IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
53
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Ženska kot objekt mode –
oblačilna kultura Brik iz zapiskov
Orlove terenske ekipe
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN | ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje
katarina.srimpf@zrc-sazu.si
Izvleček: Leta 1953 se je v Goriških Brdih več kot en mesec mudilo 15 raziskovalcev in ostalih sodelavcev
Slovenskega etnografskega muzeja, ki so raziskovali vse aspekte tamkajšnjega življenja. Oblačilni
kulturi se je posvečala etnologinja Marta Ložar, ki je v Brdih raziskovala pretekle in sočasne oblačilne
prakse, priprave tekstilnih vlaken, kot sta volna in svila, tkanja blaga, izdelovanja čevljev ter pranja
oblačil, a v njenih terenskih zapiskih prevladuje popis ženskih oblačilnih praks, ki odstirajo pogled v
oblačenje briških žensk in deklet vse od sredine 19. do sredine 20. stoletja.
Ključne besede: Moda, oblačenje, oblačilna kultura, ženske, terenska raziskava, Goriška Brda, Orlova
ekipa, Slovenski etnografski muzej.
La donna come oggetto di moda - cultura
dell’abbigliamento delle donne di Collio dalle richerce
etnografiche sul campo
Riassunto: Nel 1953, 15 ricercatori e altri colleghi del Museo etnografico sloveno hanno trascorso più
di un mese nel Collio, studiando tutti gli aspetti della vita quotidiana. L’etnologa Marta Ložar ha studia-
to la storia dell’abbigliamento del Collio, la preparazione delle fibre tessili come la lana e la seta, la tes-
situra dei tessuti, la fabbricazione di scarpe e il lavaggio dei vestiti. I suoi appunti sono dedicati sopra-
tutto all’inventario dell’abbigliamento femminile e al modo di vestire delle donne e delle ragazze dalla
metà del XIX alla metà del XX secolo.
Parole chiave: moda, abbigliamento, cultura dell’abbigliamento, donne, ricerca sul campo, Collio, Mu-
seo etnografico sloveno
Leta 2023 bo minilo 70 let od obiska razi-
skovalcev t. i. Orlove ekipe iz Slovenskega
etnografskega muzeja v Goriških Brdih.1 Od
30. 7. do 31. 8. 1953 se je v Brdih mudilo 15
raziskovalcev in ostalih sodelavcev, ki so v
mesecu terenskega dela popisali kar 33
zvezkov zapiskov, naredili 548 fotografskih
posnetkov, narisali 329 prostoročnih risb in
12 tehničnih risb, s seboj pa odpeljali 76
predmetov, od tega so jih 50 evidentirali za
takratni okrajni muzej v Novi Gorici. Na to,
da je šla deseta Orlova ekipa leta 1953 ravno
v Brda, je vplivala prošnja Okrajnega muzeja
in arhiva v Novi Gorici, istočasno pa je bilo to
območje zanimivo tudi za raziskovalce SEM-
a, saj do takrat še ni bilo raziskano in je pred-
stavljalo belo liso v raziskavah etnologov
(Sosič 1992: 346; Ledinek Lozej 2007: 20).
1 Na severnem Primorskem so gradivo zbirali še v
okolici Kobarida in Breginja (3. 7. – 3. 8. 1951), v Tren-
ti (1. 7. – 31. 7. 1952), na Cerkljanskem (30. 7. – 1. 9.
1954), na Vipavskem (1. 8. – 28. 8. 1958) ter v okolici
Črnega Vrha in na Vojskem (1. 8. – 28. 8. 1959) (Ledi-
nek Lozej 2007: 20).
Izvestje 19 • 2022
54 ČLANKI ���
Terenska ekipa sestavljena iz etnologov,
folkloristov in zgodovinarjev se je na terenu
posvečala številnim tematikam: Boris Orel je
obravnaval poljedelstvo, živinorejo, čebelar-
stvo, domačo obrt in trgovino, vozila, orod-
ja, naprave; Fanči Šarf stavbarstvo (hiše, go-
spodarske pritikline), notranjo ureditev in
opremo hiš, pohištveni inventar in življenjski
standard; Marta Ložar se je ukvarjala z zbir-
nim gospodarstvom, lovom in ribolovom,
prehrano, oblačilno kulturo ter z njo poveza-
nimi obrtmi; Jernej Šušteršič je raziskoval vi-
nogradništvo in sadjarstvo ter evidentiral
stare predmete; Marija Jagodic (poročena
Makarovič) in deloma Sergij Vilfan sta se
posvetila tematikam ljudskega prava in
pravnih običajev ter kolonstva; Vlasta Beran
je obravnavala običaje, verovanja in ljudsko
medicino; Milko Matičetov pesništvo in pri-
povedništvo; ter Radoslav Hrovatin glasbo
in ples. Kot pomoč za risanje tehničnih skic
in prostoročnih risb so del ekipe sestavljali
še Branko Pirih, Franc Benko, Ivan Romih ter
Franc Maček. Ekipo etnografskega muzeja
sta spremljala še domačin in narodopisec
Ludvik Zorzut in umetnostni zgodovinar An-
drej Pavlovec, sicer sodelavca muzeja in ar-
hiva v Novi Gorici (Sosič 1992: 346).
Pozornost raziskovalcev Orlove ekipe je
bila sicer usmerjena predvsem v iskanje
Trgatev na Dobrovem leta 1908. Fotografski dnevnik Instantées collectionées par Elvira de Baguer
(hrani: Goriški muzej).
55
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
prežitkov in ostalin polpreteklega načina ži-
vljenja, ne pa v dokumentiranje takratnega
stanja (Ledinek Lozej 2007: 20). Čeprav je
muzealka Tatjana Sirk v članku leta 1987 za-
pisala, da terenski zapiski Orlove ekipe po-
sredujejo površno podobo materialne, soci-
alne in duhovne kulture območja – razloge
za to je iskala v kompleksnem pristopu razi-
skovalcev in nepoznavanju terena (Sirk
1987: 289) –, nam vsaj za področje oblačilne
kulture zapiski, ki jih je v največji meri naredi-
la etnologinja Marta Ložar, dajejo pomem-
ben vpogled in podatke o oblačenju prebi-
valcev tega območja v 19. stoletju. Njeni za-
piski so še posebej dragoceni zato, ker celo-
stna raziskava pretekle oblačilne kulture Go-
riških Brd še ni bila narejena. Pretekle obla-
čilne kulture Brd sta se v svojih delih sicer
dotaknili zgodovinarka Tanja Gomiršek
(2012, 2020) in ljubiteljska raziskovalka dedi-
ščine, Darinka Sirk (2012, 2019), nekaj razi-
skav je bilo narejenih tudi za okolico Gorice,
kjer sta se tej tematiki najbolj posvečali razi-
skovalka oblačilne dediščine Raffaella Sgu-
bin (glej npr. 1994, 1995) in fotografinja ter
filmarka Olivia Averso Pellis (1996, 2008), a
na celostno obravnavo oblačilne kulture Brd
in drugih krajev na Goriškem še čakamo.
Zdi se, da se moda v zadnjih 150 letih po-
vezuje v večji meri z ženskami kot moškimi.
Že res, da je v tem času v sodobni zahodni ci-
vilizaciji ženska moda bolj kompleksna in ka-
že večjo spremenljivost kot moda za moške,
kot je ugotavljal ameriški antropolog Edward
Sapir že leta 1931. Ne samo, da se ženska mo-
da v zadnjih 200 letih spreminja hitreje in
močneje, ampak je tudi število pojavnih oblik
pri ženskah večje kot pri moških. A je bila v
preteklosti, še danes pa tudi v nekaterih dru-
gih kulturah, moška moda bolj raznolika in pi-
sana kot ženska. Danes je, vsaj v zahodnem
svetu, ženska tista, ki jo povezujemo z modo.
Sapir je žensko kot značilno temo za modo
razlagal z vidika družbene psihologije seda-
nje civilizacije: »Ona je tista, ki ugaja s tem, da
je to kar je in izgleda kot izgleda, namesto s
tem, kar počne« (Sapir 2020: 63). A ta diskurz
in povezovanje žensk z oblekami in lepotiče-
njem ter modo sega bistveno dlje v prete-
klost, je ugotavljala profesorica teorije mode
Efrat Tseëlon. Ta je v svoji študiji o konstruk-
ciji ženskosti v zahodnem svetu (1997) nani-
zala številne primere, kako so bile ženske v
zgodovini tudi skozi religijske zgodbe – npr.
Pandora v grški mitologiji, Eva v krščanski
zgodbi ali Lilit, prva Adamova žena, v judo-
vski zgodbi – povezane s »trivialnostmi«
oblačenja. A moda je po drugi strani tudi
orodje, ki je skozi zgodovino definiralo žen-
sko pojavnost, njen izgled. Ženka kot socio-
loški spol je bila ustvarjena tudi s pomočjo
oblačil, saj imajo ta tudi pomemben sporoči-
len vidik, ki je tudi eden od elementov, s po-
močjo katerega se konstruirajo družbene
skupine. Oblačila imajo torej močno sporočil-
no vrednost in sodijo med simbole, ki imajo
pomembno vlogo v medosebni komunikaciji
(Barnard 2005). V nadaljevanju si bomo tako
pogledali, kakšna je bila ženska oblačilna po-
doba v Goriških Brdih nekje od srede 19. do
začetka 20. stoletja, kot ga kažejo terenski
zapiski t. i. Orlove ekipe.
Trendu, da je ženska moda bolj zanimiva
in večplastna, je vsaj glede na količino teren-
skih zapiskov, povezanih z oblačenjem žensk
v Brdih, sledila tudi Marta Ložar. Na temo
oblačilne kulture, tj. oblačenja v preteklosti
in takrat (leta 1953), priprave surovin, kot sta
volna in svila, tkanja blaga, izdelovanja če-
vljev in pranja oblačil je intervjuvala 33 posa-
meznikov, od tega 11 moških in 22 žensk. To-
rej ni nič nenavadnega, da prevladuje popis
ženskih oblačilnih praks, ki odstirajo pogled v
oblačenje briških žensk in deklet vse od sre-
dine 19. do sredine 20. stoletja, ko je bila v Br-
dih Orlova ekipa. Največ pričevanj je o starej-
ših praksah oblačenja, torej o oblačenju v
drugi polovici 19. in začetkih 20. stoletja.
Najstarejše pričevanje o oblačenju Brik se
navezuje na nošenje krinolin, in sicer je
Izvestje 19 • 2022
56 ČLANKI ���
informatorka povedala, da je njena mati, ki je
bila rojena leta 1839, pri svojih 20 letih nosila
v spodnjem krilu obroč, ki je bil všit v sredino
spodnjega krila. Da bi povečale širino kril, pa
so spodnja krila tudi škrobile, kolirle, tako da
so v kolo oz. škrob pomočile spodnji del krila,
ki je nato postalo trdo in je stalo na široko.
Čez spodnje krilo so nato oblekle dolgo, širo-
ko, nabrano oz. nakampano krilo z životkom,
ki je bilo »vrezano kot dežnik (v pet kosov)«.
Zraven so nosile kočamajke (Arhivski vir 1).
Zanimivo je, da med zapiski Marte Ložar
prevladujejo ravno opisi poročnih oprav oz.
napcau, novičarskih oblek, kot so jih poime-
novali nekateri njeni sogovorniki. Tako se
drugi najstarejši podatek nanaša na opis po-
ročne obleke, ki jo je ženska, rojena leta
1847 v dobri kmečki hiši v Kozani, nosila na
poroki leta 1868. Po pripovedovanju njene
hčere je imela tabin zlato rumene barve, na-
rejen na frak,2 zraven pa predpasnik temnej-
še zlate barve (Arhivski vir 2). Svilen materi-
al, ki so ga sogovorniki in sogovornice Marte
Ložar imenovali tabin,3 je bil, po zapiskih so-
deč, precej priljubljen za izdelavo poročnih
oblek. Tako lahko v zapiskih beremo, da so
briške neveste, ki so se poročile v drugi polo-
vici 19. stoletja, imele poročne obleke oz. de-
le oblek iz tabina v sivi, orehovi, vijolično-ze-
leni in črni barvi.
Prazničnost dogodka, kot je poroka, je
pri oblačilih poudarjala tudi njihova izdelava
in okrašenost, ne samo material. Tako lahko
v zapiskih beremo o okraševanju zgornjih
delov in kril z drobnimi trakovi oz. vrvicami,
ki so jih našili na robove rokavov in kril v »ra-
znih vjugastih oblikah«, ali pa o okraševanju
s perlicami (Arhivski vir 3, 4, 5).
Po zapiskih sodeč, je vsaj do konca 19.
stoletja siceršnja splošna moda Brik bila spo-
dnja srajca, ki je bila lahko z rokavi ali brez
njih in čez katero so oblačile krilo z život-
kom, krilo na žuot. A označba krilo na žuot v
zapiskih Marte Ložar največkrat označuje
krilo, na katerega je bil prišit zgornji del z
dolgimi rokavi, redkeje pa se ta besedna
zveza uporablja za krilo, na katerega je bil
prišit zgornji del, životek, modrc, ki je bil
brez rokavov. Zraven sta obvezno sodila še
predpasnik in naglavna ruta.
Takrat 94-letna pripovedovalka iz Koza-
ne je povedala, da je njena mati nosila do
pod kolen dolgo srajco, ki se je zapenjala pri
vratu ali pa se zavezala z vrvico ter je imela
dolge rokave, ki so bili ob zapestju »stisnjeni
z robom in zapeti z gumbom«. Čez je oblači-
la spodnje krilo, katulin, ki je imelo širok pod-
vihan rob, na katerega so bile spodaj prišite
kupljene čipke, pice. Čez je oblekla še krilo z
životom, »krilo in život skupaj«. Krilo je bilo
široko, narejeno iz treh ali štirih kosov blaga,
in nepodloženo, nefodrano. Život oz. zgornji
del obleke, žuot, je bil podložen, brez ovra-
tnika oz. golarja, in je imel rokave, ki pa niso
bili zelo široki. Spredaj se je ta gornji del
oblačila zapenjal s kaveljčki, pogalcami. Zra-
ven je nosila širok ali ozek predpasnik oz. fir-
toh temnih barv, ki je bil iste dolžine kot krilo
(Arhivski vir 6).
Še bolj poveden je opis dveh sogovornic,
ki sta bili šivilji. Prva se je v Šmartno preselila
leta 1904 in je o krilu na žuot povedala, da je
bil život sestavljen iz petih kosov, dveh spre-
dnjih, prednik, in treh zadnjih, ki so bili za-
dnjik in dva kvartina. Život ni bil podložen,
rokavi so bili rezani v dva dela, na rami so bili
lahko nabrani pa tudi prišiti gladko, lišo. Kri-
lo, ki se je prišilo k takemu životu, je bilo se-
šito iz treh, treh in pol do štirih ravnih kosov
blaga. Zadaj je imelo globoke gube, po 2,5
cm, 20 cm v širino, potem pa še kakšnih 8 cm
bolj plitve gube, ki so se spredaj nadaljevale
v še bolj drobne gube. Krilo ni bilo podlože-
3 Beseda tabin sicer pogosto v strokovni literaturi
označuje tradicionalno oblačilo nevest na Goriškem,
narejeno iz svilenega tafta (Sgubin 2005: 58).
2 Glede na opis gre za zgornji del, ki ga danes v litera-
turi imenujemo kočamajka.
57
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
no, a je imelo na spodnjem robu širok pod-
šiv, ki je bil narejen iz druge barve blaga kot
krilo.
K taki starejši opravi je spadal tudi frak ali
kamižola na frak. Ta oblačilni kos je bil zašit
iz petih delov in je bil od pasu navzdol rezan
širše, »da se je močno gubalo«. Tako frak kot
krilo na žuot sta lahko bila okrašena, in sicer
z vrvicami, šajtežem, ki so jih po spodnjem
delu krila, po rokavih, zapestju in prsih našili
v raznih oblikah. Spodnji rob krila so lahko
okrasile še z našitimi trakovi ali drobnimi gu-
bami, robčki.
Druga pripovedovalka je bila šivilja v Sol-
kanu, in ko se je leta 1914 preselila v Krasno,
je še »šivala po starem«. Za starejše je še
prav tako šivala krilo na žvot. Krilo tega obla-
čilnega kosa je imelo v pasu paspulo oz. filet,
na kar so bile našite gube krila, ki je bilo na-
rejeno iz petih ravno rezanih kosov blaga v
skupni dolžini približno štiri metre. Zgornji
del oblačila, žvot, se je na prsih najprej zape-
njal z gumbi, knofi, kasneje kaveljčki oz. pon-
glcami in še kasneje šušti, stiskači. Rokavi so
bili prvotno ozki, kasneje »na pršut«, potem
»na buf«. Krila z životom so bila pri starejših
bolj priljubljena v temnejših barvah, nareje-
na iz enobarvnega ali drobno vzorčastega
blaga, pa tudi črtastega in karirastega blaga,
medtem ko so mlajše raje nosile obleke iz
svetlejšega blaga (Arhivski vir 6). Pozimi so
bile te obleke narejene iz močnejšega, debe-
lejšega bombažnega blaga, imenovanega pi-
sanje oz. pisinje, ki je bilo načeloma tkano ka-
rirasto ali črtasto, in iz ferštana oz. froštajna,
ki je bilo zunaj gladko, znotraj pa kosmateno
blago. Oblačila, narejena iz tega blaga, so bi-
la, dokler so bila nova, namenjena za boljše,
pražnje dni, ko so se malo obrabila, pa so jih
nosili za vsak dan (Arhivski vir 7). Tanjše
bombažno potiskano blago, ki se je upora-
bljalo za izdelavo poletnih oblačil, pa je bil
kambrik (Arhivski vir 1). Med podatki v te-
renskih zapiskih se navaja še platno, mezlan,
blago, ki je narejeno iz volne in lanu, ter
židanca, ki je bilo doma narejeno svileno
blago.
Starejše ženske so zraven nosile široke
enobarvne, rožaste ali črtaste oz. rijaste
predpasnike, ki so jim včasih dodale dva pr-
sta široko čipko, ki je bila prišita ob treh ro-
bovih predpasnika. Predpasnik je bil zašit iz
dveh kosov blaga in je pri starejših gospeh
segal do roba krila. Nekatere briške ženske
pa so tako, kot je bila moda med furlanskimi
ženskami, nosile tudi predpasnike, ki so bili
narejeni iz rut (Arhivski vir 10). Mlajše žen-
ske so nosile k svetlim oblekam temne oz.
črne predpasnike, ki so jim dodale čipko na
spodnji rob. Predpasniki mlajših so bili bi-
stveno ožji, široki tudi samo 30 cm, in so bili
tudi krajši kot krilo, ki je sicer segalo do
gležnjev.
Ob nedeljah in praznikih so okoli vratu
nosile male rute, facolče, ki so jih zapele z za-
ponko, »zašpičle s pontope«. V 19. stoletju
so okoli vratu nosile tudi večje svilene rute z
resami, ciflami, ki so jih zatikale za predpa-
snik. Mlajše pa so nosile tudi šale oz. šjarbe
različnih barv.
Ženske so si lase najpogosteje česale na
prečo, rigo, ris, rižo, spletale v dve kiti, ki so
ju zavijale zadaj v podolgovate oblike, spete
z lasnicami, frketami (Arhivski vir 6). Večino-
ma so bile pokrite z rutami, facoli, ki so jih ob
delavnikih zavezovale zadaj, ob nedeljah, za
k maši, pa pod brado. Naglavne rute so bile
bombažne, volnene, pa tudi manjše svilene,
židane, z rožami, brez res ali večje z resami,
cjotami (Arhivski vir 4).A bela ruta, peča, po-
krivalo, ki ga danes povezujemo z oblače-
njem žensk na Goriškem in v Brdih, kjer se
stilizirana podoba tega pokrivala pojavlja ce-
lo v grbu (Šrimpf Vendramin 2019), po po-
datkih iz terenskih zapiskov Marte Ložar ni
bila tako vseprisotna, ampak je bila samo
eno od pokrival. Po pripovedovanju sogo-
vornikov Marte Ložar lahko rečemo, da so
nošnjo belih naglavnih peč ženske v Brdih
opustile nekje v drugi polovici 19. stoletja.
Izvestje 19 • 2022
58 ČLANKI ���
Sogovornice, rojene v tretji četrtini 19. stole-
tja, so se spominjale, da so njihove mame no-
sile velike bele rute za shode ali za v cerkev,
ko so bile same še otroci (Arhivski vir 3). Po-
dobno velja za bele tilaste rute, t. i. tularle, ki
so jih kasneje na glavo dale le še posamezne
neveste. So pa bile kasnejša različica velikih
tilastih rut velete, trikotne ali romboidne tila-
ste rute bele ali črne barve, ki so jih v začetku
20. stoletja nosila dekleta in mlajše ženske, ki
so bile še brez otrok (Arhivski vir 7).
Od nakita so ženske vsak dan nosile
drobne okrogle uhane ali murčke in poročni
prstan, rinko, ob praznikih pa tudi različne
prstane, broške in verižice. Okoli vratu so v
drugi polovici 19. stoletja nosile tudi žame-
tne trakove, na katerih so visele zlate urce,
medaljoni (Arhivski vir 8, 6).
Nogavice so bile kupljene in domače iz-
delave, različnih barv, pripenjale so jih s tra-
kovi in vrvicami ter elastikami za nogavice
(Arhivski vir 6). Poleti so za doma obuvale
cavate, pozimi opajnke, sicer pa so nosile
gležarje na vezalke, šolne. Starejše ženske
so nosile tudi škornje, bote, kar je bilo sicer
splošno moško obuvalo (Arhivski vir 9).
Iz prve analize zapiskov v terenskih zvez-
kih in zgoščenih povzetkov lahko izvemo, da
se ženska oblačilna podoba v Brdih konec
19. in v začetku 20. stoletja ni bistveno razli-
kovala od oblačenja žensk v širši okolici Gori-
ce ter v bližnji Furlaniji, a gradivo še čaka na
bolj temeljito in primerjalno raziskavo.
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri:
Arhivski vir 1: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 10, str. 3–7. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedali pri
Leninih, svojaki, Medana.
Arhivski vir 2: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 11, str. 18. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedali pri
Duardčevih, Šmartno, stara 69 let.
Arhivski vir 3: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 1o, str. 43–46. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Francka Erzetič, stara 81, Višnjevik, pri Jutnavih.
Arhivski vir 4: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 10, str. 78–79. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Marija Korsič, stara 82 let, Brdice, Krasno.
Arhivski vir 5: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 11, str. 9–10. Zapisala M. Ložar l. 1953. Zapisala M.
Ložar l. 1953. Povedal Gašperin Mirko, Imenje.
Arhivski vir 6: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 1o, str. 26–27. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Simčič Marija, Nanca, stara 94 let, svojaki, Kozana.
Arhivski vir 7: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 1o, str. 15–19. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Strehar Matilda, stara 79 let, svojaki, doma iz Gor-
njega Cerovega, pri Streharju.
Arhivski vir 8: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 11, str. 19–25. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Pavla Dornik, stara 77 let, Kojsko.
Arhivski vir 9: SEM terenski zvezek, teren 10, inv.
št. 10, str. 48–49. Zapisala M. Ložar l. 1953. Povedala
Jožefa Bandaž, stara 72 let, Vrhovlje.
Arhivski vir 10: SEM terenski zvezek, teren 10,
inv. št. 10, str. 70–74. Zapisala M. Ložar l. 1953. Pove-
dala Frančiška Šturm, stara 71 let, pri Grničevi,
Krasno.
Literatura:
Averso Pellis, O. 2008: Oggi è festa?...: metteo il
tabin. V: Borc San Roc, št. 20, 18–33.
Averso Pellis, O. 1996: L’arte della discrezione:
abiti e accessori nella tradizione del Friuli Venezia Giu-
lia: contributi e ricerche per una storia dell'abbiglia-
mento regionale. Udine: [Comune: Civici Musei: Mu-
seo Friulano delle Arti e Tradizioni Popolari].
Barnard, M. 2005: Moda kot sporazumevanje.
Ljubljana: Sophia.
Gomiršek, T. 2020: »Brgeše ma iz štuka, kolence
mu ven kuka«: inventarni popisi kot vir za raziskova-
nje oblačilne kulture kmečkega prebivalstva
59
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Goriških Brd konec 18. in v 1. polovici 19. stoletja. V:
Goriški letnik, št. 44, 45–72.
Gomiršek, T. 2012: Materialne razmere briških
otrok v 19. stoletju. V: Kronika, št. 2, 235–248.
Ledinek Lozej, Š. 2007: Ob petdesetletnici Orlo-
ve terenske ekipe Etnografskega muzeja na Vipa-
vskem: pregled gradiva o stavbarstvu in bivalni kul-
turi. V: Izvestje 4, 31–35.
Sapir, E. Fashion. 2020: V: Barnard, M. ur., Fash-
ion theory: a reader. London: New York: Routledge,
59–65.
Sgubin, R. 2005: Gorizia Museo dellamoda e delle
arti applicate. Trieste : Lloyd.
Sgubin, R. 1995: Vestire a Gorizia. Un itinerario
iconografico ai confini dell’Impero (1812–1860), V:
Studi goriziani, LXXXI, Gorizia.
Sgubin, R. 1994: Tra moda e tradizione: tre secoli
di cultura vestimentaria negli ex voto friulani (XVII-
XIX). Udine: Società Filologica Friulana.
Sirk, D. 2012: Devetindevetdeset meštirjev – sto
mižerij: izročilo o briški rokodelski ustvarjalnosti. Do-
brovo: samozal.
Sirk, D., Kogej, K., Gomiršek, T. 2019: Skrita beli-
na: pozabljeno izročilo o spodnjem perilu v Brdih. Do-
brovo: Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport
Brda.
Sirk, T. 1987: Briška kuhinja. V: Traditiones, št. 16,
289–329.
Sosič, B. 1992: Terenska ekipa Etnografskega
muzeja v Goriških Brdih. V: Etnolog: glasnik Sloven-
skega etnografskega muzeja, št. 2, 345–376.
Šrimpf Vendramin, K. 2019: Kostumiranje za turi-
stične namene : (ne)ustvarjanje »briške noše«. V: Iz-
vestje 16, 60–67.
Tseëlon, E. 1997: The Masque of Femininity, Lon-
don: Sage.
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022