradu Massimo Castaldo mudi v Istri, kjer se je sestal s predstavniki oblasti in italijanske narodne skupnosti. Na sestanku na Reki se je pogovarjal o vprašanjih, ki zadevajo življenje in delo italijanske manjšine v Jugoslaviji. Na tem sestanku je veleposlanik ugotovil, da se položaj Italijanov izboljšuje. Po obisku Kopra in Reke bo Castaldo odpotoval še v Pulo in Rovinj. Wanda Gradnik v razsodišču ERSA GORICA — Na seji upravnega sveta Deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) je predsednik Emilio Del Gobbo predstavil novega podpredsednika Danteja Savorgnana in novo razsodišče, v katerem je prvič zastopana tudi naša narodna skupnost v osebi enologinje Wande Gradnik s Plešivega. □ RIM — Večnacionalna švedska družba Electrolux je pripravljena s kapitalom vstopiti v družbo Zanussi. Interes stockholmskega podjetja za takšen korak je potrdil minister Altissimo. Po prvih govoricah naj bi delež Electroluxa znašal 25 odstotkov, pozneje pa so vest zanikali. Severnoprimorska regija prideluje premalo hrane NOVA GORICA — Preskrba prebivalcev severnoprimorske regije z osnovnimi kmetijskimi pridelki ni dobra, čeprav ima to območje, zlasti z uresničevanjem programa za ureditev Vipavske doline, veliko možnosti za večjo pridelavo hrane. Predvsem pa je nesprejemljivo in nevzdržno, da sc regija ne more sama oskrbovati z mesom in mlekom. Ta ugotovitev severnoprimorskih občin o problematiki kmetijstva, živinoreje in preskrbe v regiji seveda ni nova. Vendar pa znova dokazuje, da so dosedanja prizadevanja vseh nosilcev razvoja kmetijske dejavnosti na severnoprimorskem očitno še premalo učinkovita. Dokaj dobro razvita živilskopredelovalna industrija je v zadnjem desetletju posodobila proizvodnjo s pomočjo Temeljne novogoriške banke in razširila proizvodne programe. Toda zato pa je, kot kaže, še bolj odvisna od surovinske osnove drugih območij, ker je pač osnovni del kmetijske dejavnosti v preteklih letih nazadoval. Izjema je bilo le vinogradništvo in tudi delno sadjarstvo. Vinogradništvo pa zdaj ne ustvarja več dovolj dohodka zaradi znanih težav. Pred leti je pravzaprav Kmetijski kombinat Vipava »živel« na račun vino gradništva v Vipavski dolini, kjer pridelajo skoraj polovico vsega grozdja in vina v Sloveniji. Razmere so se spremenile in tako je postalo o-čitno, da bodo najbolj občutne po- sledice v preskrbi zaradi nazadovanja v živinoreji. Takoj po vojni je bilo namreč v regiji približno 50 tisoč glav živine, danes pa je je le 30 tisoč. Zato je seveda tudi mesa enkrat manj, kot so današnje potrebe. Še bolj pa primanjkuje mleka, čeprav, na primer, v idrijski občini ugotavljajo, da ga v zadnjih dveh letih namolzejo občutno več kot prej. Mleka primanjkuje tudi zato, ker ga pridelovalci precejšnje količine oddajajo izven regije. Potrebno je opozoriti, da visoke obrestne mere onemogočajo uresničevanje sicer pogumno pripravljenih naložbenih načrtov za razvoj živinoreje, naprimer za gradnjo farm, stojišč in podobno. Trenutna bančna politika Temeljne banke ne spodbuja dovolj pridelovalcev. Prav tako tudi iz občinskih skladov za posege v kmetijstvu ni dovolj denarja za o-snovne prednostne naloge, ker pač večji del zbranega denarja namenjajo za regresiranje potrošnje mesa in mleka. S. CRNICA Neprišteven moški pri Bujah s sekiro ubil sodnika BUJE — Pri izvrševanju službene dolžnosti je občinskega sodnika v Bujah čakala smrt. Ivana Božiča, starega 52 let, je pri ogledu spornega ozemlja nedaleč od Punte Kra-sice v bližini Buj s sekiro do smrti pobil eden od tožečih se strank, 31-letni Božo Laganis. Sodnik Božič je v Punto Krasico pripeljal Laganisovo in Matkovičevo družino, da bi se pobotali zaradi sporne poljske poti. Božo Laganis, ki je bil že v umobolnici, je izgubil razsodnost in je s sekiro najprej napadel geometra Severina Džurdževiča, potem pa je udaril po sodniku, ko ga je hotel pomiriti. Dogodek je globoko odjeknil po vsej Bujščini. 200-letnica rojstva Matije Vertovca AJDOVŠČINA — V organizaciji Goriškega muzeja in Poslovnega odbora za vinogradništvo in vinarstvo Primorske ter pod pokroviteljstvom Skupščine občine Ajdovščina bo danes v gradiču Zemono strokovno srečanje v počastitev 200-letnice rojstva kmetijskega in narodnega buditelja Matije Vertovca (1784-1851). Na strokovnem srečanju bo sodelovalo enajst vidnih slovenskih stro- kovnjakov, ki- bodo skušali posredovati kar se da popolno sliko o življenju in delu primorskega rojaka. Strokovni posvet se bo pričel ob 9. uri z nagovorom predsednika skupščine občine Ajdovščina, Grozdana Šinigoja. Prireditev so, kakor beremo na vabilu, finančno omogočili Kulturna skupnost Ajdovščina, Raziskovalna skupnost Ajdovščina in Kmetijski kombinat Vipava, (v.k.) Slovenske banke utirajo nove poti sodelovanja horf0 razmišljamo o gospodarski primarnosti naše narodnostne skupnosti, Sv h v zadnjih letih upravičeno po-rem am° vse ve^ pozornosti, ne mo-^mo mimo izjemno pomembne, če do ne ^točilne vloge denarnih zavo-v Pri načrtovanju in spodbujanju n šmarskega razvoja naše narod-■ uie skupnosti, pa tudi širšega ob-, Jnega prostora. Vse slovenske bansko V,i ItaUj* 80 včlanjene v Slovenka» d^lno gospodarsko združenje, za Podstavlja temeljno izhodišče v|,. njihovo usklajeno in učinkovito !•„ JVcevanje v politiko gospodarske Zau kkrat* pa Je opaziti vse večje bančnih operaterjev v slo-sluh ° gospodarstvo in vse več po-ma z-a njegov razvoj. te “Ooske banke so del gospodarske svolti, v kateri delujejo in s Vaio' spectfično vlogo pomembno vpli-gospodarsko rast prostora in Dobkovanje novih gospodarskih je pd. V njihovem lastnem interesu se rt3.86 ne zapirajo vase, ampak da t'ačrtaVTI° vključijo v gospodarfeko komtovanj16 in ga s svojim prispev-z9(je ornogočijo uresničevati, zlasti kar tr,p ,Va ustanavljanje novih delovnih tj;-.. v Podjetjih, industrijah, v kme-(jV. dejavnosti, obrtništvu itd. nhj lnek takega vključevanja denar-stvpfavodoY v gospodarstvo pa je bi-seh ° ve«ji. če se banke tudi med tenniiPovežej° in združijo svoj po ze if1: to ko v splošne bančne zve-Va’riu° , v specifične oblike združene,*3' v Priruer naj navedemo za-banke, ki so včlanjene v Vse-g0rj.,no zvezo zadružnih bank ICREA, Lm , . Kmečko banko, včlanjeno v Wkn i kon?orcij ljudskih bank in Tr-Vsert_*kreditno banko, ki je članica - tovne zveze bank ABI. Tako utemeljena potreba po povezo- vanju bančnih zavodov je živo navzoča tudi pri vseh šestih slovenskih bankah v Italiji, ki se zavedajo, da lahko s skupnimi enkratnimi nastopi vplivajo na ugodnejši razvoj posameznih sektorjev gospodarstva, na primer kmetijstva, kjer je bilo že nekaj uspelih pobud. Na Tržaškem velja omeniti spremljanje razvoja Kraškega hleva, Zadružne mlekarne in zadruge Dolga krona v Dolini. Podobnih načrtov, ki bi jih veljalo uresničiti, pa je še veliko : od skupnega dogovarjanja bank o ugodnih obrestnih merah za posamezne gospodarske sektorje, do skupnih promocijskih akcij, od katerih so nekatere oblike, kot so dan varčevanja, skupni koledar in podpora iiovensnim dijakom za študijske uspehe že uresničili, za naprej pa razmišljajo tudi o načinu štipendiranja. To so uspeli zgledi, ki dokazujejo, da se je potrebno še tesneje povezati v podporo gospodarske integracije pri nas in če bodo oblike povezovanja u-spele, si lahko obetamo ugodnejše gibanje našega gospodarskega razvoja, kar pomeni, da bodo zaživele nove gospodarske pobude in z njimi nova delovna mesta. »Banke niso same sebi namen, ampak so taka vrsta gospodarskih u stanov, ki morajo biti vezane na šir- še družbene potrebe in zlasti na sredino, v kateri delujejo,« nam je v pogovoru dejal predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in direktor Tržaške kreditne banke, Vito Svetina. V tem okviru nas je seznanil s pripravami na ustanovitev bančne sekcije pri SDGZ, do katere bo v kratkem tudi formalno prišlo. Pripravlja jo posebni odbor, v katerem so predstavniki vseh šestih slovenskih bančnih zavodov in ki se dogovarjajo tudi o osnutku njenega programa. Med predlogi za nadaljnje skupne pobude pa bo v programu vsekakor imela pomembno mesto zamisel o ustanovitvi študijsko - doku- mentacijskega centra oziroma namenskega konzorcija, v katerega naj bi se vključile vse slovenske banke in ga skupno finansirale ter tako združile moči za iskanje nadaljnjih možnosti za svoj lastni razvoj, pa tudi za razvoj vsega gospodarstva na našem obmejnem prostoru. Zamisel, ki je vredna vse pozornosti bančnih operaterjev in ki se uokvirja v iskanje novih oblik sodelovanja slovenskih denarnih zavodov, o katerih je v pogovoru, ki ga priobčujemo, razmišljal tudi dosedanji predsednik upravnega odbora Tržaške kreditne banke. Libero Polojac. VLASTA BERNARD L. Polojac o pomenu bank za našo narodnostno skupnost Za nami so občni zbori slovenskih denarnih zavodov, ki smo jih z velikim trudom pridobili ali obnovili po drugi svetovni vojni in po fašističnem razdejanju. Vsekakor je zanimiva osnovna značilnost, podana v finančnih in drugih poročilih na vseh teh občnih zborih: vsi slovenski zamejski finančni zavodi so v temeljih zdravi, razširili so svoje poslovanje. To pa kljub splošni neugodni gospodarski konjunkturi, zelo resnim težavam pri razvoju obmejnega gospodarskega sodelovanja, naraščanju inflacije in podobnemu. Na občnih zborih je bilo mnogo govora tudi o združevanju naporov, iskanju novih oblik sodelovanja med slovenskimi denarnimi zavodi. Zagovornik takih skupnih pobud in zamisli je vsekakor znani slovenski gospodarstvenik Libero Polojac, ki je od 1964 v vodstvenih organih Tržaške kreditne banke kot nadzornik, član upravnega sveta in ki je bil tri, po statutu predvidene najdaljše, poslovne dobe predsednik zavoda. Sproščen razgovor se je najprej usmeril na slovensko šolo in na napore, da se čimbolje vzgoji mladi rod. Zelo prav je, da imamo čimveč strokovnjakov, ni pa več tako prav, če mladi ljudje iščejo življenjski cilj samo v službi, kjer dobiš skromen, toda zagotovljen mesečni dohodek. Mlad človek želi nekaj ustvariti, imeti mora v sebi željo, da naredi nekaj novega, da gre naprej. Zato pa je seveda potrebna izobrazba in zlasti strokovna izobrazba je življenjskega pomena za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji. To je problem samostojnosti, ki jo mlad človek izgubi, ko gre na delo v italijansko podjetje, kjer je v odvisnem položaju. Seveda pa je poleg strokovnega znanja in pobud tudi resno vprašanje začetnega kapitala. O tem ne bi smelo biti po mnenju sogovornika večjih težav, saj obstaja šest slovenskih zavodov, trije v Trstu in trije v Gorici, ki so izjavili, da so pripravljeni sodelovati in pomagati pri takih naporih. Zato so tudi dragoceni in umestni predlogi, da pride do povezovanj, do dogovarjanj o skupnih pobudah in s tem tudi do usmerjanja, preučevanja pobud, skratka do sodelovanja. Za vse to ima slovenska manjšina ustrezna sredstva, saj razpolaga z lastnim tiskom, slovenskimi organizacijami in med njimi so zelo važne športne, ki mladino usmerjajo, združujejo, tako da lahko prihaja do organiziranih povezovalnih akcij in pobud. Mnogo se govori o krepitvi obrtništva in trgovinskih dejavnostih, kaj lahko pa bi naredili korak naprej, da bi postavili tudi novo manjše industrijsko podjetje, v skladu s potrebami in v taki velikosti, da bi bil zagotovljen tudi gospodarski učinek. Seveda vidi dosedanji predsednik Tržaške kreditne banke Libero Polojac tudi velik pomen te ustanove, saj se ta zavod ukvarja tudi s posli z inozemstvom in kar je še posebej važno, je zavod odraz splošnih interesov celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in še posel ej njenih gospodarskih naporov in stremljenj. BOGO SAMSA Comelli sprejel italijanskega ambasadorja v Beogradu Proletarska demokracija predstavila osnutek o varstvu slovenske manjšine Zakonska zaščita Slovencev kot prispevek demokratičnemu razvoju deželne skupnosti NADALJEVANJE S 1. STRANI Pri zasnovi osnutka je proletarska demokracija izhajala s stališča, da zaščita Slovencev tudi spričo mednarodnih sporazumov in pogodb kakovostno nikakor ne sme biti slabša od tiste, ki je že v veljavi v tržaški in goriški pokrajini in da je v tem sklopu nujen en sam zakonodajni instrument, ki mora zajemati tudi Slovence v videmski pokrajini ; zgodovina teh se v jezikovnem, kulturnem in administrativnem pogledu sicer razlikuje od zgodovine Slovencev na Tržaškem in Goriškem, vendar prvenstveno zaradi asimilacijske politike, ki jo je vodila do njih država. Cavallo je pristavil, da je v osnutku jasno zapo-paden koncept, po katerem zaščita manjšine ne more biti stvar individualnih pravic, ampak je stvar vsega občestva teh krajev. Zakonska zaščita mora zaobjemati tudi izrecne posege na socio - ekonomskem področju ter izzveneti kot vsesplošna o-bogatitev družbene stvarnosti. Osnutek uvodoma pojasnjuje pojem pripadnosti slovenski manjšini, ki ga mora država uradno upoštevati: poleg Slovencev, ki prebivajo na tradicionalno lastnem ozemlju sodijo tako med pripadnike manjšine (in imajo zato vsi ene in iste pravice) tudi slovensko govoreči italijanski državljani, ki kot izseljenci živijo na tujem ali drugje v Italiji, in tisti, ki so se iz gospodarskih ali drugih razlogov s tradicionalno manjšinskega o-zemlja preselili na kako drugo obmo- čje Furlanije - Julijske krajine. Tu sta osnutku priložena natančna seznama ustreznih občin. Posebno pozornost je DP posvetila uradnim predstavniškim telesom slovenske manjšine kot sredstva za o-brambo Slovencev pred urbanizacij-skimi in drugimi ukrepi, ki bi utegnili škodovati vsestranskemu manjšinskemu razvoju. V vsaki pokrajini naj bi Slovenci imeli predstavništvo, ki bi ga sestavljalo sedem občinskih svetovalcev. Med glavne temelje zakonske zaščite je Cavallo prištel ureditev slovenskega šolskega sistema z odprtjem manjšinskih šol tudi v videmski pokrajini »v razmerju z zali te vami zainteresiranega prebivalstva«. Skrb za manjšinsko šolstvo bi poverili nadzorniku za slovenske šole, ki bi ga i-menovalo pristojno ministrstvo. Osnutek predvideva tudi nekajurni pouk slovenščine na italijanskih šolah kot sredstvo vzajemnega spoznavanja po načelu kulture sožitja. Deželna uprava bi morala poskrbeti za strokovno usposabljanje Slovencev v njihovem materinem jeziku. Posebni zaščitni ukrepi so nadalje predvideni v korist kulturnih, rekreacijskih in športpih organizacij, kar naj sodi v zakonodajno pristojnost Dežele, kot tudi v prid informativnih, založniških in znanstvenih dejavnosti (s slovensko televizijo vred); v obeh primerih bi država morala nakazovati specifične finančne prispevke. Poglavje zase tvori vprašanje o javni rabi slovenščine, ki mora biti do- voljena na vseh ravneh, kar velja tudi za uradne akte. Izrecno je v osnutku poudarjena dolžnost države oziroma njenih glasnikov, da pomaga manjšini pri njeni gospodarski rasti, brez katere si pač siceršnjega razvoja ni mogoče o-misliti. Posebno vlogo naj bi v tem smislu igrale gorske skupnosti od Kanalske doline do Krasa, katerim bi država morala nakazovati izredne finančne prispevke za uresničevanje njihovih večletnih razvojnih načrtov, usmerjenih v krepitev proizvodnih struktur in zboljševanje življenjske ravni prebivalstva, kot tudi v rast in kakovostno bogatenje blagovne izmenjave in proizvodnega sodelovanja z obmejnimi območji onkraj meje. Osnutek potem predvideva, da bi morale krajevne ustanove soodločati pri izbirah, ki zadevajo velike prometne infrastrukture in večje pobude na proizvodnem področju, na področju energetskih prevozov pa še na področju vojaških služnosti in ki bi u-tegnile povzročati takšne urbanistične spremembe, ki bi preuravnovesile obstoječe ravnotežje med teritorijem in skupnostjo, ki ga naseljuje. Enainštirideset členov obsegajoči zakonski osnutek osvaja po sodbi Cavalla zamisel o modemi in dinamični zaščiti, ki vrednoti načelo krajevnih avtonomij in iz Slovencev ustvarja dejavnik vsestranskega razvoja celovite deželne skupnosti, (dg) • Proletarska demokracija sporoča, da bodo člani stranke še danes, 15. 5., na Borznem trgu med 16. in 17. uro zbirali podpise pod ljudskimi peticijami o miru in razorožitvi, davčne pravičnosti in pravice do stanovanja. • Danes in jutri bo v tržaškem hotelu Savoia Excelsior pokrajinski kongres PRI. Uvodno poročilo bo podal tajnik Torresella, zaključke pa poslanec Di Re. Na kongresu bodo baje izvolili novega strankinega tajnika. Predsednik deželne vlade Comelli je včeraj zjutraj sprejel novega i' talijanskega ambasadorja v Jugoslaviji Massima Castalda, ki je bil v preteklih dneh gost Unije Italijanov za Istro in Reko in obalnih občin v Istri, danes pa bo obiskal Pulj in Rovinj. Comelli in Castaldo sta se pogovarjala o vprašanjih, ki od blizu zadevajo prijateljske odnose med Furlanijo - Julijsko krajino in Jugoslavijo. Gruber Bencova na listi Lige Venete V tržaških političnih krogih Je vzbudila veliko presenečenje vest, da bo bivša melonarska poslanka Au-relia Gruber Bencova na evropskih volitvah kandidirala na listi Lige Venete. Priletna Aurelia je na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidirala na socialistični listi, sedaj se Je> kot je sam povedala odločila, da bo podprla težnjo po krajevnih avtonomijah. • Pokrajinski svetovalec Tržaškega gibanja Fabio Omero je pred dnevi odstopil iz te politične grupacije-ki jo v tržaškem občinskem svetu zastopa Paolo Paro vel. Ni znano, če bo Omero ohranil svoje mesto v pokrajinskem svetu ali pa bo odstopil in tako odprl pot prvemu neizvoljenemu na tej listi. Novo gostovanje Slovenskega stalnega gledališča Novo gostoìxmje za Slovensko stalno gledališče v Trstu, ki nastopa od danes pa vse do naslednjega četrtka v ljubljanski Drami s komedijo ameriškega avtorja Edwarda Albeeja »Gospa iz Dubuqua«. Komedija, v režiji Dušana Mlakarja, je že v prvem delu gostovanja, in sicer na začetku maja, doživela izreden sprejem pri ljubljanski publiki, ki je po vsaki predstavi nagradila prav s toplimi aplavzi vse naše igralce. V »Gospe iz Dubuqua« nastopajo Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Tone Gogala, Bogdana Bratuž, Adrijan Rus tja, Miranda Caharija, Anton Petje in Mira Sardoč. Danes v Rimu sestanek s Prodijem CGIL za splošno stavko v juniju Kakor smo že napovedali, bo predsednik zavoda IRI Prodi danes dopoldne sprejel delegacijo iz Furlanije -Julijske krajine, v kateri bodo pred stavniki deželne uprave in enotne sindikalne zveze CGIL - CEL - UIL. Preverili bodo izid dosedanjih treh sestankov v zvezi s problemom krize, ki pesti poldržavni aparat na Tržaškem in Goriškem, o katerih so se sindikalisti že pred časom negativno izrekli. Mnogi pripisujejo današnjemu srečanju odločilno važnost: če finančni holdingi iz sklopa IRI Fincantie-ri, Finsider in Finmare ne bodo spremenili svojih dosedanjih omejevalnih stališč na škodo industrije v naših krajih, bodo tristranska pogajanja naenkrat postala brezpredmetna in utegnilo bo priti do hudih socialnih pretresov, ki jim še tako odločna zaostritev sindikalnega boja morebiti ne bo mogla biti kos. Ves krajevni in deželni aparat CG IL je potrdil potrebo po vnovični splošni stavki (v začetku junija) v o-brambo teritorialne industrijske stvarnosti pred preustrojitvenimi načrti IRI in k uresničitvi protesta povabil seveda tudi sindikata CISL in UIL. Slednji je prek pokrajinskega tajnika Trebbija pobudo že označil kot neumestno in izrazito politično. Pri CISL se še niso oglasili. Možnosti, da CEL in UIL ne pristaneta na splošno stavko, botruje menda okoliščina, da jo CGIL nekje povezuje s protestom proti vladnemu popravljenemu dekretu o draginjski dokladi, kakor to prihaja do izraza ob prebiranju resolucij, sprejetih na skupščinah deželnega glavnega sveta CGIL in pokrajinskega glavnega sveta NZDZ - CGIL. • Tržaška občina obvešča, da je občinska izpostava v Ul. Colautti pri Sv. Vidu zaprta zaradi popravitvenih del in da naj se zato občani obrnejo na šentjakobsko občinsko izpostavo v Ul. Capri n 18. Deželni socialisti v državnem zboru PSI Socialisti naše dežele, ki so jih izvolili v komaj ustanovljeni državni zbor PSI so sledeči: poslanca Loris Fortuna in Francesco De Carli, senator Franco Castiglione, deželni tajnik Gianfranco Trombetta ter še Arduino Agnelli iz Trsta, Roberto Breda in Paolina Lamberti Mattioli iz Vidma ter Gino Saccavini iz Tržiča. Okrogla miza o centrali za premog V dvorani Sturzo (za cerkvijo na Trgu Rosmini) bo drevi ob 18. uri okrogla miza na temo »Centrala na premog: zaposlitev proti zdravju?«, ki jo prireja združenje proti nasilju. Na srečanju bodo sodelovali med drugim tudi deželni tajnik Trebbi UIL, miljski župan Bordon in tržaški občinski odbornik D’Alessandro. • Danes zjutraj bodo ob 10. uri v osnovna šoli v Ul. Manzoni 14 praznovali 100-letnico te šole. Slavnosti se bo udeležilo nekaj vidnih osebnosti tržaške občine. Komisar »ad actum« odobril proračun KZE Dr. Edoardo Colli, funkcionar pokrajinskega urada za krajevne uprave, ki je bil, kot znano, imenovan za komisarja »ad actum« Tržaške krajevne zdravstvene enote, je te dni poskrbel, po navodilih deželnega odbomištva za zdravstvo, za odobritev bilance, ki jo je glavna skupščina zavrnila. lTora-čun je bil sprejet na osnovi nakazila Državnega zdravstvenega sklada v znesku 41 milijard in pol lir, kar pa seveda še zdaleč ne zadošča za kritje vseh stroškov in hudega primanjkljaja Krajevne zdravstvene enote, ki znaša za leto 1983 nad 61 milijard lir. Z odobritvijo proračuna bo vsekakor Krajevni zdravstveni enoti omogo; ceno, da izplača dolgove, ki so zapadli decembra lani in ki znašajo skoraj 12 milijard in pol lir. Poleg tega bo lahko dvignila predujem iz Državnega zdravstvenega sklada za drugo tromesečje tega leta, ki znaša 18 milijard lir in s katerim bo lahko krila upravne stroške za mesec maj. 200 milijonov lir anonimnega dobrotnika Centru za rakasta obolenja v Trstu Pred dnevi srtio poročali, da je nekdo, ki ni povedal svojega imena, daroval otroški bolnišnici Burlo Garofolo 200 milijonov lir. Včeraj smo izvedeli, da se je nekaj podobnega pripetilo Tržaškemu centru za diagnozo in zdravljenje rakastih obolenj pri Tržaški krajevni zdravstveni enoti, ki je prejel v dar od nekega neimenovanega dobrotnika 199.695.000 lir. Svoje izdatno nakazilo je poslal preko Ljudske banke iz Bergama. Zdravstvene ustanove na Tržaškem so sicer deležne številnih darov prispevkov (tako je bilo v lanskem letu darovanih v te namene skupno 34° milijonov lir), takšnih vsot, kakršne so prejele v teh dneh, pa zlahka ne pomnijo. Kako bodo sedaj ta denar uporabili? Z njim bodo predvsem okrepil onkološko dejavnost Tržaške krajevne zdravstvene enote, tako na krajši, kot na daljši rok. V tiskovnem sporočilu, ki nam ga je KZE poslala s tem v zvezi, je >z' rečena tudi zahvala radodarnemu dobrotniku za izjemen prispevek. Danes ob 18. uri na pobudo deželne KPI Tudi Jože Smole na okrogli mizi o miru, varnosti in razorožitvi Mir, razorožitev in varnost v Evropi so argumenti, ki jim posveča komunistična partija veliko pozornost, tudi s pobudami mednarodnega značaja. Takšna pobuda bo današnja okrogla miza v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2. Prireja jo deželni odbor KPI pod naslovom »Mir, varnost v Evropi: kakšne pobude za denukleari-zirana področja«. Okroglo mizo bo vodil deželni taj- nik in kandidat za evropski parlament Giorgio Rossetti, sodelovali pa bodo predsednik komisije za mednarodne odnose pri centralnem komiteju Zveze komunistov SR Slovenije Jože Smolè, avstrijski sindikalist Gerard Fritz, odgovoren za vojaške zadeve pri osrednjem vodstvu KPI Aldo D’Alessio, odgovoren za mirovni center tržaške ACLI Franco Co-dega in odgovoren v sekciji za mirovne probleme pri osrednjem vodstvu KPI Renzo Giannotti. V Lonjerju razstava domačih vin Športno društvo Adria in kulturno društvo Lonjer Katinara prirejata v soboto in nedeljo v Lonjerju že tradicionalno razstavo domačih vin, na kateri sodeluje s svojimi pridelki okrog dvajset vinogradnikov iz Lonjer ja in s Ratinare z belimi in črnimi vini. Prireditev se bo pričela v soboto popoldne, ko bo posebna komisija izbrala po tri najboljše vzorce razstavljenih vin, nakar se bo praznik nadaljeval ob kioskih in domači muziki. V nedeljo pa je program obširnejši, saj bo popoldne na sporedu že tradicionalna kolesarska dirka za 18. Pokal Lonjer ja, s startom ob 14. uri pa bo nastopila godba Veseli godci iz Boljunca, ki bo poskrbela za veselo razpoloženje do poznih večernih ur. Vmes pa bo seveda proglasitev zmagovalcev razstave vin. R. Pečar Lepote botaničnega vrta »Carsiana« na razpolago vsem, ki ljubijo naravo Na sedežu tržaške pokrajine je bila včeraj opoldne tiskovna konferenca, katere namen je bil seznaniti javnost preko tiska, radia in televizije o lepotah botaničnega vrta »Carsiana« v zgoniški občini ter o pobudah, ki jih namerava pokrajinska uprava izvesti tako po šolah, po raznih društvih in organizacijah za obisk omenjenega vrta in tudi za razširitev knjige »Carsiana«, ki je izšla v slovenščini in italijanščini in ki opisuje nastanek in razvoj botaničnega vrta ter navaja imena pobudnikov te, za Kras in njegovo kraško floro in vegetacijo, zelo pomembne pridobitve. O botaničnem vrtu, o deležu, ki ga ima pri reklami-zaciji, pri urejevanju in vzdrževanju le-tega tudi pokrajinska uprava, je na tiskovni konferenci spregovoril pokrajinski odbornik za ekologijo in varstvo okolja, Paolo Sbisà, ki je najprej spregovoril o pobudi glede ustanovitve botaničnega vrta sami. Dejal je, da so bili pravzaprav štirje Tržačani, kot privatne osebe, a seveda veliki ljubitelji, pa tudi poznavalci narave in lepot Krasa tisti, ki so sprožili idejo o ustanovitvi tega vrta, kjer naj bi se ohranil vsaj drobec kraškega ozemlja, ki bi obsegal njegove značilnosti in kjer bi zato lahko rasile najpomembnejše kraške rastline. Tej privatni pobudi, je dejal odbornik Sbisà, ki so ji botrovali in jo še vedno spremljajo in posredno, ali neposredno vodijo dr. Poldini, dr. Gioitti, dr. Budin in dr. Martini, se je leta 1972 pridružila tržaška pokrajinska uprava, ki si je prevzela nalogo, je dejal odbornik Sbisà, da podpre pobudo in da odpre ta botanični vrt tudi občinstvu. 20. maja leta 1978 je bila tudi uradna otvoritev tega vrta »Carsiana« in to prav v času, ko je bilo v Trstu letno zborovanje Mednarodnega združenja botaničnih vrtov. Botanični vrt, ki spada, kot smo že omenili v z90.' niško občino (za vse tisiè, ki že obiskujejo jamo v Bd ščkih je to pravzaprav kratek dodatni izlet, ali spte' hod — do tja pa se lahko zainteresirani, ki ninfei0 svojega prevoznega sredstva pripeljejo z avtobusom štev. 44) obsega kraško dolino, ki meri približno 6000 7,1 in ki po legi in obliki ustreza načrtu takšnega botanične' ga vrta, ki se resnično vključuje v kraško stvarnost-Seveda so organizatorji poskrbeli za primeren dohod 00 tega vrta, nato pa seveda izbrali in seveda tudi nč sadili vse tiste kraške rastline, ki so za to področF posebno značilne in jih vključili v že urejeno naravno okolje, kjer prihaja vse to cvetje in rastlinstvo tudi 0 resnične veljave. Ta naša propagandna kampanja za spoznavanje te0 botaničnega vrta, ki je nekako dopolnilo botaničneri vrtu »Juliana« v Dolini Trente, bo usmerjena ne sa^ na našo deželo, je dejal odbornik Sbisà, temveč no Koroško in Slovenijo, kamor smo poslali vse Pu*\g kacije in propagandni material in od koder si obetari" tudi obiske, ki bodo, je poudaril, vedno dobrodošli 1 zaželeni. ^ Botanični vrt bo odprt od meseca maja, pa vse d" konca septembra in sicer ob sobotah popoldne in nedeljah od 8.30 do 12.30. Cena vstopnic je, kot je odha nik še povedal, za posameznike 1.000 lir, za šolarje 500 lir, zraven pa prejmejo obiskovalci še nalepko, v prodaji pa bo, tudi v tržaških knjigerne^^ vodič, ki ga bo _ lahko vsak obiskovalec uporabil kot nekak priročnik, saj obsega vrsto napotkov io vodil, pa, tudi imena (tudi slovenska) rastlin, in Sj. veda opis samega ambienta, kot tudi ureditvene Kn terije samega botaničnega vrta. fc:Sš>w*x*x-:*>:*:*x*w*H*>:*:*:*:*:*:*:*x*>x*:-:*>:*:*:«^ ................................................... vV I 20. maja ob 11. uri na Travniku v Gorici I Množijo se pozivi k udeležbi Odhodi posebnih avtobusov v Gorico Padriče 9-00 izpred cerkve Gropada 9.10 s trga Trebče 9-30 s trga pri spomeniku Bazovica 8.30 izpred spomenika pri cerkvi Gročana 9.00 izpred spomenika na trgu Opčine, Bani, Frlugi 9-00 izpred Prosvetnega doma na Opčinah Prosek 9.00 s Kržade Križ 8-30 izpred spomenika Repen 9.00 s trga v Repnu Zgonik, Salež 9.00 iz Briščkov (od restavracije Cristallo) nato naprej po vaseh Mačkolje 8.30 izpred spomenika (pri gostilni Tul) Dolina 8.30 izpred zadružne gostilne Boljunec 8.45 z Gorice Boršt 8.30 s križišča Ricmanje 8-30 s trga Domjo 8- 30 izpred Dama A. Ukmar Korošci 8.45 Milje 9- 00 izpred avtobusne postaje Barkovlje 9-00 izpred barkovljanskega por-tiča Sv. Ivan 8- 30 s stadiona 1. maj Nabrežina 9.00 s trga pri spomeniku Mavhinje 9- 30 s trga v Mavhinjah Čerovlje 9-30 izpred gostilne Legiša Mladi člani Slovenske skupnosti so v teh dneh izdali posebno številko svojega glasila Beseda in dejanje, v kateri pod naslovom »Samozavestno in enotno v Gorico!« pozdravljajo in podpirajo akcijsko enotnost vseh Slovencev, ki hočejo sami odločati o svoji usodi. »Potruditi se moramo,« zaključuje članek, »da manifestacija čimbolje uspe, da se je udeležijo naši družinski člani in prijatelji, da s svojim zadržanjem dokažemo, da se zavedamo, da gre za zgodovinsko dejanje v naši skupnosti.« Pozivi za udeležbo na goriški manifestaciji se v teh zadnjih dneh, ki nas ločijo od zborovanja, množijo od vseh strani. Akcija za udeležbo je stekla tudi po šolah na Tržaškem, med njimj tudi na nižji srednji šoli »Sv. Cirila in Metoda« na Katinari, ki je podružnica istoimenske šole pri Sv. Ivanu. Zbrali so se starši, šolniki in dijaki in sklenili, da se s svojim transparentom udeležijo nedeljske manifestacije. V Gorici se bodo tržaški šolarji pridružili gori-škjm in tako pokazali, da so tudi slovenske šole želele prispevati svoj delež k uspehu enotne javne manifestacije. Tudi nižja srednja šola Ivan Cankar in osnovna šola Josip Enotni plakati, letaki in nalepke za manifestacijo Slovencev v Gorici so na voljo na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8, telefon 62-948. Pohitite! Ribičič od Sv. Jakoba sta z vsemi svojimi komponentami pristopili k organizirani udeležbi na manifestaciji, ki jo pripravljajo društva in organizacije tega mestnega okrožja. Seznamu goriških gostincev, ki bodo imeli v nedeljo odprte obrate za udeležence manifestacije, se pridružuje Gostilna pri Francetu - Hmeljak, Sovodnjc, telefon 88-20-38. • Tržaška finančna intendanca obvešča, da so v Uradnem listu z dne 21. aprila 1984 objavili natečaj za 31 mest svetovalcev v poskusni dobi za kariero v finančnem nadzorstvu. Natečaj zapade 21. maja, prošnje pa je treba nasloviti v Rim, na finančno ministrstvo, oddelek za o-sebje. Mnenja naših upraviteljev o goriški manifestaciji V nedeljo bomo tudi mi Tudi naša izvoljena telesa so se vneto angažirala v pripravah za nedeljsko manifestacijo v Gorici s pozivi prebivalstvu na množično udeležbo in zlasti z aktivnim sodelovanjem v številnih pripravljalnih enot nih odborih, ki so v teh dneh zrasli od Nabrežine do Milj. »Prvič od konca vojne, ko smo vsi enotno nastopili proti okupatorju,« nam je dejal zgoniški župan JOSIP GUŠTIN, »bomo v nedeljo priča odločnemu zborovanju vseh Slovencev v Italiji. Manifestacija mora zato izzveneti kot praznik in obenem kot dan borbe za naše pravice. Zgoniška občina bo s svojim prebivalstvom kot vselej v prvi vrsti.« »Miljska občinska uprava pozdravlja goriško zborovanje in trdno upa, da bodo pristojni organi upoštevali Urnik posebnega vlaka za Gorico — odhod s tržaške železniške postaje ob 9. uri — iz Križa ob 9.15 — iz Vižovelj ob 9.22 — povratek: odhod z goriške železniške postaje ob 14. uri — poskrbljeno za avtobusni prevoz z goriške železniške postaje do trga na Travniku — ker so organizatorji rezervirali še nekaj dodatnih vagonov k posebnemu vlaku, poteka prodaja in rezervacija voznih listkov še naprej v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, na Primorskem dnevniku, Ul. Montecchi 6, na sedežu federacije KPI, Ul. Capitolina 3, na sedežu Združenja aktivistov, Ul. Petronio 4. Pohitite! Pozivi in obvestila udeležencem manifestacije Prebivalci Mavhinj, Cerovelj, Šem-polaja, Praprota, Prečnika in Slivne-ga! V avtobusu, ki bo v nedeljo peljal na manifestacijo v Gorico, so še prosta mesta; telefonirajte Nadji Legiša na št. 29-11-46. KD Ivan Cankar, Šentjakobsko kulturno društvo, Zavodski svet nižje srednje šole Ivan Cankar in Združenje staršev osnovne šole Josip Ribičič pozivajo k množični udeležbi na goriški manifestaciji ! Zbirališče avtomobilov na začetku Ul. Orlandini točno ob 9. uri. Kriške organizacije in društva obveščajo, da bo zbirališče za odhod v Gorico v nedeljo ob 8.30 pred spomenikom v Križu. Drevi ob 20.30 se bodo v Domu A. Sirka znova sestali predstavniki vaških organizacij, ob 19.30 pa se zbere mladina za izdelavo transparentov. Vaške organizacije iz Mačkolj pozivajo vse vaščane, da se množično udeležijo shoda v Gorici! Odhod avtobusa in osebnih vozil bo ob 8.30 izpred spomenika NOB (pri gostilni Tul). Rezervacija sedežev za avtobus pri Danici Smotlak, tel. 23-21-14. Slovensko stalno gledališče sporoča, da bo zbirališče za avtomobilsko kolono za nedeljski shod v Gorici ob 8.30 pred Kulturnim domom. Odhod točno ob 9. uri. Odbor Slovenskega zdravniškega društva poziva vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo množičnega shoda, ki ga je za ne- ^raj in uro odhodov v Gorico še t^ei sporočajte v naše uredništvo, , '■ 79-46-72, da tako omogočimo vsa-®Inu posamezniku čim boljšo inforco! Vzdušje v devinsko - nabrežinski občini Za goriško manifestacijo vlada veliko zanimanje med občani devinsko-nabrežinske občine. Kulturne in politične organizacije v občini so že priredile sestanke, da seznanijo vaščane s pomembnostjo te manifestacije. Tudi gornji predel občine (Praprot, Prečnik, Šempolaj itd.) se je vneto angažiral za nedeljski shod. Elena Legiša (predstavnica KPI) : V okviru enotne manifestacije za globalno zaščito smo imeli prejšnji teden sestanek s Stojanom Spetičem, ki nam je obrazložil važnost tega nastopa in organizacijske priprave na nedeljsko srečanje. Poleg tega je naša sekcija s pismi povabila svoje člane naj se udeležijo manifestacije. Martin Petelin (SKD Igo Gruden in ŠD Sokol) : Kljub temu, da nastopimo s pevskim zborom v Škofji Loki, smo se skupno odločili, da ne moremo nikakor zamuditi te zelo pomembne priložnosti. Prejšnji ponedeljek smo sklicali sestanek, na katerem so bili prisotni, poleg članov SKD Igo Gruden in ŠD Sokol, tudi predstavniki zbora »Fantje izpod Grmade«, dekliškega zbora iz Devina, SK Devin in še predstavniki nabrežinske godbe na pihala. Vzdušje med občani je vsekakor na višku. (D.B.) Razsodba porotnega sodišča o tragičnem prepiru v Pasaži Fenice Hude kazni za mladeniča in zdravnika Za^(“st let in osem mesecev zapora jn 2-Metnega Maura Scrina ter leto let mesece zapora za zdravnika 36-tjj ^Sa Franca Suligoia — to sta kaz-vju je tržaško porotno sodišče po obt dveumem posvetu dosodilo n-.-M^ncema na procesu zaradi trata n smrti 17-Ietnega Paola Dappor-ga "rv* Je bil obtožen nepremišljene-ob emora. drugega, zdravnika pa je jM^ica krivila, da ni pravilno oce-jv ‘'-Nravstvenega stanja nesrečnega pP°rta potem ko so ga 19. novemb-lek*. * prepeljali ranjenega na odde- prvo P°m°č glavne bolnišnice. Ola-« j® za oba upoštevalo splošne obalne okoliščine. Suligoi je bil v ^°jen na pogojno kazen, brez vpisa jj. Kazenski list. Oba bosta morala tu-^ P*ačati odškodnino zasebni stranki te n)ači... Toda kaj hočemo! Cerkev je naš zaveznik °lu zoper komunizem, dragi major!« tje “Seveda... Komunisti so tisti, ki vodijo vstajo, krneti Pa. se opredeljujejo po starem sovraštvu do nas. tu °n* strani bivše meje so duhovniki povečini z nami, ki tfa ^tajajo na strani ljudstva! V tem je razlika, am trenutno veže roke...« br “ *udi tu bodo z nami ali pa jih bomo ugonobili Milosti in predsodkov!« V dolini so se na cesti ob reki stekale kolone’ vojske iz različnih hribovskih zaselkov. S seboj so vodile gruče aretiranih moških in žensk, osumljenih sodelovanja z uporniki. Učiteljica Evelina je nemo gledala te nesrečne ljudi, obdane z vojaštvom. Nekatere med njimi je poznala, saj je učila njihove otroke. Gledali so jo s sovraštvom in prezirom. Bilo ji je hudo. Saj je samo čudna okoliščina pripomogla, da je ni bilo med njimi. Kako pametno sta ravnala s Petrom, da sta svojo ljubezen in srečo tako dolgo skrivala pred ljudmi! To je bilo mogoče samo zato, ker noben od njiju ni nikomur črhnil o tej ljubezni, tudi domačim ne. Če ne bi bilo njega, bi se morda tudi ona zapletla v to morijo in požige. Tako pa odhaja mirne vesti in čistih rok. Naj se ji življenje sprevrže tako ali drugače, leta samote v tem hribovju bodo njen najsvetlejši spomin. Losanni so prišli v dolini poročat, da so ta dan aretirali in vzeli s seboj petsto domačinov. Z njimi bodo napolnili vse ječe v bližnjih mestih, najbolj obremenjene pa bodo odpeljali v Trst. »Lep začetek ofenzive,« si je mislil Losanna. »Toda ali se zavedajo, da je to šele uvod?« Zadovoljen z močnimi vtisi, ki so prebudili v njem mnoge zatajevane strasti, si je zaželel še Eveline. Dobiti še njo, bi pomenilo popolno zmago moči in obvladovanja položaja. To so doživljaji, kakršne ti lahko nudi samo vojna. V tem trenutku je blagroval usodo, da mu je naklonila življenje v tako razburljivem času. V mestu ob reki sta se Losanna in Evelina premestila v inšpektorjev osebni avtomobil. Rešila sta se vojaške mizerije in se odpeljala proti morju. Sedaj nista bila več del vojaškega stroja, temveč dva ran- ljiva posameznika. Na vzpetini, kjer se je cesta pre-vrgla v dolino med dvema pobočjema, je inšpektor ustavil avto. Izstopila sta. Sredi usločenega hrbta je nebo žarelo rdeče kot sveže odprta rana. »Rad imam kri in ogenj,« je dejal. »Meni pa ni do krvi ne do ognja.« »No ja, ženska ste. To vas bolf odlikuje kot kaj drugega! « S poslednjim vtisom žarenja neba v temi sta se odpeljala naprej. Nekaj časa sta molčala in se ukvarjala s sencami, ki so jih delale avtomobilske luči. »Zdaj, ko sem vas že rešil iz teh nenavadnih okoliščin, vas povabim, da prenočite pri meni. Sobo imam za vas; boljša je kot v katerem koli hotelu. Sicer pa bi težko našla sredi noči dostojno prenočišče.« Ujela je lesk v njegovih lokavih očeh. Zavedela se je, da je v nevarnih rokah, saj glede na svoj položaj in očeta v zaporu ne sme veliko tvegati. Zato se je samo hvaležno nasmehnila in odgovorila: »Sprejmem, če vam ne bom v nadlego.« »V čast mi je, da vam lahko pomagam! Saj ste tudi vi pomagali nam!« Dobro, da v temi avtomobila ni opazil njene zadrege. Pomislila je-. »O, če bi vedel, kako je bilo z menoj...« Kmalu se je zalesketala pred njima kovinsko črna ploskev velike vode. Zadišalo je po soli in školjkah. Nad morjem je visel mesec, skozi žile oblakov pa se je razlivala čudna svetloba. S tesnobo v srcu je gledala gladino, ki je bila potuhnjeno mirna kot skopljena zlitina. Ni si mogla predstavljati, kaj jo čaka. Misli so se ji vračale na pogorišče in k Petru. Tiho so se ji ulile solze po licih. Začela se je kolesarska dirka po Italiji Moserju roza majica I e I | Pred enotno manifestacijo 20. maja v Gorici J LUCCA — Francesco Moser je na cilju 5-kilometrskega prologa 67. kolesarske dirke po Italiji oblekel roza majico. Kljub temu da je bila uvodna etapa letošnje dirke zelo kratka, si je Moser nabral nad ostalimi že kar zavidljivo prednost in potrdil, da je res v sijajni formi. Moser je na progi pokazal vse svoje sposobnosti v hitri vožnji, česar ne moremo trditi za ostale tekmovalce. Vsekakor so se vsi favoriti uvrstili v prvo deseterico. VRSTNI RED PROLOGA 1. Moser v 6T4” s poprečno hitrostjo 40 km na uro, 2. Milani po 11”; 3. Visentini po 12”, 4. Contini po 13” (vsi Italija), 5. Wyder (švi.), Argentin in Bombirli (oba Italija) po 14", 8. Fignon (Fr.) in Saronni (It.) po 16”. Danes bo na sporedu druga etapa od Lucce do Pietrasante Marine (55 km), šlo bo za ekipno vožnjo na kronometer. Teniško prvenstvo Italije Tudi Noah izločen RIM — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Itati je se presenečenja vrstijo kot na tekočem traku. Včeraj je namreč izpadel še eden glavnih favoritov, to je Francoz Noah. IZIDI OSMINE FINALA Perez (Urugv.) - Noah (Fr.) 3:6, 6:2, 6:4; Arraja (Peru) - Freeman (ZDA) 7:6, 6:4; Gomez (Ekv.) -Jarryd (Šve.) 3:6, 6:4, 6:1: C. Pa natta (It.) - Simonsson (Šve.) 6:4 7:5; Krickstein (ZDA) - Nystrom (Šve.) 6:3, 6:2; Clerc (Arg.) - O-cleppo (It.) 6:1, 6:1; Dickson (ZDA) - Složil (ČSSR) 6:3, 6:2. • ZBOR »AZZURROV«. Včeraj so se v Milanu pod vodstvom Enza Bearrota zbrati italijanski nogometni reprezentanti, v okviru priprav za tekmo proti ZRN. Nista pa se predstavila poškodovana Rossi in Cabrini. • EDU, novopečeni trener brazilske državne nogometne reprezentance, je izjavil, da za prijateljske tekme junija proti Angliji, Argentini in Urugvaju ne bo pozval Falcaoja in Ce reza. Jugoslovanke na 01 Kitajska, Jugoslavija, Kanada in Madžarska so se uvrstile v finalni del ženskega košarkarskega turnirja za olimpijske igre. Pravico do nastopa sta že imeti ekipi Američank (gostiteljice) in Sovjetske zveze (zmagovalke). Kot znano pa sta SZ in Madžarska že odpovedali svojo udeležbo, tako da bi morali v Los Angelesu nastopiti tudi petouvrščena Kuba in Avstralija. Razen, če se tudi Kuba ne bo odrekla igram . . . Namiznoteniško državno prvenstvo Drugokategornice : Sedmakova za kolajno Danes se v Etini na Siciliji začne državno namiznoteniško prvenstvo. Podeliti bodo pet naslovov v drugi kategoriji, medtem ko bodo jutri na vrsti prvokategorniki. V konkurenci drugokategomic, bo nastopila tudi Krasova zastopnica Damjana Sedmak, ki si ob dobri igri lahko pribori eno izmed kolajn. Med posameznicami bo Sedmakova tekmovala še v ženskih dvojicah s Stucchijevo in v mešanih dvojicah s Cangelosijem. (B.S.) Predsednik ŠD Dom Vili Prinčič »Svojo bodočnost si sami ustvarjamo« ■»Prepričan sem, da nas bo v nedeljo na Travniku izredno veliko. To prepričanje izhaja iz pogovorov in sestankov, ki smo jih te dni imeli in povsod je bilo zanimanje za manifestacijo veliko. Ta pobuda je umestna in to še posebno v tem trenutku, ko se o naši usodi bijejo odločilni trenutki. Prav je, da javno, kulturno, a odločno izpovemo, da si našo bodočnost hočemo sami ustvarjati in prav je, da po tolikem času tihega protestiranja postanemo glasnejši. Ne moremo namreč dovoliti, da nas nekateri hočejo postaviti v položaj tujca na domači zemlji, oziroma da nas ločijo v razne kategorije. Zato pozivam vse, če je v nas še nekaj narodnostnega ponosa, naj bomo v nedeljo na Travniku v največjem številu.« Z nepozabne manifestacije SIEDO STEDO leta 1965 ni bil važen mejnik samo za naše športnike, temveč za vso našo skupnost. S to manifestacijo smo vsem dokazali, da smo na tem delu zemlje živ in aktiven element. Na sliki: STEDO v Doberdobu Nogomet: v okviru turnirja prijateljstva v Kopru Dober odpor domačinov Triestini Koper — Triestina 1:2 (0:2) STRELCI: v 20. min. Vailati, v 30. min. Romano, v-60. min. Studen. KOPER : Germek, Kocjančič, O- manovič, Jakopič (od 46. min. Labor), Stepančič, Košpenda, Vrkič (od 46. min. Jermaniš), Zulič, Studen, Viler, Marinkovič. TRIESTINA: Zinetti, Stimpfl (od 46. min. Ardizzon), Costantini, Vallati (od 46. min. Pescatori), Mascheroni, Chiarenza, Ferrane, Leonarduz-zi, Romano (od 58. min. Pelosin), Ruffini, De Giorgis. KOPER — V okviru turnirja prijateljstva sta se včeraj v Kopru pomerila domače moštvo in Triestina. Po pričakovanju so tudi zasluženo zmagati Tržačani, ki so med drugim nastopiti brez svojega najboljšega strelca De Falca, gre pa priznati, da so pri Koprčanih naleteti na dokaj dobrega in v drugem polčasu celo enakovrednega tekmeca. V prvem polčasu je bila premoč Triestine glede tehnične in taktične pripravljenosti očitna. V tem delu so Tržačani tudi dosegli oba gola. Prvega je dosegel Vailati. Domači nogometaši so sicer ob tem zadetku protestirati, češ da je bil Vailati v nedovoljenem položaju (»off-side»). Sodnik pa je gol priznal. Drugega pa je dosegel Romano. V nadaljevanju so Koprčani z veliko požrtvovalnostjo celo večkrat prejeti pobudo v svoje roke in prek Studena tudi zasluženo zmanjšati raz- liko na 1:2. Več pa niso zmogli. Sicer pa tudi ta izid je za Koprčane še kako sprejemljiv.* Naj omenimo, da je v vrstah Triestine v drugem polčasu poškodovanega Romana zamenjal rezervni vratar Pelosin. (bi) *• Triestina demantira Vodstvo Triestine je včeraj demantiralo vest nekaterih časopisov, češ da je že sporočilo trenerju Buffoni-ju, da mu ne bo podaljšalo pogodbe. Garosi potrjen Vodstvo rimskega nogometnega kluba Lazio je še za dve leti podaljšalo pogodbo dosedanjemu trenerju Garosi ju. Po poteh partizanske Ljubljane Tudi naši v Ljubljani V soboto je bil v Ljubljani 28. pohod po poteh partizanske Ljubljane, na katerem sta, kot že vrsto let, tudi letos nastopiti ženska in moška reprezentanca ZSŠDI v štafetah »Bratstva in enotnosti«. V moški kategoriji eka 3x1000 m je ekipa sestavljena z atleti Bora (Guštin - Sosič - Kozlovič) zasedla 8. mesto, ekipa Adrie (Parovel - Viller -Ci’icar) pa 9. mesto, medtem ko je bila ženska ekipa sestavljena z at'e-tinjami obeh društev (Gherlani - Kozlovič - Sumberaz) in je pristala na solidnem 6. mestu. (R. F.) • OPCIJA za VÒLLERJA. Po pisanju zahodnonemškega dnevnika Bila je Milan postavil opcijo na nogometaša Vollerja (Werder Bremen) za približno 2 milijardi in 600 milijonov lir. ! | j 1. jugoslovanska nogometna liga Olimpijo reši le čudež Komentar FRANCI BOŽIČ Olimpijo zdaj lahko reši le še čudež. Ljubljančani bi v jugoslovanski 1. ligi ostali bržkone le tako, če bi do konca prvenstva doma premagali Crveno zvezdo in Radničkega ter v gosteh Velež. Toda tudi njeni tekmeci imajo svoje načrte, Olimpiji daje nekaj možnosti le dejstvo, da se za obstanek bori (teoretično) kar 11 moštev. Tudi sedmouvrščena Sloboda še lahko izpade, če na primer v predzadnjem kolu doma izgubi s Partizanom, kar ni tako neverjetno. Ljubljančani so tokrat v Skopju igrali veliko bolje kot v soboto z Osijekom, toda bili so nemočni proti zagrebškemu sodniku Sumiču, ki je. 8 min. pred koncem dosodil 11-me-trovko za Vardar, s katero je veteran Ringov dosegel zmagoviti gol. Ljubljančan Borovnica pa je prekršek nad Pančevom napravil pted kazenskim prostorom, to je nesporno dokazal tudi TV posnetek, šlo je torej za grobo sodniško napako. Ljubljančani so bili na zelo podoben način že ob tretjo točko (prej dvakrat z Rijeko), s tremi točkami več pa bi bili zdaj bržkone že povsem na varnem. V ljubljanskem taboru pa še vedno niso obupali: »Premagati moramo Crveno zvezdo, potem pa bomo računali naprej,« pravi trener Gugol. Največjo senzacijo je tokrat priredil Partizan, ki je v Nišu zmagal kar 5:0 in tudi Radničkega potisnil v zelo nevarne vode. Tudi v Nišu je sodnik Partizanu »podariU enajstmetrovko ob prvem golu, nato pa se je Beograjčanom odprlo. V ospredju pozornosti je bil beograjski derbi, v katerem je Crvena zvezda z goli Nikoliča, Mrkele in Djurovskega vodila že 3:0 z Dinamom, toda gostje so z goloma B. Cvetkoviča in Čerina zmanjšali na 2:3. Morda bi tudi izenačili, če jim sodnik ne bi izključil reprezentanta Z. Cvetkoviča. Igralec tekme pa je bil Zagrebčan Zajec, ki ga je selektor Veselinovič že določil za kapetana »modrih« na evropskem prvenstvu v Franciji. Hajduk je imel spet velike težave s Prištino, ki je v Splitu vodila z 1:0, nato pa sta Sliškovič in Pasič Hajduku le zagotovila obe točki. Rijeka je v Mostarju z golom Desnice vodila do 89. minute, tedaj pa je Kalajdžič izenačil. Rijeka za Crveno zvezdo zdaj zaostaja za dve točki, izgubljena točka v Mostarju pa za Rečane — ob slabši razliki v golih — bržkone pomeni tudi slovo od šampijonskih ambicij. V enakem položaju je tudi sarajevski Željezničar, ki je z goloma Baždareviča in Nikiča šele v zadnjih 17 minutah zlomil odpor vin-kovškega Dinama. Čelik se je sicer že poslovil od prve lige, toda Sarajevo je tokrat v Zenici srečno osvojilo točko: pomagal mu je sodnik, ki je dve minuti pred koncem dosodil zelo sumljivo 11-metrovko proti Čeliku. Na lestvici strelcev je Zagrebčan Čerin s svojim petnajstim golom ujel vodilnega Haliloviča, za njima pa sta Pančev in Djurovski. Prvenstvo bodo končali 30. t.m., zvezni kapetan Todor Veselinovič pa bo 25. t.m. že določil kandidate za nastop na evropskem prvenstvu v Franciji, slovenska igralca Srečko Katanec in Marko Elzner pa imata na tem seznamu že rezervirani mesti. IZIDI Vardar - Olimpija 1:0; Hajduk -Priština 2:1; Crvena zvezda - Dinamo 3:2; Velež - Rijeka 1:1; Željezničar - Dinamo (V) 2:0; Čelik - Sarajevo 2:2; Sloboda - Budučnost 4:0; Rad-nički - Partizan 0:5, Osijek - Vojvodina 4:2. LESTVICA Crvena zvezda in Partizan 39, Hajduk 38, Željezničar in Rijeka 37, Velež in Osijek 31, Sloboda 30, Sarajevo, Budučnost, Vardar, Radnički in Priština 29, Vojvodina in Dinamo (V) 28, Dinamo (Z) 27, Olimpija 26, Čelik 22. PRIHODNJE KOLO Dinamo (V) - Čelik, Sarajevo - Osijek, Vojvodina - Vardar, Olimpija -Crvena zvezda, Dinamo (Z) - Velež, Rijeka - Radnički, Partizan - Hajduk, Priština - Sloboda, Budučnost - Željezničar. Na popolnoma nanovo začrtani progi Kolesarska dirka za 18. pokal Lonjerja Kolesarska dirka za 18. pokal Lonjerja, ki je na sporedu v nedeljo na 53 km dolgi progi, letos popolnoma začrtani, se bo odvijala po naslednjem programu: start ob 14. uri v Lonjerju, nakar se bodo tekmovalci podati v zaprti vožnji do Bol junca, kjer bo uradni start dirke. Tekmovalci bodo najprej prevozili 5 krogov na relaciji Boljunec, trg Velikih motorjev. Industrijska cona (mimo Kmetijske zadruge), cesta za Boljunec, Dolina, vzpon do križišča za Prebeneg pri pokopališču, Krogle Boljunec, nakar se bodo tekmovalci podati na zadnji del dirke in opraviti še vzpon iz Boljunca mimo Bor-' šta do Ključa, kjer bo cilj letošnje dirke. Kvaliteta nastopajočih bi morala biti kar dobra, saj so že zagotovili svojo prisotnost nekateri'izmed najboljših cikloamaterjev iz Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in iz Veneta. Tako bo na cilju večkratni zmagovalec Luigi del Bianco, Zat, Fomara, in drugi tekmovalci, med katerimi tudi celotna ekipa lonjerske Adrie, ki ima v Hafnerju, Marušiču, in Zakotniku svoje favorite. R. Pečar Prireditev ZSŠDI v Pevmi Na Goriškem veliko zanimanje za dirko Kot smo že poročati, bo na Goriškem v nedeljo, 27. maja zanimiva kolesarska prireditev tekmovalnega in rekreacijskega značaja in organizatorji pričakujejo precejšen odziv ljubiteljev kolesarstva. Prireditev prireja TO ZSŠDI za Goriško in bo imela start v Pevmi ob 9.30. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na licu mesta na dan prireditve od 8.30 dalje. Prireditev predvideva tekmovalni in rekreacijsko-izletniški del. Tekmovalni del predvideva dirko na kronome- Odbojka: kvalifikacije turnirja prijateljstva Brežanke ugnale Kontovelke Breg — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:6, 15:9, 15:4) S tekmo med Bregom in Kontove-lom Electronic Shop so se končale kvalifikacije za nastop na turnirju prijateljstva. V zadnji tekmi, ki je odločala le o tretjem in četrtem mestu je Breg v Dolini brez težav premagal Kontovelke. Tekma ni bila posebej kvalitetna in Brežanke so že s servisom povzročile Kontovelkam precej težav, tako da niso mogle dobro organizirati napada, kar je delo Dolinčank še olajšalo. BREG: Olenik, Sabina Slavec, Stepančič, Rauber, Vilma, Ksenija in Danica Kocjančič, Ksenija Slavec, Klernše. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Paulina, Maver, Gruden, Ban, Čer-njava, Prašelj, Purič. KONČNA LESTVICA KVALIFIKACIJSKEGA DELA Meblo 3 3 0 9:1 6 Stoga 3 2 1 6:4 4 Breg 3 2 1 4:6 2 Kontovel ES 3 0 3 0:9 0 • MARADONA. Argentinska nogometna zveza naj bi izkoristila priložnost Maradonove izključitve (Diego je bil izključen za kar tri mesece), da bi zaprosila Barcelono, da bi začasno pustila Maradono prostega in ga tako »izkoristila« za nastope v reprezentanci. ter na dveh možnih razdaljah: °d Pevme do Števerjana (5,5 km) in ot* Oslavja do števerjana (4 km). Izbira razdalje je prosta za vse kategorije- Udeleženci in udeleženke bodo razdeljeni v naslednje starostne skupine1 A) do 15 let, B) med 15 in 20 let. C) od 20 db 40 let, č) nad 40 let. Pokala bosta podeljena tekmovalcema, ki bosta dosegla najboljši čas ^a dveh razdaljah, kolajne pa najboljših1 udeležencem in udeleženkam v posameznih starostnih skupinah. Na rekreacijsko-izletniški del so vabljeni vsi, ki bi radi dirki slediti °d dveh startov, po sami progi in zlasti na nagrajevanju, ki bo v Števerjana na Dvoru. Vsi udeleženci bodo preje11 spominsko kolajno. Na cilju bo poskrbljeno tudi za malico. V primeru izredno slabega vremena bo prireditev prenesena na naslednjo nedeljo. Prireditelj ne odgovarja za morebitne nezgode med izvedbo prireditve, a bo vsekakor poskrbel za varnostn ukrepe. OB 18. URI Jutri v Sovodnjah nogometna tekma ZSŠDI - Savognese V teh dneh je več prireditev, ki lahko označimo kot dopolnilo 0 / množični, ki bo v nedeljo na Trav . ku v Gorici. V ta okvir spada t, prijateljska nogometna tekma n^ ekipo Savognese iz Benečije in 20 ženo gor iško ekipo. Pobudo je uresničil goriški dd _ ŠDI in se vključuje v niz majskih . nifestacij, ki jih ta organizacija PVC pravlja ob sodelovanju svojih cl in drugih skupin. sobot». Srečanje bo na sporedu v sPučptfi 19. t.m., ob 18. uri na sovodenJ^^ da goriška združena ekipa prevor* igrišču. Brez dvoma bo to prilož ^ da goriška združena ekipa Pre na_ lastne moči s postavo, ki je letos stopala v 2. amaterski ligi. é Jutri odločilna tekma Jadrana proti Maltintiju Iztrgati tretjo vozovnico za Pistoio Spodbuden nastop združene košarkarske ekipe ZSŠDI Bliža se odločilno srečanje Jadrana * Maltinti jem za prestop v B ligo. Naši košarkarji bodo skušali jutri °t> 20.30 iztrgati vozovnico za tretje gostovanje v Pistoio v mesecu maju, s trdnim namenom, da se po dveh Porazih vrnejo z zmago in B ligo v žepu. Vendar o morebitni tretji tekmi »play-off« sedaj »plavi« bržkone še ne razmišljajo. Treba je najprej postreči navijačem z zmago v tržaški športni palači. Ni potrebno posebej Poudariti, da so se jadranovci temeljito pripravili na to tekmo. Odbor društva je v tem tednu poskrbel za to, da so igralci imeli na voljo igrišče športne palače tudi v sredo (ja-uranovci trenirajo v mestu samo en-l^rut na teden, sicer vadijo v Repnu) ltl »Plavi« so to priložnost izkoristili Za. trening-tekmo z ljubljansko .Olimpi0- ki je bila še kako koristen »spar-ruig partner« naših košarkarjev. Skratka, dani so vsi pogoji za u-speh in odkar so jadranovci spet postali nepremagljivi na domačem igri- šču, ni dvoma, da bodo znali ob podpori navijačev poskrbeti še za en podvig. Kot smo že na kratko poročali, so v sredo na openskem igrišču naraščajniki združene ekipe ZSštil v prijateljski tekmi premagali ljubljansko Olimpijo. Zamejska ekipa je že od vsega začetka zasledovala zmago. Kljub temu da so v prvih minutah gostje povedli z rezultatom 12:18, so domačini z dobro izpeljanimi protinapadi zaosta nek nadoknadili in v 14. minuti prehiteli Ljubljančane. Tudi v nadaljevanju so se gostje izkazali z nevarnimi protinapadi. Tedaj pa so igralci združene ekipe dokončno povedli in končali tekmo s prepričljivo zmago. Združena ekipa ZSŠDI je pod vodstvom trenerja Bogdana Godniča nastopala tudi v prvenstvu Slovenije in se je uvrstila v polfinale. Ta pobuda je naletela pri igralcih na dober odziv in je bila kljub nekaterim težavam, zelo spodbudna. Med igralci namreč vlada prijateljsko vzdušje, saj so fantje pri delu navdušeni in zavzeti. (M. V.) totip 1. — prvi X 2 drugi 2 1 2. — drugi 1 X 2 drugi 2 X 1 3. — prvi 1 X drugi X 1 4. — prvi 1 X 2 drugi 2 1 X 5. — prvi 1 X drugi 1 2 6. — prvi 1 2 drugi X 1 Olympia Terpin je v odbojkarski C-2 ligi osvojila končno 6. mesto D. Terpin: »Med nami in boljšimi razlika le v izkustvu« Dveletni staž v moški odbojkarski ligi ima tudi goriška Olympia icrpin, priborila pa si ga je po zmagi v nižji D ligi. Naš današnji sogovor-JJJ* .— Damjan Terpin — spada med ^uajšo generacijo odbojkarjev gori-. e šesterke, saj igra pet let. Najprej Je dve leti branil barve Olympie v 1. diviziji, nato eno v D ligi, zadnji dve Sez°ni pa v C-2 ligi. privierjavi z lansko sezono po-m.eni letošnja končna uvrstitev Olym-Pte Terpin korak nazaj. Zakaj je Prišlo do tega nazadovanja?« »To je res, toda upoštevati moramo spremembe znotraj naše ekipe. Naj-Pfej bi omenil, da v letošnji sezoni n>sta za nas igrala bivša igralca Bora Luido Neubauer in Igor Zadnik. Ta izkušena odbojkarja nekaj pomenita vsaki ekipi. Tretji naš veteran (če sploh lahko tako imenujem) Ma-rjan čemic igra letos za Sočo in u- speh te ekipe je najboljši dokaz, kolikšen bi bil lahko doprinos tega izkušenega igralca. Naš četrti lanski član, Rinaldo Dornik, pa nastopa z našo drugo ekipo v 1. diviziji. Na kratko povedano smo praktično izgubili vsaj tri člane prve lanske postave in eno dobro menjavo.« »Ali je res, da ste sedaj s prvo e-kipo brez trenerja?« »To ni res. Trener naše prve ekipe je še vedno Dušan Carli. Poskušali bomo poiskati še kakšno drugo trenersko pomoč, sicer, bo Carli ostal še naprej trener prve ekipe, v obratnem primeru pa bo delal z našimi mladimi odbojkarji, ali pa bo vodil ekipo 1. divizije.« »Kakšna je bila razlika med Olym-pio Terpin in šesterkama Vivil in 11 Sole Rangers, ki sta napredovali v višjo C 1 ligo?« »H Sole Rangers iz Vidma je od lična šesterka. Sestavljajo jo mladi in visoki igralci, njihova igra pa je moderna, kombinatoma in tudi za o-ko lepa. - Pri Vivilu pa ni tako. Tu je prišlo do preobrata, ko sta pristopila k temu društvu dva izkušena odbojkarja in so v drugem delu igrali kot prerojeni. Mislim pa, da v višji ligi ne bodo poželi takega uspeha. Med nami in tema tekmecema je razlika samo v izkustvu.« »Kako je z deli za gradnjo nove telovadnice, ki bo gotovo pripomogla k še večjemu razmahu odbojke pri vašem društvu?« »Razmah bo in to ne samo pri odbojki, ampak tudi pri drugih športnih panogah in rekreaciji. Pri gradnji je trenutno majhen zastoj, čeprav je načrt bil odobren, temelji so pripravljeni in tudi podjetje Hlede iz Števerjana je pripravilo montažne dele. Na mestu, kjer bo stala telovadnica, pa je električna napeljava vi- soke napetosti in premakniti bo potrebno iz varnostnih razlogov električni steber. Pri tem pa se je žal zaustavilo. Tu moram poudariti, da so veliko prispevali naši prijatelji športa, pa tudi s prostovoljnim delom je bilo veliko narejeno. Zgleda, da bodo tudi druge javne ustanove prispevale in dela bi morala nemoteno steči.« »Z dotokom mladih moči pri vašem društvu niste imeli težav. Kako je bilo v letošnji sezoni?« »Naša ekipa mladincev je bila drega za Libertasom iz Turjaka, čeprav je osvojila enako točk, a je bila na slabšem samo za niz. Pri dečkih smo dosegli tudi dober uspeh. Pri »Under 15« pa smo bili drugi za Libertasom iz Gorice. Rezultati so torej spo" budni in vsa zahvala gre neumorni ma trenerjema, bratoma Marku v. Štefanu Cotiču.« G. Furlanič Atletika: društveno prvenstvo CUS v polfinalu Atletski ekipi tržaškega CUS se je na deželnem delu društvenega prvenstva v Vidmu posrečila uvrstitev v državni polfinale, ženskam, ki so ta uspeh dosegle že lani, pa so se letos pridružili tudi moški. K uspehu ekipe CUS so pripomogli tudi slovenski atleti, ki so letos prestopili v vrste vseučiliščne ekipe. V ženski konkurenci je tako Irena Tavčar osvojila dve zmagi (v metu krogle z 12,86 m in v disku z 42,80 m), prijetno pa je presenetila še Sonja Antoni, sicer odbojkarica Mebla, ki je na 400 m z ovirami v času 1’04”7 izboljšala o-sebni rekord in zasedla drugo mesto. Med moškimi je bil David In amo 12. v disku (25,60), Vasilij Pečar pa 10. v troskoku (13,13 m). Državni polfinale za ženske bo 16. In 17. junija v Vicenzi in Anconi (s Tavčarjevo in Antonijevo), moški pa bodo istega dne tekmovali v Piacenzi in Vidmu, v ekipi pa bo tudi Fabio Ruzzier, ki se bo pomeril v hoji na 10 km. (F. R.) naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih danes igra za vas NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA (Finalni del) stv^ prapor Sošol je osvojil vrh le-in -Ce' Prvenstvo postaja zanimivejše ..izenačeno, saj je vsaka tekma odiosi na- Standreški Val je osvojil drugi ved'enS*<* derbi s Sočo in se tako še u ,° poteguje za prvo mesto. Delno srv,- , ^ Pad a že jutri, saj je na redu derbi Naš prapor - Val. T. , IZIA 2. KOLA t-alcantieri - Naš prapor Sošol 2:3; T|.,,a " Val 2:3. Zaostala tekma: Val -Ualcantieri 1:3. LESTVICA žirTT, prapor Sošol Ž Č' Val 2, Soča 0. NaS Prapor Sošol 4,’Ualcantieri Tr- x, , PARI 3. KOLA oK^raPor Sošol - Val (jutri, 19. 5., Soča ** v Soriškem Kulturnem domu) ; štandre”ta)Cantieri ^Jutri °*3 20- uri v 1- ŽENSKA DIVIZIJA (Finalni del) ekirta0^*6 ^ ®e edina nepremagana ga k redno potrjuje Vlogo glavne-T0rr-ancadata za prestop v višjo ligo. odrtaav3. Intrepida sta definitivno neva* « boja za vrh lestvice. Kot še nren. tekmec Sovodenjk ostaja le ^.r-doni, s katerim se bodo naša ju j-.13 srečala v poslednjem zavrtlja-o konca manjka le še eno kolo. Tn+„ . IZIDA Sovna6^1^3 Mariano - Corridoni 1:3; °dnje - Mariano 3:1. Snv . . LESTVICA Mario ni® I®1 Corridoni 6, Intrepida Corriaf10.2’ Torriana 0 (Torriam in 'T'doni tekmo manj). CWaARI ZADNJEGA KOLA ob " Sovodnje (v sredo, 23. 5., Man» v šPetru ob Soči); Intrepida ^ano - Torriana. UbeUNDER 15 — MOŠKI PrvakFtas tz Gorice je pokrajinski deželH ligi in se bo tako udeležil je o, ra*Pr/Jw razP°lagamo še z o^grati fUC0' Olympia mora namreč dežeW • ugl m se bo tako udeležil je finalnega turnirja. Dobro se Prav r^zaM tudi goriška Olympia, Cene raznnlnoamn So -, dokončno še eno srečanje. Acli r PDA 10- KOLA Liberi R?nke * Grall Torriana 2:1; ZaostJi5 Rrrn‘n - Libertas Gorica 0:2. berta o1?- sre‘čanje : Italcantieri - Li- Wis Gorica 0:2. LESTVICA Libertas Gorica 18, Olympia in Acli Ronke 14, Grall Torriana Gradišče 6, Libertas Krmin 4, Italcantieri Tržič 2. (Q'ympia in Italcantieri imata tekmo manj). UNDER 15 — ŽENSKE Igralke Sovodenj Butkovič so dosegle razveseljiv in spodbuden uspeh. Osvojile so namreč prvo mesto in se tako uvrstile v deželni finale, ki bo na sporedu v nedeljo v Tarcentu. Sovo-denjke so nepremagane zaključile prvenstvo in so prva- ženska s’ovenska ekipa na Goriškem, ki je osvojila prvo mesto v tej konkurenci. Pozitivno so se odrezale tudi igralke goriške Olympie, čeprav je bilo od njih več pričakovati. Olympia - Intrepida Mariano 2:0 (15:1, 15:12) OLYMPIA: Feri, Vetrih, Valentinčič, Pavio, Vertvoec, Scarazzolo, Košič, Mužič, Maraž, Rincfli, Bensa, Be-danrik, Martinuč. V zadnji tekmi je goriška Olympia izbojevala nov par točk in tako za mesto izboljšala svoj položaj na skupni lestvici. Goričanke so tekmo z Intrepido zmagale brez večjih težav. IZIDI Torriana - Sovodnje Butkovič 0:2; Olympia - Intrepida Mariano 2:0; Sovodnje Butkovič - Lucinico 2:0; Torriana - Mossa 2:0. Sovodnje Butkovič -Canon 2:0. LESTVICA Sovodnje Butkovič 32; Torriana -Mossa 22, Lucinico in Italcantieri Tržič 14 ACLI Ronke in Olympi^ 10, Intrepida Mariano 8, Canon Tržič 4. Ob koncu naj še dodamo, da večina slovenskih goriških športnih društev in odbojkarskih ekip se je odzvala povabilu na nedeljsko manifestacijo ob 11. uri na goriškem Travniku. Obenem pozivajo lastne člane igralce, odbornike in navijače, da se manifestacije polnoštevilno udeležijo. NA TRŽAŠKEM 1. ŽENSKA DIVIZIJA Končalo se je tudi to prvenstvo. Glede prvega mesta je bilo že vse odločeno, saj je S. Sergio Gold Fassl premočno izbojeval 1. mesto s 13 zmagami in enim samim porazom. Glede na to, da je bilo potrebno odigrati še dve zaostali tekmi, je bilo kandidatov za osvojitev 2. mesta precej. Potem ko je Cortina Sport A najprej premagala Kontovelke s 3:1 in potem z istim izidom še Club Altura je padla končna odločitev in v D ligo napreduje prav Cortina. KONČNA LESTVICA S. Sergio Gold Fassl 26, Cortina Sport A 20, CUS Trst 18, Kontovel Electronic Shop in Club Altura 16, Sokol 6, Cortina Sport B in Le Volpi 2. Poudariti pa moramo, da je tekmovalna komisija odvzela po 2 točki kar trem ekipam — Kontovelu Electronic Shopu, Sokolu in Contini Sport B, ker so izgubili po eno tekmo brez boja. 1. MOŠKA DIVIZIJA Odigrani sta bili prvi dve tekmi sklepnega boja za napredovanje v D ligo. Odbojkarji Sloge Bar Alex so premagali DL Ferroviario Opicina s 3:1 in imajo enkratno možnost za kakovostni skok. Povratna tekma bo jutri v telovadnici Visintini ob 20.30. V tem srečanju je dovolj, da slovenski odbojkarji odvzamejo nasprotniku niz in mu ne prepustijo več kot 38 skupnih točk. Nuova Palisportiva Gretta pa je zlahka premagala VIS s 3:0. Henrik Čuk totocalcio Campobasso - Empoli 1 Cavese - Catanzaro X 2 Cesena - Arezzo * IX Cremonese - Pistoiese X Lecce - Como X 2 Monza - Pescara 1X2 Perugia - Palermo X Sambenedettc.se - Cagliari 1 X Triestina - Atalanta 1 Varese - Padova 1X2 Vicenza - Parma 1 Messina - Taranto X Casale - Vogherese X Henrik Čuk je začel z nogometom kot igralec pri Ederi pred tridesetimi leti. Potem je igral še za nekatere druge ekipe in je že kot mladinec prestopil k Primorcu in bil njegov dolgoletni igralec. Igralsko kariero je zaključil pri 31 letih in na Opčinah začel s treniranjem Polisportive Opicina, ki jo je vodil tri leta. Potem je začasno prenehal s treniranjem in ponovno začel pri Primorcu kot trener pred šestimi leti. Lani je bil športni direktor ekipe, letos pa trener. Derbija med Zarjo in Krasom (posnetek z nedeljske tekme) prihodnje leto žal ne bo, ker je Kras, skupaj s Primorjem, izpadel iz lige obvestila ZSŠDI obvešča, da sta urada združenja (Trst in Gorica) na razpolago za kakršnokoli informacijo v zvezi z vseslovenskim deželnim shodom, ki bo 20. t.m. v Gorici. SK Devin obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak ponedeljek ob 20. uri v telovadnici v Sesljanu, ob sredah pa aerobika v dvorani I. Gruden prav tako ob 20. uri. JK Čupa obvešča, da je regata za kajutne jadrnice, predvidena za nedeljo, 20. t. m., prenesena na nedeljo, 1. julija, in poziva svoje člane, da se množično n-deležijo enotne manifestacije Slovencev, ki bo 20. t.m., ob 11. uri v Gorici. Člani kluba se bomo zbrali za skupni odhod na manifestacijo z avtomobili ob 9. uri pred društvenim sedežem V Sesljanskem zalivu. Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samse Izdaja ZTT iBlrfil ^lan 'ta||ianske in tiskaTrst IHIID PrC svettila« celotno galaksijo, ki jo sestavljajo milijarde zvezd. WASHINGTON — V vojaški bazi Čamp Lejeune v Severni Karolini (ZDA) se je začel za zaprtimi vrati proces proti 22-letnemu vojaku Alfredu Griffi^ ki se lani ni hotel udeležiti misije ameriških marincev v Libanonu. Grift^ se je opredelil za muslimansko vero in prav to naj bi bil vzrok, zaradi ka terega je »dezertiral«.