GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Clm Matter, September 21,1CQ3, at the Poit Office at Ntw York, N. Y„ under the Act of Congre« of March 3,1879. TELEFON PISARNE; 4687 CORTLANDT. HO. 103. — STBV. 163. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 30, 1916. — PETEK, 30. JUNIJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Nevarnost vojne z Mehiko še ni čisto odstranjena. VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV BO STAVILA CAR RAKZI dE DRUGE ZAHTEVE. — CARRANZA NI NA ZADNJO AMERIŠKO NOTO NIČ ODGOVORIL, TEMVEČ LE ZAPOVEDAL, DA SE AMERIŠKE JETNIKE IZPUSTL — JETNIKI SO ŽE V ZDR. DRŽAVAH. — WILSONOV GOVOR. — ZOPET NEKA NOVICA O VILLI. — ROOSEVELT JE DOBIL VELIKO PONUDB ZA NJEGOVO PROSTOVOLJNO DIVIZIJO. Washington, D. C., jtuiija. — 8 tem, da je Carrau-/a izpustil ameriške vojake, ki so jih njegovi vojaki vje-li pri Carrizalu, se ni kritični položaj med Združenimi državami in Mehiko popolnoma nič izboljšal. 8 tem se je samo odstranila nevarnost, da bi prišlo takoj do vojne. Kriza ne bo prej odstranjena, da se bo Oarranza pričel prijateljsko obnašati napram ameriški ekspedieiji 7 Mehiki. Zdaj bodo začele kontraverze glede onih točk, ki so bile že v tiru, predno se je vršil boj pri Carrizalu. Vendar v vladnih krogih vlada mnenje, da je Car-ranza sprevidel, kake zle posledice bi imelo, ako bi poskušal spoditi it Mehike Pershingovo ekspedieijo. Gotovo pa je, da ne bo predsednik Wilson še pod nobenim pogojmi odpoklical čet. Kljub timu, da je nevarnost za takojšnjo vojno odstranjena. balo Združene države vseeno spravile na mejo kolikor mogoče veliko čet. Na zadnjo noto Združenih držav ni Carranza nič odgovoril, temveč je le zavkazal generalu Trevinu, da izpusti onih t rinil vaj se t vojakov. E1 PasoflFex., 29. junija. — Danes popoldne je prišlo preko Mednarodnega mostu triindvajset, ameriških voja-kov-čroeev, latere je Carranzovo vojaštvo vjelo v boju pi-i Carrizalu J Vojaki sc pripovedovali, da so bili Amerikanei popolnoma prisi jeni se bojevati proti Mehikancev, kajti bili so napadeni. V boju j«! bilo ubitih dvainštirideset Carraiizistov in devetintridesct je bilo ranjenih. Vsi vojakj, ki so bili v jetništvu, se nahajajo v dobrem stanju, i Philadelphia, Pa., 29. junija. — Predsednik Wilson je danes nagovoril ''Associated Advertising Club of the World", ki j« imel veliko zborovanje na Independence Suare-u. Wilson je y svojem govoru rekel, da se bodo Združene države bilefca pravico in človečanstvo. Prosil je narod, da ga ne sodijo krivično; rekel je: — Jaz se ročem boriti zase — prosim, da me razumete in mi verjamete, — pač pa hočem, da se borim za ono, kar smatram zu pravično in potrebno. Mexico City, Mehika, 29. junija. — Mehiški vojni minister Obregon je danes naročil generalu Trevinu, da ne dela Amerikantem nikakiii ovir, ko bodo iskali trupla padlih ameriških tojakov. To odredbo je dal na zahtevo gen. Bella. Trevinu j« pa tudi omenil, da se mrtvece prepelje nr. stroške Združenih držav. General Trevino je danes naznanil vojnemu depart-mentu, da so ameriške čete zapustile mesta: Sail Buena Ventura, Las Graces, Namiquipa in Santa Clara ter se pomaknile proti severozahodu. Omenjena mesta so takoj zasedle mehiške oete. San Antonio, Tex., 29. junija. — Pancho Villa še ži vi, tako se glasi poročilo, katero je dobil nek tu živeči A-merikanee iz Mehike, ki dobro pozna bandita. Poročilo je prišlo iz vira, ki je popolnoma verodostojen. Villa se baje nahaja v državi Durango. Oyster Bay, X. Y., 29. junija. — Ko se je raznesla po Združenih državah novica, da namerava kolonel Roosevelt organizirati svojo lastno divizijo v slučaju, da bi prišlo do vojne med Mehiko in Združenimi državami, je dobil Roosevelt toliko ponudb od različnih strani, da je moral najeti več uradnikov, ki prebirajo pošto in odgovarjajo na pisma, ki so vredna odgovora. Njegov privatni tajnik je naznanil, da ne bodo mogli vsaken>i posebej odgovoriti. Vse ponudbe se glase, da si bodo vse potrebščine, kot obleko, orožje in drugo, sami preskrbeli. Kolonel ni hotel tozadevno nič izjaviti. Ix New Yorka. — Včeraj je odšel na mejo newvorski kavalerijski polk in nekaj infanterije. Mobiliziran je se vrši z največjo hitrostjo in upati je, da bodo tekon tega tedna vse newvorske čete na t*»tn nmH Casement obsojen. Sodišče ga je obsodilo zaradi vele-izdaje na smrt. — On je ponosen na svoje veleizdajstvo. London, Anglija, 2D. junija. -Sodišče je spoznalo Sir Rogera Casements krivim in ga obsodilo na smrt. — Ko je sodnik prebral obsodbo, se je Casement nasmehnil in prikimal svojim prijateljem, ki so bili navzoči v dvorani. Zatem je prebral svojo izjavo, ki je obsegala med drugim tudi sledeče odstavke: Ako nas obešajo kot morilce, streljajo kot vstaše in zapirajo kot zločince in to samo zategadelj, ker ljubimo Irsko, je umevno, da sem ponosen, ker sedim na zatožni klopi in da mi bo v največje zadoščenje preliti za rcv-luc.i.io zadnjo kapljo krvi. Irci so se borili na Galipolisu. zdaj se bore v Mezopotamiji in drugod. Bore se z navdušenjem, ker jim je angleška vlada obljubila po njihovi smrti svobodo. — Ako se pa bori kdo samo za Irsko, ga smatrajo za veleizdajalca. Po svoji izjavi se je priklonil sodnikom in porotnikom ter zaše-petal: — Hvala vam. — Nikar ne mislite, da se jezim na vas. Med Casementovim govorom so skoraj vsi poslušalci jokali. Njegovi zagovorniki so že vložili razne prizive. — Ako ne bo drugače, bodo apelirali tudi na zbornico lordov. Daniela Bailey, katerega so aretirali zaeno s Casementom, so izpustili na prosto. Iz delavskega sveta. Pristaniški strojniki so zastavkaH; zahtevajo priboljšanje plač skrajšanje delavnika. m Zadnje dni je v ne\vyorškem pristanišču zastavkalo okoli 400 strojnikov, ki zahtevajo, da se jim pri-boljša plače in da se jim skrajša delavni čas. Dozdaj so imeli H>3.00 za de-seturno delo, zdaj pa zahtevajo, da se jim plača $3.50 za osemurno delo. Pričakuje se, da bodo tekom par dni šc ostali strojniki zastavkali, ki so zazdaj še ostali na svojih mestih. Nekatere družbe so jim sicer pri volji ugoditi glede povišanja plač, toda zoperstavljajo se radi osern-urnega dela, ker jim strojnikov že zdaj primanjkuje, potem jim jih bo pa še bolj, ako bodo zdaj še ti delali samo osem ur na dan. Par družb jim je že ugodilo, ker ne morejo brez njih izhajati. Isto-tako bodo v to primorane tudi druge družbe. DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; iranj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: polije naj se po breaii/čnem bnojftTtt. 7 BAN K SAKSER, 8» OocUandt gfc. New York, N. T. Kajaki naroflsjte se na "Glas Ne- !?MlS|Bl """T*"*1 dwndk T ———■ ... - " ~ •; Z zahodnih bojišč. Izgleda, da bodo Angleži pričeli z ofenzivo. — Poslužujejo se nove metode rojevanja. — Izpred Ver-dnna. Boji pri Gorici. Na soški fronti je zopet zavladala velika živahnost. — Avstrijsko bro-dovje v akciji. T| Angleški glavni, stan v Franciji, 29. junija. — Boji se nadaljujejo na eel i fronti. Poleg hudega bombardiranja na sovražne pozicije so angleške čete vprizorile več hudih napadov, ki so se končali v njihov prilog; vjele so veliko nemških vojakov in zaplenile precejšnjo množino vojnega materijala. Z angleškimi armadami v Franciji, 29. junija..— (Poročilo "London Chronicle-a" preko Londona). Dasi je vreipe zelo neugodno, angleške čete vseeno uspešno obstreljujejo nemške zakope in jim povzročajo velike poškodbe in tudi življenjske izgube. Angleži se poslužujepo čisto nove metode ;*SS!iro nič drugega ne delajo kot, da pošiljajo na nemške postojanke strašen ogenj in razbijajo njihove utrdbe, vsled česar bodo Nemei v kratkem primo-rani zakope zapustiti in se pomakniti nazaj. London, Anglija, 29. junija. — Angleško uradno poročilo se glasi: Nemei, ki so tudi dobro preskrbljeni s streljivom in dobrim orožjem, nam vračajo naš ogenj, ki pa nima takega učinka kot ga ima naše obstreljevanje. Tekom zadnjih štiriindvajsetih ur smo na večjih krajih prepodili Nemce iz njihovih zakopov. Nemci so se trdovratno zoperstavljali, toda niso imeli uspehov. Imeli so velikanske izgube in vjeli smo tudi lepo število nemških vojakov. Ko so naši vojaki prišli v nemške zakope, so našli v njih cele kupe mrtvih vojakov. Na nemške čete jiajgroznejše u-činkujejo naše plinove bombe. Pariz, Francija, 29. junija. — (Tradno poročilo se glasi: Med Soissonom in Rheinisom smo vprizorili na nemške postojanke hud napad ter povzročili Nemcem velike izgube in vjeli nekaj vojakov. V okraju Champagne je naše obstreljevanje zelo poškodovalo sovražne utrdbe pri Mont Tetu. Butte in Mesnilu. Na levem bregu reke Meuse se je vršilo celodnevno bombardiranje od višine štv. 304 pa do Avo-courta. — Popoldne so vprizorili Nemci hud napad na hrib štv. 304, toda niso imeli uspeha, kajti, vsled našega ognja, so se morali umakniti. V Avoeourt gozdu je prišlo do večjih infanterijskih bojev z ročnimi granatami. Na desnem bregu je bilo nekaj infanterijskih bojev, toda položaj je tam popolnoma neizpremenjen. Berlin, Nemčija, 29. junija.' — "Boji na Zahodu", pravi poročilo, "se nadaljujejo, toda kaj posebnega ni poročati." 81 nemških podmorskih čolnov potopljenih oziroma vjetih. Montevideo, Uruguay, 29. junija. — Od ljudi, ki so v tesnem stiku z angleško admiraliteto, je prišlo sem poročilo, da je angleška mornarica do 1. maja uničila oziroma vjela 81 nemških podmorskih čolnov. Najhujši sovražnik podmorskih čolnov so takozvane podmorske mreže. Avstrijski podmorski čolni so potopili tri italijanske paznike. London, Anglija, 29. junija. — Lloydova agent ura danes naznanja, da so avstrijski podmorski čolni potopili tri italijanske par-nike: "Mongibello", "Roma" in "Pino". Ti parniki so bili večinoma transportni. Odgovor na noto glede saplenje-vanja poste. London, Anglija, 29. junija. — Francoska vlada pripravlja odgovor na ameriško noto glede zaple-njevanja poste, katerega bo potem predložila angleški vladi v odo-brenje ter na to odposlala naprej angleškemu in francoskemu podaniku ▼ Washington, da ga bo izročil državnemu departments Združenih držav. Rim, Italija. 29. junija. — Da* nes je bilo ofieielno sporočeno, da so Italijani dobro napredovali v dolini reke Arse. Zavzeli so utrdbo Matassone in višino Monte Tra-pola. Tudi Podescala v Astico dolini je v italijanskih rokah. Dunaj, Avstrija, 29. junija. — Avstrijski generalni štab poroča: V četrtek so začeli Italijani obstreljevati avstrijske postojanke na Doberdobski planoti, južno od Gorice. Najhujša toča granat je padala na goro sv. Mihaela in v o-kolico sv. Martina. Italijani so imeli zelo velike izgube, dosegli so pa le malo. V nekem spopadu med Brento in Adižo so vjeli Avstrijci 200 ita-Ijanskih vojakov in zaplenili pre-cej vojnega materijala. Berlin, Nemčija, 29. junija. — Avstrijska admiraliteta naznanja, da so avstrijski torpedni čolni razdejali ob italijanski obali neko veliko tovarno ter obstreljevali vlak, ki je vozil v bližini Giulia Nova. Neka avstrijska bojna ladja je izstrelila velik italjanski zrakoplov, ki je bombardiral Trst. Dunaj, Avstrija, 29. junija. — Italjanska protiofenziva na tirolski fronti je ustavljena. Skoraj vsa dan odvzamemo sovražniku kako važno pozicijo. Avstrijci so prenehali z ofenzivnim prodiranjem, ker so morali po slati veliko svojega vojaštva v Ga licijo in Bukovino. Katedrale v Rheimsu ne bodo popravili. Pariz, Francija. 29. junija. — "Petit Journal" je v nekem Članku predlagal, da bi se katedralo v Rheimsu, ki je slovela pred vojno za eno naj krasne jšili stavb na svetu, še več let po vojni ne popravilo, da bo lahko vsak Francoz in vsak tujec lahko videl, koliko je trpela v sedanji vojni in koliko najslovitejšili umetnin so uničili nemški topovi. Vlada je ta predlog odobrila. Podrtije so zadnji čas veliko trpele vsled dežja in viharja; radi tega je društvo za umetnost sklenilo napraviti nad razvalinami začasno streho. Pozor pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja. Gibi: C 9 K S S.... .90 110______16 80 10.... 1.60 130 ... 18.30 IS.... 9,30 140 ... 19.60 10.... 3.00 ISO.... 31.00 3.70 160,... 93.41 30.... 4.40 170.... 93.80 15.... 6.10 180 ... 36.30 40..., 6.80 190.... 16.60 lf.M. 6.60 800.... 28.0( 60.... 7.30 360______.35.00 66.... 7.86 300______43.00 60.... 8.55 360.... 49.00 66.... 9.35 400.... 66.03 70.... 9.95 4S0..m 63.03 76.... 10.65 600.... 70.00 80.... 11.36 600.______84.00 S6.... 13.05 700 ... 98.00 90 .. 12.76 8(0 ... 113.00 100 ... 14.00 | 900 .. 126.00 £10.... 16.40 | 1000 139. C0 Ker m zdaj oene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo printaranl rstatl po najnorejiOi ornih te bono tudi nakazovali po njih. — VWh te bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, vfeurih po tadi kaj manj. Ust dospo ao aapad pcaa vadi p— d«! h«iji te —i Um, to dofat M^iBjk Marata. m tvt^ka run lAim, MCNtUoadt ft. New Voek. *.Y. Bitka ob Dnjestru in Prutu. Velik poraz avstr. armade. GENERAL HINDENBURG JE ZAČEL S SEVERA PRODIRATI IN NAPADATI RUSKE POSTOJANKE. — PRI KOLOMEJI NAPADAJO RUSI NA FRONTI, KI JE DOLGA ŠTIRIDESET KILCMETROV. — RUSI POROČAJO O SLAVNI ZMAGI LEŠICKUEVE ARMADE. — IZJAVA GROFA TISZE. — IZJAVIL JE, DA SO BILI AVSTRIJCI IN NEMCI PRAV DOBRO PRIPRAVLJENI NA RUSKO OFENZIVO. Petrograd, Rusija, 29. junija. — Tukaj je zavladalo izvanredno veliko navdušenje, ko je dospelo seru poročilo o slavni zmagi Lešickijeve armade. Vse hiše so v zastavah. Časopisje je izšlo v posebnih izdajah. Mesto Kolomeja, ki je izvanredno važno železniško križišče, bo kmalo v ruskih rokah. Poročilo ruskega generalnega štaba se glasi: — Avstrijci in Nemci so imeli med Dnjestrom in Prutom koncentrirano močno armado, ki je bila z vsem potrebnim izborno preskrbljena. Med njimi in med četami generala Lešickija se je vnela te dni vroča bitka, ki se je končala s popolno zmago ruskega orožja. Rusom se je posrečilo zavzeti tri vrste nemških in avstrijskih strelnih jarkov. V Bukovini se vrše vroči artilerijski spopadi. V dveh dneh smo vjeli v vzhodnem delu Galicije in v Voliniji 221 častnikov in 10,000 mož. Zaplenili smo tudi veliko strojnih pušk ter drugega bojnega materijala. London, Anglija, 29. junija. — Iz uradnega poročila avstrijskega generalnega štaba je razvidno, da so se morali Avstrijci v jugovzhodnem delu Galicije, vzhodno od Kolomeje, umakniti. Pravijo, da so to storili zategadelj, ker je sovražnik v veliki premoči. Rusi napadajo na štirideset kilometrov dolgi fronti. Berlin, Nemčija, 29. junija. — Na vzhodnem bojišču se je zadnje dni vse nekako pomirilo. Na fronti generala Linsingena se ni pripetilo ničesar posebnega. Vrše se le boji med predstrazami in poizvedovalnimi oddelki, arti-lerija pa že nekaj dni ne stopa v akcijo. Na severu je začel prodirati general Hindenburg proti ruskim postojankam $ med Dnjestrom in Prutom se pa bije izvanredno vroča bitka. Rusom se je po dolgotrajnem prizadevanju in z velikimi žrtvami posrečilo nekoliko napredovati. Dunaj, Avstrija, 29. junija. — Avstrijski generalni štab poroča: — Pri Izvoru v Bukovini smo razkropili nek sovražni kavalerijski oddelek. Vzhodno od Kolomeje nas je včeraj zopet začel sovražnik na štirideset kilometrov dolgi fronti napadati. Šele, ko so Rusi uporabili vse svoje rezerve, smo se nekoliko umaknili in jim prepustili nekoliko strelnih jarkov. Pri Sorgonu je vprizorilo nekaj ruskih stotnij vroč napad, ki se je pa popolnoma izjalovil. Berlin, Nemčija, 29. junija. — Nemški generalni štab poroča: — Jugovzhodno od Ljubače ter vzhodno od Njeme-lia smo zavzeli neko važno rusko postojanko. Vjeli <=mo 56 mož in zaplenili dve strojni puški. Budimpešta, Ogrsko, 29. junija. — Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je imel v poslanski zbornici do le govor, v katerem je povdarjal, da je rusko ofenzivno prodiranje popolnoma vstavljeno ter da je absolutno nemogoče, da bi Rusi kdaj dospeli v Sedmograško. Tisza je pripoznal, da so izgubili Avstrijci nekaj postojank. Prepričan je, da jih ne bodo Rusi dolgo časa obdržali, ker se je zdaj obrnila vojna sreča proti njim. — Pri zadnji seji — je rekel Tisza, —^em vam povedal, da bodo Rusi začeli kmalo z ofenzivo ter da imajo Avstrijci in Nemci popoln načrt kako jo bodo odbili. Zdaj so se moje besede uresničile. Sprva se nam je sicer nekoliko slabo godilo, ko je pa poslal naš nemški zaveznik oja-eenja, smo si toliko na boljšem, da smo skoraj na več mestih v ofenzivi kakor pa Rusi. Mi izborno napredujemo in smo odvzeli Rusom že veliko postojank. V Bukovini nismo bili tako srečni. Ker je bil sovraži nik v zelo veliki premoči, je naglo prodiral in zavzel skoraj vso Bukovino. S tem pa še ni rečeno, da smo Bukovino za vedno izgubili. Še pred koncem vojne bo vsa kro-novina v naših .rokah. Na vprašanje, če je preskrbljeno za varnost Sedmo-graške, je ministrski predsednik odvrnil, da so vsi prelazi, ki vodijo v ogrsko nižino, izborno utrjeni in da je v pogorju tisoče in tisoče avstrijskih vojakov. ________ _L_ A Italijani nastavljajo mreže avstr. podmor. čolnom. Ženeva, Švica, 28. junija. — I- talijanake mornariike oblasti so ■ _ s . . se pričele po vzgleda Angležev posluževati mrež, s katerimi poskušajo vloviti kak avstrijski podmorski žoln. ii nip * * ■ mi— TIT |«Vlffif fllofenflki j)ip«fll jjj -s v 2edinjenih dr^ftk jI Velja sa vse leto.. $3.0© ffl Za pol leta......$1.50 | M m —r-—— T " I—I I— "ga hi ^ |K In© eriain usmj | jj| -4 to the United Stated ^ J [ Ul m m m if| ffi lični er«ry 4*? crept šrao*** I I and Legli Holidays g— l e m < 50.000 Readers. ^ ■■SB^SiBSB lil fleaat sahteva od predsednika, da niloži savesnilke pogodbe. Washington, D. C.f 29. junija. Senator Stone je dane« predlagal, da naj senat aahteva od predsed- nika Wilsona, da razloži in pojasni v eeia obstojajo nove zavezniške *i ekonomične *' pogodbe in zveze, s katerimi hočejo bojkotirati vse nemško blago. ni. da bodo mrtvi. Zatem naj jim odsekajo slavo od telesa iu telo naj jim razrežejo na štiri dele. — To je volja njegovega veličanstva. Strašna obsodba ni bila izvršena. Ker je bilo vse delavstvo odločno proti temu. jim je sodišče iz premenilo kazen v dosmrtno jeeo. Potemtakem so torej oni ljudje, ki pravijo, da je angleška justiea izza leta 1688 zelo napredovala, v veliki zmoti. — Justiea je še ravno taka. kot je bila, sama forma je drugačna. S Casementom se je samo zato malo boljše postopalo, ker je bil prej v angleški službi. Ako bi sedel na zatožni klopi namesto Casementa kak ubogi delavec. je vsakdo uverjen, da bi ne bili sodniki za rasa obravnave napram njemu posebno galantni. Ji Si K« JI bilo tako lakko napredvoati oziroma zadrževati avstrijske Čete; zdaj ji pa to ni mogoče več, vsled česar se je bati domačih nemirov. (Kolikor je na tem mogoče resnice, naj vsak sam presodi.) NOVICA IZ CLEVELANDA. Albin Karlinger, slovenski gostilničar na 4029 St. Clair Ave. v Clevelandu, je bil ubit v avtomobilu, katerega kontrolo je zgubil ko se je peljal domov od avtomobilske dirke v Rand&lhi v nedeljo zvfečer. Avtomobil se je ponesrečil v neki izdolbini na Miles ave in 143 cesta. V avtomobilu je bil njegov brat Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave in njegov desetletni sin Viktor ter neki Amerikanec. Vsi so dobili take poškodbe, da so morali biti odpeljani v bolnišnico sv. Aleša. Karlinger j e vo truplo je bilo'pripeljano v mrtvašnico Jos. Želeta. Albip Karlinger zapušča udovo in štiri otroke. C. A. Še ena konferenca. Pariz, Francija. 28. juyija. — V kratkem času se bo vršila v Parizu ali LoikIomi še »Mia konfe-renea zavezniških diplomatov, prf kateri se bodo dogovorili srle de trgovske mornarice. VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi th\ 'Slovenec' št. 26 S.D.P. in P.D. j v Eekhardt Mines, Md., dne 4. julija na prostorih rojaka Poženela. Tem potom vljudno vabimo vse tukajšnje Slovence in Slovenke, da nas omenjeni dan polnost evil -no obirtčojo. Za dobro pijačo in tini prigrizek bode skrbel odbor. Vstopnina za moške $1,00, dame so vstopnine proste. Članom arori omenjenega društva pa naznanjam, da bode vsakdo moral plačati $1.00 v društveno blagajno, če prav se ne bo udeleži! piknika, ker čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. Xa veselo svidenje 4. julija! _ Frank Požene!, tajnik. NAJBOLJA TRGOVINA OPOJ-NIH PIJAČ V AMERIKI. Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese v hišo. Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel........... $2. $2.50 $3.00 Anisette......... $2. $2.50 $3.00 Rozolijo......... $2. $2.50 $3,00 Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00 Vina sladka ali kisla.......... $1, $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik \vhi-skeva. vina. okrepeujočib pijač itd. Mi plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naročite za $">.00 ali več. Naročte tiskovine, zalepke. zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti ali v priporočenem pismu. C. F. ZARUBA & GO, 313 THIRD AVENUE. Dep. G. N. P_I T T S B P R G H, P A. f_ NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužjiiin srcem naznanjam prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je nemila smrt odvzela mojega očma ANTONA PRETRINA. Piurl je dne junija v tukajšnji bolnišnici po kratiki in mučni bolezni na pljučah. lianjki je bil d on in iz Mozirja na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bival 10 let v mestu She-bovganu. On je bil vdovec in žena, to je moja prava mati, je u-mrla pred 7. leti. Zahvaljujem se vgsm onim. ki so iga spremili k večnemu počitku in uiu »kazali zadnjo čast. Hvala vsem za krasne vence. Ostane naj vsem v dobrem tspoonmu in lalika mu bodi t uja zemlja. Sheboygan. Wis. Anton Dovšek, pastorek. 1-7) wmmtmmmmm Udobnost v vročih dneh ni draga, ako rabite električne veternice. Zadostuje en cent za eno in pol ure. Obiščite našo razstavo in zahtevajte, da vam pokažejo eno izmed teh električnih vete ni ie za ohlajenje. Dobite jih lahko od pet dolarjev naprej in sir. r kakršne hočete. Priskrbite si jo sedaj in imeli bodete ugodnost v poletni vročini. The New li ork Ktiison Company /l Your .Sčrvi t c Ccr.rr.il Otticjs: Ir\ i:i™ Place Ssrrcf Branch Officc SI:ov Roomi for :*ic Crrvc;i.-nco tA i!ic PuHic 42iBroadviiy iM K ,v-,sh S'rrri 12b Delanccy Street 124 West42J Street .'7 i" i:-tli Sucrt 13 Irv.rjg i'iacc E MVth Street Open ur*'i' iniJnijjhl Kar se tiče Jugoslovanske, bi sli ozirati na te " j>od1a-ge"\ temveč -bi morali vse te verdke in politične mešanice odstraniti. Jaz upam m mislim. da nas bodo mogli rmi faktorji, ki so nas razkolili iu ra-združili. tudi združiti in zediniti. Kdor stwnuje v ta-ki naselbini, kjer je več društev, ki je vsako pri drikgi Jednoti, vidi, da to ni-krfkor ni dobix> za splošen napredek. Vzemimo slučaj, da ima danes društvo te Jednote veselico; ako vprašam rojaka, ki spada k društvu one Jetinote. če bo š**l na ve-j we liro. pa zmaja z glavo, češ, bi že( še!. če bi imelo naše društvo veselico. Vidite, tarko ne more nobeno< društvo napredovati, ker so razcepljeni. Ali ne bi bilo lepo. če bi bili združeni in složni? Pomislite! Ponosni bi bili lahko, ako bi ine'li Sloveuei v Združenih državah organizacijo, ki bi štela trideset do petdeset tisoč članov. Seveda, vsled tega bi bilo malo manj predsednikov in tajnikov iu drugih glavnih odbornikov, toda radi tega mislim, da ne bo šel noben izmed t Hi v jamo delat ali posodo pomivat; prepričan sem. da si bodo vsi laihko pomagali, čo so zdaj zmožni, da vodijjo velike organizacije. Želeti bi bilo, da bi se naši glavni uradniki kaj izrazili o tem, pa tudi članstvo naj i»ove svoje mnenje. Povejte, .kaj naj se ukrene pri konvenciji itd., da ne bodo na-ši delegati imeli preveč dela, da ne bo treba preveč konvencije zavlačevati in tako trositi denar. Da se pa ne bi zopert pojav ilo kuko »»trainkarstvo pri izbiranju jednotkiega glasila, bi jate predlagal. da bi si Jednota omislila lastno glasilo, katero pa naj bi se tiskalo v tiskarni (J. N. List naj bi izhaijal enkrat na teden. Bratski pozdrav! V. Peternel, zastopnik dr. sv. Jožefa št. 29. Imperial, Pa. UKOCRWOOD A UNDERWOOD, Sir Roger Casement, povzročitelj irske revolucije, katerega je angle ško sodišče obsodilo na smrt. Dopisi Mount Lick, W. Va. — Iz naše naselbine se nihče n<* oglasi, naj pa torej jaz nekoliko sporočim. Delavske razmere so po voljne, za-posljeni smo v šumah. Poročati imam Tudi žalostno novk-o. da je velika nesreča zadela rojaka An-d:eja Krajca. Prijeli so e-ljali so i/;i v bolnico, kjer so niu nad kolenom odrezali n*»g"o. 15. junija j»- pa v strašil mukaih uinrl-Uanjki zapušča tukaj dva bsata in eno sestri«, v starem kraju pa ženo it' tri hči-rke. Naj mu bo lahka zemlja. — Kram* Kraje. Portland. Ore. — Delavski* razmere no s-- zadnji čus malo izboljšale. tu in v okolic*, toda s tem nikogar ne vabim. Najv .ga ne lahko, kajti tu imajo večina le Švedi prednost, kajti teh je v trm kraju naj vre. Nekaj istrskih Slovencev j" na kolodvoru. kjer čistijo vozove, toda tudi teh je malo. Slovenci nimajo obstanka v I 'o rt land u. ker ni vsakovrstnih tovarn, pa tudi plače so premajhne. Veliko se jih je že iz-sflilu in so šli nazaj mi V--diod. — V štev. 14:{ O. N. s, m bral naznanilo g. J. Potočnika iz Seattle. Wash., da je tam 7"hMMK) akrov zemlje znaselitev. Take rojaike bi se naprosilo, da bi bolj natančno povedali, kako in kaj. Kolikor je meni znano one zeaulje, o ka-trri pravi g. Potočnik, tla jo je /->tUHK> akrov. diKzdaj še niso in^-rili. Kojakom. ki se nameravajo teja [»odstopiti, svetuj-ii, da prejo pišejo mi Land Dlfice. Seattle, Was h. Ra vim.1 a ko j«.* juenda z onimi uidij»ti~khiii rezervacijami v Colville. Wash. laz mislim, da se tam ne more govoril i o kaiki ug;e preje dob**o jtrejiričajo. česa se bodo jjodslopili. Pozdrav! — Janez Slružnik. Novice. 50,000 za dva Črnogorca. Bordeaux, Francija, 28. junija. — Tukajšnji črnogorski krogi so zvedeli, da je gen. Weber, avstrijski vojaški poveljnik v Ceti-nju. razglasil, da dobi oni. ki bo pomagal vjeti M. nkotiča, bivšega člana črnogorskega kabineta in njegovega brata, ki sta poskušala pripraviti črnogorsko ljudstvo do tega. da bi se vprlo. 50. 000 kron nagrade. Ako se pustita sama vjeti. se jih bo samo zaprlo; ako se jih pa v jame drugače, bosta obešena. Italija je baje carja prosila, da je vdaril na Avstrijce. Berlin, Nemčija, 28. junija. — Iz zanesljivih virov se je dozna-Jo. da so Kusi pričeli s svojo o-fenzivo na vzhodni fronti na prošnjo Italije. Italijanski kabinet je poslal ruskemu carju poziv, da prične na drugi strani pritiskati na Avstrijce, kajti, takrat ko je Italija pričela z vojno, so bili vsil i____• •___"___i; • . • ■ .. . Nemčija m Belgijci. Berlin, Nemčija. 28. junija. — Belgijski governer Bissing je izdal izjavo, da Nemčija ne namerava prisiliti Belgijce, da bi stopili v nemško vojaško službo, kot se je zadnji čas raznašalo po svetu ne-osnovane govorice. Kadmr je kako droStvo namenjeno kopiti bander«, «a«t»vfc, regalj«, f«>lbene Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, prlveak«, prstan* itd., ne kupite prej nikjer, da tacll mene u eena ?preJUt«. Upiaiaaj« V»« •Uni> ]e 2c. pa si bodete prihraniti dolarje. r#iaike, red vrst pošiljam brezr»laCno. Pilit« ponj _IVAH PAJK h CO_ Conemau«h. P» Bo* » | Pozor! Pozor: | i V zalogi imamo iz starega kraja importirane A \ S R R E. \ p Cena 60 centov s poštnino. ^ FRANK SAKSER, i t 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. S P Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče 4 vlobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od A ^ prejšnjih zalog. p "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIKOV ZDBUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE 8X5 NAH Data j a r Alžim. BRtet, Moroko, preko Pariza, 28. jtmija. — V okraju E1 Otiad v Alžiru so se domačini uprli. Po daljšem zoperstavljanju so jih fraucoske čete prisilile, da so odložili orožje. — Voditelje so polo-vili. Zdaj vlada žopet mir. Jetniki v Sing-Singn hočejo na mehiško mejo. Albany, N. Y., 28. junija. — Jetniki v 8injj-Sinpru so v posebni brzojavki naprosili governerja Whitnana. da bi jim dovolil, da bi (N^gBMMEfdi svoj regiment in aLi, flft flffifeffip ffififi. - , - — OLAS XARODA 30. JTNT. 1916. "6LAS NARODA" {ffloTetde Dally.) normo pobubsem oo. U emtka) FRANK 8AJL8ER, PnM«. LOOB BEWSPli, Tiwiw. Plaea of Bnilwm of tta corporation and xMnn at abort uttun. •3 Oortludt StiMt. Borough of llatt- fcattm*. New York City, N. T. la celo loto velja Uet ca Ameriko in Gena do .........................fS.00 » pol leta.....................1-50 * celo leto sa mesto Ne« T ork.. 4.00 * pol leta aa mesto New Tods.. 2.00 * Brropo sa wm leto..........4.30 ii mm pol leta ••>••••••• 2.56 « Crtrt leta................1-70 "OU8 NARODA" Izhaja vsak dam IsTWail nedelj ta pramlkoe. -GLAS NARODA" ("Tolče or the FeopU") feaud every day except Sundays and Holiday«. Sobeerlptlon yearly $8.00._ Adrertisemsnt en nil i /■■at. DopUd bres podpisa In osebnosti s« M prtoMejeJo. Dsnar naj se blagoTOll poBlJatl pa »— Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlko* prosimo, da m nam tndl prejšnje M* MvnllMe namant. da hitreje naj-_demo naslovnika. U_ Pnplsem In poiUJatTam naredim U naslov: 7JLA8 NARODA" m Oortlandt St.,_New York C»ty. Telefon 46S7 Cortlandt. ■—^B^ma. v Casement. Prednu je l»il Sir Roger t'ase-Wriit uhs4»jen tot »iiirt. je nekatero Hiu risku • a^opisj«*. ki jt* Aiijrliji /••!<» naklotijeno. pisalo, da z obto-xetneui /»*lu ralantno postopajo in da to (MMtopanje jasno kaže. kako i«* napredovala » ivilizacija. Pi sail ho. da l»i v nobeni deželi na s\«>tu in* bili i vele izdaja leeim tako uljudiu kot so v Anjrliji uljudni s t Wmentoiu. Motfoč** ji* re* forma. |m» kater* m* izvrnuj«* an^!»*ška justiea, jm»-htala v novejirm času malo milej-ha. toda to je osebam, ki no pre-irn sih- proti \ladi. nazadtij«* čisto Kaj brijra obtoiene«'. Ce mu /. lepimi in idjudnimi besedami po-\ 1 < i.i I»<. m..i al uuir *i ali pa če *ra prav pošteno ozmerjajo in svoje zmerjanje zabelijo z besedami: Obešen boš, — Obtožencu je zadnje tudi čisto vseeno, če o-liesijo s svileno vrvico ali pa z de-Wlim kouop<-ein. < asement je obsojen, in bo torej visel na svili, navadni zločinci vite pa na vrvi. t'lovek. ki vidi v tem napredek eivilizaeije. trotovo ni prav pri zdravi pameti. Angleška justiea je dandanes v bistvu ravno taka kot je bila za • ««>>«* revolucije leta 16K8. Angleška justiea je vedno ilela-la ra/iiko med ljudmi, ki ho se pre-jrit-sili (»roti državi. i'e se je pir-ITivmI kak navaden človek, je mo-i.it uiai-sikaj pretrpeti, p red no je umrl nasilne smrti, če se je pregrešil kak plemič, je imel pred smrtjo vse ugrodnosti. •histira je posebno proslavila v pro<-e*u proti delavstvu, hrejje-iiečemu po boljši bodočnosti. V NeW|M*rtu v Wales je prišlo novembra mesea leta o bili navalili na Uazfiilnieo in hoteli rešiti svoje zaprte tovariše. — Poskus se jim je izjalovil. Nekaj so jih ustrelili, nekaj voditeljev so pa zaprli iu jih obtožili veleizdaje. Obravnava proti Johnu Frostu. Zeplianiahu Williamsu in Willia-mu -lanesn — te tri bili aretirani s«- je začela šele leta 1840. Zagovorniki so trdili, da so imeli dela ve i željo rešiti svoje tovariše, ter da potemtakem niso še ni-kaki veleizdajalci. — Nikomur ni niti v glavo padlo, da bi se hotel pregrešiti proti vladi. KJjub temu so biti pa obsojeni) n a smrt. Vrhovni sodnik je rekel, da vsi ljudje, ki poskušajo s silo. uporom in s strahom strmoglaviti že vk oren in jene institucije in na njihovo mesto postaviti nov red, odpirajo vrata ropu in prolivaujn krvi. PrA temi ljudmi je nevarna lastnpia in življenje, taki ljudje lahko spravijo državo v propast. * IWsodba se je glasila: Ffthila. Williamsa in Jonesa naj odvedejo na mesto (v jetniftnieo), odkoder so jih pripeljali. Od tAm naj jih na vrvi vlečejo na moriščel in tjun na i hodn tnlikn aJuOa.' ! 4. julij. i ..... — • Največji praznik Združenih držav dne 4. julija bo letos tudi za Slovenec v Vel. New Yorku največji praznik. Vsak pravi ameriški državljan se veseli tega zgodo-| vinskega dneva, da pokaže javno 'svojo ljubezen in navdušenje za •svojo domovino. Istotako bo tudi vsak pravi Slovenec v Vel. New | Yorku ta dan javno pokazal svo-Ije veselje in navdušenje; kajti ta ■ dan postanemo tudi mi svobodni I in prosti na svojih tleh. Po dolgem ; trudu in boju dobimo tako zaže-j Ijeni dom. svoje središče, ki nas bo združevalo in vnemalo v dosego svojih vzvišenih namenov. Zato je letošnji 4. julij po nravici ,tudi za nas zgodovinski dan. Ta I zavest prešinja vsakega pravega I rodoljuba v Vel. New Yorku, in j zato se bo udeležil te slavnosti [vsak. ki še čuti s svojim narodom, j v čegar srcu je še ljubezen do vere svojega očeta in do jezika svoje matere. Kdor je pa izgubil ljubezen do teh dveh najdražjih sve-|tinj našega naroda, ta si* ne more več imenovati Slovenca, za takega ni druge besede kot pomilovanje. (4. julij naj pokaže, da smo Slovenci v Vel. New Yorku res pravi rodoljubi in vredni sinovi svojih vernih očetov. Kot taki se hočemo z veseljem in vsi udeležiti dne 4. julija te zgodovinske slavnosti: blagoslovitve nove župnijske cerkve sv. Cirila in Metoda. Vsporej je sledeči: V eerkvi sv. Nikolaja bode ob S. uri sveta maša, med katero poje "Domovina". Moška društva se zberejo pred 8. uro v basement u, odkoder se podajo v cerkev na določene prostore. Po maši proslo-vilui nagovor in nato zapoje "Domovina" slovensko zahvalno pesem. Za tem gredo društva iz cerkve in se razvrste na cesti po nasledil jem redu : Na čelu slovenska godba, za njo društvo sv. Nikolaja, poljsko, slovaško in hrvaško društvo kot naši gostje; za njimi korakajo slo venska moška društva po starosti njih ustanovitve; ženske ne korakajo v sprevodu. Sprevod bo šel po dru^i eesti d<» druge Ave. in po njej do cerkve v St. Marks Place. Ob V-10 se prične blagoslovlje-nje cerkve, med katerim ostane ljudstvo pred cerkvijo. Ko bo o-bred blagoslovljenja dovršen, gredo v cerkev najprej dečki, ki so se zbrali v basement u, za njimi o-blečeue deklice in belo oblečene družbeuice Marijine družbe. Dečki zavzamejo prve klopi na epi-steljski strani. Deklice in Marijina družba pa prve klopi na evangel jski strani Za njimi društva gostov na o-beh straneh, potem slovenska moška društva ter žensko društvo sv. Ane; drugi kolikor prostora v cerkvi in na koru. Ob 10. se prične slovesna sv. maša. med katero poje " Domovina". Po envangeliju go»or Rev. A. L. Dlaznika, župnika iz Haver-straw, N. Y. Pri darovanju se prične kolekta. Po maši svira slovenska godba pred cerkvijo, dftkler se ljudje ne razidejo. __ ___P. Benigen. Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik r ZdC. ČffcLTfth - ----- ■ Vaše dete je v nevarnosti, če joka. : iB^i Dete J°ka" kcr Cuti N0,JRA:NJE M^'inc. Jjbj NE PUSTITE, DA BI DETE JOKALO! tipi* NE pUSTITE, DA BI DETE TRPELO! 1---I'jFf Izrežite tole sliko in Hite v lekarno ter 8sl]y's j kui,ite stckIe,lic° BART'S SAFETY za o3 j pli T0 B0 MORDA REŠILO DETETOVO i IIP ŽIVLJETJE. I El BABY'S SAFETY najbolje zdravilo if^Sl ZO[,er kr6e- GRIŽO, NADLEGO Z ZOB- j fly MI, KOLCANJU IN ZAPRTIJI. I t f Š f To bo olajšalo vašeou detetu iu bo do- t a, , remedv .-r W,nd br° SP"l0. [ c"!: ."'.V. m 'h * BB Ako ne morete dobiti originalno v lekar- t 8o»ct,. Infantum irxl » ip^Vl • . r . $ Teethmguoubic tP^^a 1U' P°^em pošljite nan psipimati dolar V J J navadnem pismu in ni vam bomo poslali t price 35 cts. j^p tri steklenice BABY S SAFETY ter na- / i _ ' * |**jl'T tančno navodilo. Postne stroške plačamo • Royal Mig= Ga, s m>. i-isue na: 1 ^^ Royal Mfg. Co. ^ Diredioai la.-iie * t............Dep. C. Duquesne, P^. -------1 POZOR! HIPN0TIZEM IZSlS Je rvcnkoal vontmtvft knJlRa, knkorJne če nimajo Slovenci ne ta ne v atari domovini. Kdor Jo bo naročil, Jo bo t užitkom prebral ln dobil vpogled v marsikatere stvari, o katerib do-EdnJ So slutil nt. Knjiga ima preko sto »trapi, opremljena je i dvanajstimi krasnimi slikami, V njej so natanC-na navodila za hipnotiziranje, v njej so nadalje pojasnjeni rojavl, katere smatra navaden človek sa nenaravne. Stune CO centov. Tri knJIjce $1.M. Oni, k! nI t njo zadovoljen, naj Jo vrne tn dobil bo denar nazaj. Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA", P. 0. Box 1611, New York, N. I. Tri ure udobnost za dva centa. COL. WILLIAM A. COLSTON. ADJ. <3EN . J. TANDY ELLIS ameriška mobilizacija. bri veri bližati blokiranemu pristanišči! ali obrežju. Ako skuša nevtralna ladja blokado prelomiti, t. j. s silo ali zvijačo pripluti v blokirano pristanišče, jo blokujoea država lahko vja-me kot plen. Ako pa taka ladja uide v nevtralno pristanišče, je ne sme blokujoča država tja več zasledovati. Moštvo ladje, ki hoče prelomiti blokado, blokujoča država ne sme na noben način kaznovati. Namen blokade in njen učinek poznamo vsi iz današnje vojne. — Anglija je proglasila blokado Xein-eije, da bi ji kot v pretežni večini industrijski državi, odtrgala vsak dovoz živil, s tem oslabila njeno fizično moč in onemogočila uspešno vojskovanje. Znano je tudi. kako sredstvo je uporabila Nemčija napram angleški bloadi. O uspehu obeh vojnih sredstev bo sodila le zgodovina. V listih je bilo zadnji čas večkrat čitati o takozvani "prise"' in od prisnega sodišča v Londonu. Prise je francoska beseda in zna-či plen. Po mednarodnem pravu ima vsaka vojskujoča se država pravico. javno in tudi zasebno lastnino nasprotne države zapleniti. Kavno v tem se mednarodno pomorsko pravo bistveno razlikuje od ostalega prava glede zasebne lastnine. \ vojni na suhem ne sme sovražnik. ako vdre v deželo, seči po zasebni lastnini. Ta ostane tudi za zinagiijočega sovražnika nedotakljiva. — Po mednarodnem pomorskem pravu pa ni zasebna last. nahajajoča se na odprtem morju, nedotakljiva. Sovražnik ima pravico, tudi zasebne ladje državljanov .sovražne države zapleniti. Zaplenjena ladja pa ne pride v last zaplenitelja že z zaplembo samo. tenivee šele po razsodbi sodišča za zaplembe. Mednarodno so namreč določena stalno ali samo za dobo vojne posebna sodišča za zaplembe, francosko: fonscils de prises, angleško: Prizeeourts. Vsaka zaplemba se mora postaviti pred to sodišče in ono razsodi, ali je zaplemba o-pravieena ali ne. Ako je zaplemba upravičena, tedaj izreče sodišče plen za "dober plen" in s to razsodbo, ki je brez priziva. preide zaplenjena ladja z blagom vred ali brez istega v last zaplenitelja. Ako pa zaplemba ni opravičena, izreče sodišče oprostilno razsodbo in zaplenitelj mora vrniti ladjo lastniku. V prejšnih časih je vojskujoča se država pooblaščala zasebne ladje, da so lovile in uničevale na morju lastnino nasprotne države in njenih državljanov. To se je imenovalo kaperstvo. V ta namen je dobila ladja oziroma njen lastnik od države posebno pismeno pooblastilo. Zajeta ladja pa se je mogla o-svoboditi z odkupnino. Kakor razvidno, ni bilo tako po-stostopanje ničesar drugega kot od državne oblasti legitimirano pomorske tclovajstvo, od višje obla- Tako postopanje se protivi vsakemu pravnemu čutu. Zato so se države trudile, da so sklenile popolno odpravljenje tega korzar-stva. Zedinile so se v to zgoraj navedeni pariški deklaraciji iz leta 1856, kateri so pristopile skoraj vse kulturne države. Moderne kulturne države so se tudi trudile, da bi odpravile plen sovražne lastnine na morju. Kot je lastnina sovražnih državljanov nedotakljiva v vojni na suhem, naj bi tii41 i ostala po mednarodnem pomorskem pravu. Toda do takega sporazuma niso mogle priti moderne kulturne države in sicer vsled nasprotovanja — Anglije. Od ladij in lastninske nasprotne vojskujoče se države moramo ločiti ladje in blago nevtralne države, ki se ne udeležuje vojne. Nevtralno ladjo in blago. ki se na njej nahaja, more vojskujoča se država zapleniti le v dveh slučajih : 1. Ako nevtralna ladja prelomi blokado; o blokadi je bilo zgoraj ohiširuo govorjeno. 2. Kadi konterbande. Pojem konterbande ni v medna-r<>t|ii«,iii pravu natančno določen. V splošnem se smatra za koiiter-bando ono blago, ki služi vojskujoči se državi bodisi neposredno ali tudi posredno v vojne svrhe in sme vsled tega nasprotna vojskujoča se država dovoz takega blaga preprečiti. Katero je to blago T Splošno se šteje sem predvsem orožje in streljivo. ki služita neposredno v vojne svrhe; dalje pa tudi živina (konji), prometna sredstva. živila in tudi denar, ki služijo posredno v vojne svrhe. V koliki meri se je Anglija vdeleželia te vojne. Anglijo je lahko primerjati Turčiji in Bolgariji, ki sta zaveznici Nemčije in Avstrije. Kar j«> Turčija oziroma Bolgarija Nemčiji in Avstriji, to je Anglija Franciji in Rusiji. Kaj so bili pogoji zaveze Anglije z Rusijo iu Francijo? Vse. kar sta Rusija. Francija in druge zavezniške države pričakovale od Anglije, je bilo kakih 120 tisoč mož. Od Angležev se je pričakovalo iu zahtevalo, da bodo kos Nemčiji na morju. Pričakovalo se je od nje, da bo sama na katerikoli bodi način zdrobila nemško mornarico. Zdaj je jasno, da so mislili takrat, da je odvisna zmaga ali poraz od angleške mornarice. Anglija je morala najprej misliti na svojo mornarico, potem šele na svojo armado. Stoletja, kadar so Angleži mislili na obrambo svoje zemlje, so vedno mislili na mornarico. Ako ne bi bili vedno na to mislili, bi danes popolnoma gotovo 11C UU" niif.ji.ai.vi,., " - "".I ------- Vsak Anglež je čisto zadovoljen, oziroma vsaj nič ne reče dokler so se politikarji igrali z armado, to vzrojil je. ko je slišal, da hočejo celo z mornarico kaj sličnega pričeti. Angleži zahtevajo, da je njihova mornarica nekaka privatna last cele Anglije in se more vse njeno povečavanje in izboljšavanje vršiti popolnoma tajno, toraj se ne sme o nji govoriti v političnih krogih več kot je to potrebno. Na vojnih ladjah vlada največja disciplina — tako poročajo razni ameriški časnikarji in red v najstrožjem pomenu besede. V teh dveh letih vojne so baje že blizu tri milijonov vojakov prepeljali iz Anglije v Francijo, toda dozdaj niso na tej poti še niti enega moža izgubili, kajti kaka nezgoda je popolnoma izključena. Predno parnik odrine, ga natančno preiščejo, da ni gori kaka bomba nemškega špiona, potem pa vse vodovje, po katerem bo plul parnik s tisoči vojakov na krovu, zastražijo z majhnimi ladjicami, da se ne približa kak nemški podmorski čoln in mu pošlje svoj smrtonosni torpedo. Pod Sir .John Jellieoe-vim poveljstvom je zdaj skupilo /. regit larno in pomožno mornarico nad tri tisoč pa mikov. Od kraja se je v Angliji mislilo, ,la bodo imele velike ležkoče z uspešno blokado, kajti v Severnem morju je včasih taka megla, tla človek lastne roke ne vidi, ako jo stegne. Bali so se. da bodo kake majhne nemške ladjiee smukah' skozi. toda v celem času se je do golilo le par takih slučajev. Toraj. tri tisoč ladij! Pomisliti se mora koliko premoga je treba, koliko mož in koliko potrebščin. Koliko je Anglija za vse to žrtvovala, ker to so vse vladne skrivnosti. Dalje si je angleška adniiralite-ta omislila več naprav, s pomočjo katerih vničujejo n.-Miške podmorske čolne. Večkrat se je dogodilo, da so nemški podmorski čolni zapustili luko. toda se niso več vrnili in nemška admiraliteta ni več cula o njih. Ena naprava je znana, namreč takozvaue podmorske jeklene mreže. Poleg teh imajo pa še več drugih, ki so pa zazdaj še velike skrivnosti angleške admiralitete. Dozdaj se je vršila še samo ena večja oomorska bitka, namreč ona blizu Jutlandije, katera se pa ne more pripisovati nobeni strani, da je zmagala. Izgledalo je takoj prve mesece vojne, da ne bo z boji na morju nič, vsled česar so se pričeli pripravljati za boje na suhem, kajti Francozom in drugim je zelo slaba oredla. Zadnja poročila, ki so popolnoma verodostojna, naznanjajo, da ima Anglija že dva miljona čet zbranih v Franciji, ki se dozdaj Še niso udeležili nobenega boja, toraj so popolnoma sveže. i - - - _ a liLiidtijuic su uiie uujt" /.c te lih zadnjih šest mesecev iu stal« doma v Angliji, medtem ko so s< Francozi borili pred Verduuom. Vsled tega se je izrekla o Angli ii iharsikaka prikra opazka, češ, Ai gleži imajo doma na miljoiie pri pravljenih vojakov. Francozi s« morajo pa sami zoperstavljat nemški sili. Na te krstitke so angleški di plomati pred kratkim odgovorili da je francoski vrhovni poveljnil odklonil njihovo pomoč, češ, di Francozi lahko sami branijo Ver dun in da. kadar jih bo potrebo val, jih bo že pozval. Poročila, tla je dva miljona An gležev v Franciji, so kot že rečeno najbrže resnična, iz česar se di sklepati, da jih bo Joffre kmali pozval in bodo tako tudi Anglež malo več okusili vojno. Dogodki zadnjih tin i na zahod imeni bojišču kažejo, tla so se na angleški fronti že pričele neke večje aktivnosi in poročila z vseh bojišč kažejo, da ni daleč splošna za vezuiška ofenziva. Da se bo kaj takega dogodilo, ni menda dvoma, kajti edino na ta način morejo zavezniki končati vojno v svoj prilog. "GLAS NARODA" JE EDI <1 SLOVENSKI DNEVNIK v 6DR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ 1 NAZNANILO IN PRIPOROČILO ^^^^^^^^^ pod poselmln^ nadzorstvom, ter je vsaka Špekulacija ali goljufija nemogoča; sicer je naše prvo in edino slovensko zlatarsko podjetje inkorjtorirano v Združenih državah. Dasi je tvrdka nova, vendar pa so ustanovitelji iste znani rojakom Sirom Amerike že iuuogo let. Priporoamo se za nakup zlatnine, srebrnine, žepnih in stenskih ur, i. t. d. Pri nas bode vsaka ura, predno se jo da iz rok, natančno regulirana in preizkušena. Posebna 20letna praksa ▼ [»opravi ur in zlatnine v starem kraja in Ameriki. Priznanja in pohvalo imamo ne samo od rojakov, temveč tudi od drugorodcev. Ne bomo se bahali, temveč prinesite ali pošljite pokvarjeno uro. zlatnino ali grafofon, ter se prepričajte. Naisa posebnost Je novi govorilni Stroii ali grafofoni, pri katerih nI potreba menjati igle, nadalje plošče v vseh jezikih. Posebno znižane cene ca tekoči mesce, to pa zato, da se z rojaki čim več seznanimo. Toraj, ako potrebujete kaj ▼ zlatarskem ali gramofonskem oddelku, pridite ali pa pišite, da se seznanimo In se prepričate. Naslov trgovine i THE WILLIAM SITTEB C*. 612» St. Clair Ave, Cleveland, Obis. Wm. Sitter, predsednik, JT. Prowtor, tajnik, J. Popetnik, podpredsednik. Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kaviar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali piano in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker akc bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA FRANK SAKSER, Cortlandt St., New York, N. Y. VABILO na mm* veselico, ki jo priredi dr. sv. Barbare «t. 23 K. S. K. J. dne 4. julija 1916 v društveni dvorani v Kovdsville. Bridgeport, Ohio. Cisti dobiček je v korist društvene blagajne. Pričetek veselice ob 2. uri pop. Tempotom uljudno vabimo vse rojake in rojakinje, da se v obil-uein števiilu udeleže. Vstopnina, za moške $1.1)0, pijača prosta; ženske Za dobro postrežbo Ln fini prigrizek ter vsestransko zabavo bode skrbel odbor. Torej na veselo svidenje dne 4. julija! Odbor. DOBRO STORI CELI NJEGOVI DRUŽINI. II. II. von Sehlieku. tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja. kateri je s stotisoei bolnih v stalni zvezi iu danzadnem dobiva, na kupe zahvalnih dopisov od onih. katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je rojak Josip Mac, Box 122, Silver Springs. N. Y. pisal sledeče pismo: "Pošljite mi še eno škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. Prva škatlja mi je pošla, ker imam veliko družino in vsak član moje družine ga ima rad, ker mu prav dobro stori * Eno veliko škatnljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli : Marvel Products Co,, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete poSilja-tev osigurati. požljite 10c. vež. Za twfch» oglasov nI odgovorno mm ■peavaKtv* ne uredništva. • T A i NAZNANILO. Izšla je brošura poti iuu-notu: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE- Izdal in založil jo je Viktor J. Kubelka. Cist i dohodek te brošure je namenjen avstrijskim vojaškim ujetnikom v Srbiji oziroma Rusiji. Zvezek te brošure velja \ sa ta ko nabrana svota bo izročena ameriškemu Rdečemu križu, ki bo denarje razdelil med avstrijske vojaške ujetnike na Ruskem. Brošura obsega sledeče slike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jožef, avstrijski prestolonaslednik in poveljnik našega tretjega armadne-ga zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedovalni balon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi zastavami. — Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avtomobil Rdečega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, katerega so zgradili avstrijski pionirji. — Avstrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski častniki v belih snežnih plaščih. — Avstrijski tovorni avtomobil na progi. — Vnuk Andreja Moflerja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbiji. — Zavzet strelni jarok v liorlieaii. — Avstrijski vojak pelje svojega ranjenega nemškega tovariša v bolnis-iiien. — Avstrijski vojaki delili-rajo pred generalom Mackense-uoin. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec in strežnica Rdečega križa. — Grob avstrijskega tetalea. - Avstrijski vojaki spravljajo čolne na reko San. — Odde-ek konjenice v Goliciji. — Vojaška maša na prostem. — T a! bor ivstrijskih čet v Srbiji. Naročila na brošuro i a denar .iaj se blagovolijo |>os!ati: VICTOR J. KUBELKA. 17 J iattory PK. New York. N. Y. Dr. KOLER, 638 Peon Ave., Pittsburgh, Pa. HRVATSKI ZDRAVNIK 3 Dr. Kolcr Je naj- k starejši hrvatski fe zdravnik, fiperija- V list v fittsburchu. A Ki ima Mletno pr&k V so v zdravljenju W tajnik moških tx>- Siflll« all zastru-pljenjc krvi zdravi b glasoviUm «««, ki Zvl Sa Je ixumel dr. /yV pror. Erlich. Ce I-mate mozolje ali mehurčke po lela- su, v grlu, Izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen se nalaxe. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per in tudi vse druge posledice, kt nastanejo radi izrabi ji vanJa samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje mo&ka. zmožnost, n« (akajte, temveč pridite in Jaz vam Jo bom zopet povrnil. Sudenje cevi. ki vodi Iz mehurja ozdravim v kratkem č-asu, Hydrocele ali kilo ozdravim v 30 urah In aic«r brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu ill hrbtu in vCasfb tudi tiri BPuSčanju vode, ozdravim m go- tovofltjo. Reumatizam, trganj«, bolečine, otekline, srbečico, ftkrofle in drum kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem Času ln ni potrebno ležati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah in petkih od S. ajutraj do (. popoldne. V torkih, Cetvrtklb ln sobotah od *. ure zjutraj do S. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. 8 po*to ne delam. — Pridite o—bno. -r NV pombltf Ime in ttrvflko! Par določb o pomorske pravu, , Viri mednarodnega pouiorsk prava v obee ao medsebojne j godbe in pravne navade. Že iz tejra sledi velika neg| v ost in laltilnost naglo spreii Ijivili pravnih določil na tv-mf lju. Ako pa k temu še prištejenJ kolnost, da mednarodno pravJ ni a autoritete ali oblasti, ki bi žila nad zvestim izpolnjevat^ pravnih določb, kot imamo sameznih državah sodno oblaki čuva, tla se pravna določila jejo in izvršujejo, potem bo hJj jasno, kako težko je ohsodit*-ko državo, da ji* prekoračila ne in«'jt*. N' mirnem časn se drža vrte sklenjenih pogodb. Nad njih r-šitvijo pa/i večja skupina tfv. ki si vsleti svoje sile prisvojv-toriteto. Podobno je v slučaju lie meti posameznimi državami, j Ko je pa v vojno zapleten^la skupina držav, kot danes, lile, ne moralni', ne dejanske, ki »o-Mamezne vojskujoče se držav id-/orovala v izvrševanju med jd~ nili določb. Takrat govori le — moi — vest voditeljev in morda tn žitna moralno widbo zgodovine eer pa ost ne ediui končni cilj: )je-vati zmago na ta ali oni na Zato tudi opažamo iz d nih poročil, kako se v vojni medrod-iio pravo ali bolje rečeno ilna-rodni odnosa)i sproti razvifc. V današnji svejovni vojni stlzvi-jajo dogodki, ki jih doslej >eua vojska ni po^iala. n. pr. iz« tuj-eev i/, državi ob izbruhu jne; brezpravnost .državljanov iraž-ne države: itierniranje tuj \ ee-lo žen. otrok iu starčkov onfi-skaeija premoženja držzjanov sovražne držitve (prepoveolačil) uničenje soMažnega trpj-kega brodovja. Že iz teh Splošnih okof-iu je razvidno. kal^> težko je gi»riti o mednarodnih: pomorsko ravnih vojnih načelill ali podati lo kak sistem teira t|-ava. Vend, so se tekom Ktoletijin tekom iltjih vojska razvila, sdošno pripopgla in vprejela goto«t načela mjtiarod-nepa pomorskima prava. ;jih |>o-znanje bo razjasnilo marskk spor ali tlogotlek i| današnje fetovne vojske. Mednarodtni vojno »uorsko pravo temelji >reilvsem j pariški vojtiopomorskj dekla rac i iz leta lS"»t) in na hai^kem miru lem dogovoru iz leta ^HHil. Za 11 e vprašanje je večjera pomen pariška deklaracija, k i vsebuje n ia določila glede pon|»rsko-voj i usan.s iu nevtralnih litlij, doči določa laški dogovor, da imajidoločila genfske konfei^nee o rananju z ranjenci veljavi tudi za f»morsko bitko. V današnji lvHovnj bjiii igra posebno vlogo: LP>lokada| PrislHništ-e j»| blokit^io, «"*e jp zaprto vsakeuntj prometi naj pri 11 a.i a i/ nas pro tie. vojzujoče *p države ali od mitraliiili Iržav, tako da tudi nevtralne Iržave ne morejo »»stati t uikak trgovski zvezi z blokiranim prtaniščem. obrežjem ali drlavo. Razlikujemo fazue v ite blokade; pomorska lifokada, ko je zaprlo pristanišče ali obrije vsakemu prometu j>o tiorju ; faokada kakega mesta, k) je o«l fi,vražnika oblegano tu zaprto vsdtemu prometu tudi po mhera; rojna blokada. ki se izvrši v v^oem easn napram vojskujitei drijvi: bloka-ila v miru, ki j« izrečejo ali izve-i le jo posamezne države iii skupine ilrzav napram kaki dmvi, tia jo lo časa pripravijo ali -I čt-%a tHl-rrnejo; končno razliki; -mo še dejansko ali efektivno i tokado, ki jo država dejansko is ede s svojim ladjevjem, od navidezne ali »apirue blokade, ki ji država U iai>ove, ne da bi jo l^janski iz-netila. Pravica do vojne blokade je v uetliiarotlnem pravu priznana. — t saka država lahko vojskujoči dr uivi zapre vsak promet z vsemi ievtralniuii državami; to je po •ravu dopustno vojskino sredstvo. 'gtHlovina vojn tudi kaž<'. da se je e«iim izvajalo, kjer so to dopu-čale krajevne okolnosti in sred tva in kjer je bilo pričakovati ak uspeh. Blokada sc pa mora naprej na-K»vcdati. Nai>oved blokade moru »iti splošna in javna. Naznaniti t mora pnstaniiee, obrežje ali dr ava ali del morja, ki »e ga name ava blokirati, To se sgodi diplo-latieniui potom znotami ali pro-laxnaeijami. Poleg tega se mora blokadi obvestiti vsaka nevtral a latiM po^bej, ki m hoče v do Slofem ko katoliilro podp. društvo svete Barbare , a ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE " Sedež; FOREST CITY. PA. UhtfHririM dmm 21, jweauja 1902 e drimri GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL. Box 05 WUlock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, Wyo. Tajnik • JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUIllC, Box 537, Forest City. Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 Nortli Chicago St, Joliet, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 000 Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St, Pittsburgh. Pa. I. nadzornik: JOHN TORN IČ, Box 622, Forest City, Pa. IT. nadzornik: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemaugh, Pa. HI. nabornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral. Kan«. I- porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ. Box 78. Franklin. Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Darson Ave., R F D 1 Greenfield. Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%. Bridgeport, O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, BrongUton. Pa II. npravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707 Forest City, Penna. _Društveno glasilo: "G L A S NARODA". GLAS NAHODA. 30. JUN. 1916. iT" I -- Jugoslovanska B ,: Kalil, isfinota H Inkorponrana dne 24 januarja 1901 v državi Minneaot«, Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. G KRM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Peart Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICIT, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Satida, Colo, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IlL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Route 2, Burley, Idaho, POROTNIKI: FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St.. Lorain, O. JC REPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva av. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, Bt., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne >ošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pismu od strani članov ae ne bode oziralo. Društveno glasilo: "G L A S NAEODi" f "K am!" j 'NV— vein." ' "Kdo je bit starec!" '" Xe — vem. — Najbrže — pre-, oblečen — vstaš." { | Neto se je jel tresti. i' Slifvi-i«! um je še dal vina. a ranjencu j<* bruhnila kri iz ust in oči so mu osteklentrle. Izdihnil je. S SlavSa je šel k Holubanu. J "Vjevnša je utekel z njo! Zgodilo je. kakor slutil.'" I Nato se obrne k drugim in de z mirnim glasom: "Pripravite kolee hi na to skalo — visoka je dovolj — ».'a postavite! Nanj nataknite izdajico , domovine! Zaslužil je. da o-j višamo. Naj gleda še u višille po domovini, kamero je sovražil, naj ^e nagleda solz toptanega naroda, kri svojega zlodejstva !'' Tel* Ilclubanovo je vzdrhtelo. Sla viša se je obrnil in šel. Kolen- je povzročal grozne muke. Počasi se je zarija-1 v živo meso in nesrečnež je trpel silne bo- ' lečiue. I Žarko se je približal prijatelju iu dejal s tihim glasom, v katc- 1 rem je zvenelo usmiljenje. <; Prevelika kazen je to!" "Prevelika! — Ljubiš Ko- ( senko?" "Ljubim, Bog ve, da jo ljubim!" "Kdo jo je ugraibil t *' ' "HolubaJi." "Kdo je ubil deda Pavloviea?" "Holuban." 1 "Kd o ni hotel povedati, kje jej sedaj 1' ■ Žarko se je zinedel: 1 "Holuban." "Ali veš. kaj se je /.godilo z njo. kaj bi se lahko zgodilo < z njo?" Zyi'ko si je zakril lice in vzkliknil : "Nehaj, prijatelj, nehaj!" Sla viša pa je nadaljeval mehke je : Ljubiš-li to zemljo. Žarko.'"' "Ljubim, ka'kor svojo Ko-senko." "Gley. in to. kar ljubiš ti. tepta! in oneča<čal je ta človek. katerega si hotel prositi. Žarko, kilo povrne in izbrise vse 1 domovine, kdo oživi in rt ve, kd-; vzbudi Pavloviea!" Slavi>a je umolknil in /ri Žarku i v obraz, ki je postajal h den. Sla viša pa je nadaljeval za trenutek : "'Kdo st* zavzame za deeo. ko jo natikajo po plotovih, za žene iti deviee, ko jih onečašeajo ' Žarko! V večno svarilo razbojnikom. v 1 vzgled izdajicani vere in domovine tožim Holubana in ga obsodim !" Za križ častni in svobodo zlato. Spisal Starogoiski. (Nadaljevanje). "Zvedeli >mo de I'lja, "/.Vedeli, da. . . " •'O Vjeiuši '. . . Kje jej" vprašal a v eni siipi. "O njeui ne vemo ničesar. (Jhišnik je prim-sei vest, kaj se je Zgodilo. Mislili mik>. da ->o ujeli i udi vaju in hoteli smo vaju rešiti." "Naju ui>o, pač pa Kosenko. Vjerušji pa se jim je. preoblečen v Turka, pridružil, da odvede dekle,. "Vjerusu se jim izmuzne z dekletom, kakor kuna s plenom leče nekdo. "Na to ne moremo čakati". odvrne Sla viša. " P(»iičemo jih!'' Četa je odrinila. Ostalo jih je le toliko, kolikor je trebalo za ču vanje h«Kla, zakaj previdnost j«' vedno dobra. Ogledniki so razšli na \ >e strani, da poizvedo o Turkih. , g * * * Prilietto ob istem času >,» je vzbudil lloluhan. l>«nui-li| >e je takoj K«>enke. vslal Ul se podal v njen šotor. Toda šotor je bil pi uzrli. IIolu bu-n s-i j.* zmcl inri, pugLedal pozorneje lef pr«*trpal leriiče. Pretil .skal je ve*, šotor, sleherni kotiček, a "h ur rake ni bilo nikjer. Zatulil je kakor lev in za v pil nad najbližjo fftražo: " Kj« je ona?"' "Kdo. effeudi ^goapod)?'* " f. Ko*elkka. moja hui'ivka!" "1'šla ni; nikdo ni un»gci uiti! ' je trdita str*aža. "I*šla ul?! Djavol! Kje pa je tedaj, če ni ušla.' Ha.'" Zuiptft je začel premetavati vse kote, straža pa mu je pri lciu pomagala. Videči ga srditega. so bili Turki trito. t<>guui itejii Tuifk p* je «*toprl naprej in deja*: "Eff«?ndi, uri niatuo pni! Ce ti jt* purtn^mta Uuri^ka, ni nafifl knvflk^^kiij pa je utm bolje ču smo čuvaji žensk! Alah akbdr!" (Bog j t velik!) Drugi pa so »^ivzeče mrmrali. liolubau je sprevidel, da je nevarno zmerjati Turke, ker vedo, da ni rojen mohamedanee; zato je rajši potlaeil jezo. (iledal je šc nekaj trenutkov besno po njih, pot«.m j>a za klical: ""Za njima! Za glavo starčevo >1<» zlatnikov, za hurisko dvesto; tutla živo htH-ein!" Začel se je lov... Holubaji ni smel oditi, zakaj beg je imel priti v kralikem in ako ga ne bi našel na dojiovorjeuem mestu, bi on lahko izgubil begovo milost. •Jutranji mrak je še ležal nad gorovjem in po dolini se je valovila irnsta megla, ko so odhajali zasledovalci. * * * Takrat so krenili vstaši Sla više na najbližjo put čez skale in prepade. čez katere so zaniogle priti le izurjene noge. ("e bi šli po navadni poti. bi potrebovali pol dneva. Daleč pre* J četo se je plazil vstaški oglednik, tiho in previdno za grmovjem o že vix^ko, ko se je vrnil oglednik zopet k svojim ter jim sporočil, kaj je izsledil. "In Koseuke nisi videl.'" ' Nisem mos?el obiti skal." Slavili so se razširile nosnice, kakor bi že Vohal kri. iu dejal je: "Sokoli! Oprezno, da bo žetev bogatejša, zakaj Holuban je za služil obilno nagrade!" Tiho kakor kače :so sledili vatu-si svojemu vojvodi v dolino. Pobrat ime, Holubana prepustiš meni!" zaprosi Žarko. "Vzemi si ga!"' se nasmehni' Slaviša. Solne e jt- prekoračilo najvišjo točko neba. ko s*> dospeli vstaši v bližino turške čete. "Niti tMien ne smo uiti, razumele. niti eden! Zlasti pa mi pazit« l na Holubana. psa izdajslkega !. - -Stojte! fa del z Ilijem pojdi na |z;tj iu se razpostavi v krog za j hrbtom, 'fi. Žarko, udariš odtoii naravnost nanje, jaz pa pojdeu I na desno, da jih pri i nem od stra i ni. Strel od desno ti bodi zna me i nje. ručil, ne da bi bili na jšli najmiuijši sled. In Holuban je klel. A na mah j« ! obmolknil, kar zamrla, mu je kle tev v sn4u: vsi tm .oempntii. O« ntnuii je bil počil atr^l in nekd< je .bok-aUfco vzkliknil ter se zgru dil. .jc ' - j "Alah il Alah!" je zašumelt med četo. "Vataši so!" (Vstaši so odgovorili s svincem "Poteptajte te pse. kakor st teptajo ne verniki I" se je zapenL •Holuban. | Turki so se vrgli nad vstaše. A njih streli so zadevali ob skalovje j Vstaši pa so merili mirno it dobro. ! "Kaj je to?" se vpraša Holu n strmeč. "Od desne in od strani ogenj. Obkoljeni.'... Kake uiti I To je bila trenutna misel Holu-b an ova. Ali kaj. ko so se mu režah* nasproti od vseh strani mo-rilne cevi in jeklo, na levo pa je zapirala beg visoka skala. Završala je borba na življenje in smrt, završala z vso obupnost-jo od strani Turkov, z gnjevom od strani vstaše v. V tem zavpije iitfki glas: "Sla viša!" In tedaj je zaorilo od vseh Strani, da je odmevalo od skal: "Slaviša!" In ti vzkliki so se mešali s hropenjeiu iu stokom, vmes pa so pokale puške. Turkom se je stisnilo srce. Sla-viša jih je zajel.' Alah bodi sedaj milt>«.tiv! Krvavih oči se ozira Holuban po rešitvi. Vstaši se bližajo vedno holj in bolj toliko, da jih ne objame j o. Holuban zagleda Žarka. Obupen 'srd ga popade iu vrže se nanj z besnim krikom. Zdajci je jeklo zamenjalo svi-uee in slišal se je žveuket jataga-nov in handžarjev. "Izdajica! Dan plačila je napočil ", vzjk 11 kile Ža rko. Holubanu stopijo pene na usta in oči se napnejo: "Živega me ne dobiš!" "Živega! Pot uri ca ne sine umreti, kakor umirajo junaki!" Hropenje je postajalo zaniolk-lejše. žvenket jekla redkejši; klanj** s«' j«* bližalo koiieu. Nikdo ni utekel. Nekateri so pometali orožje proč in tiščali v brezumnem strahu glave v pečine, drugi pa so ■»lepo bežali pod nož. Kdor je ušel Žarku, je naletel na Slavišo ali pa na orjaškega llijo. Težke roke vstašev so strle vse — hiteče se osvetiti z:i kri, ki so jo bili pretili divjaki po nedolžnem. IzgLnil je iz src ves čut ob pogledu na krvo-loke. Hoj je potihnil. Le Holuba-u in Žarko sta še križala handžarja. Holubana je navdajal besen strah. Žarka pa I jut gnjev iu neizmerna bolest po Koseuki. Kdo bo zmagal/ •Jeklo je krhalo ob jeklu. Holuban je bil spreten borile«, a tudi Žarko je bil jiuiak. Žarko je hotel nasprotnika živega. Holuban pa se se je trudil, da prehode Žarku srce. To je bil neobičajen dvoboj. Zdelo se je. da Holuban nadkri-Ijnje Žarka. za>kaj pokril ga je z ma'hljaji. Žarko se je samo branil ill pustil. da se mu nasprotnik razvna'mc do skrajnosti. Zdaj !. . . Žarko j>* j«*l napadati. Krog mahijajev so je i»od>vojil, handžarja sta švigala kak«u- kači krog glav. bila drug ob drugega, tla so sršale i>krc. Na liee borileev j'" stopila lahna rdečica, usta Holtubanova "s^^ bila Spačetla, obdana s penam:. Holuban s«1 je sklonit, skočit v stran iu Žarko je omahnil. Slieii zamah Holnbajiovega handžarja. Vsem je zastalo sree. Žar-ko se je v hipu o kreni I in nasprotnikovo [orožje je zletelo v zrak. Krik začudenja »e je izvit vstaše m iz p rs. "Ne boš me živega!" je zaliro-pel Holuban in potegnil nož. a že je bil Žarko pri njem in mu ga iz vil. "Pogiueis, ka-kor poginjajo iz-dajiee in ne kakor junak!" Pristopil je Sla viša in dejal? "Zvezite ga!" Sestero rok je seglo po jefcuiku in ga zvezalo. Žarko se je sklonil nad njim: "Kje je Kosenka Holuban se je zanicljivo zakro hotal. i Slavrša se je ozrl. 4' Al i ii oče pav eda ti?" Holuban je molčal. Oči vstaškega vojvode »o se za iskrite. BM je v resnici grozei človek in Holirtianovo telo se jt streslo groze. Bil je Slavisa svoji dni dober in mehkega srca, ti grozna bol mu je zastrupila g1eda in za Šepeče: I "Vode!" I Slaviš«, je vse> eutarieo in in i vi8 v usta vina. "Kje je dekle?" "Ušla je.... Neki starec z njo.1 . i Farme na lahke in poljubne obroke. Mi lastujemo 2000 akrov v enem kosu v največji slovenski naselbini v Ameriki, ki se nahaja v Clark Co. v državi Wisconsin. Ta zemlja meji s farmami slovenskih farmer-jev in jo prodajamo v kosih po 40, 60, 80 in več akrov na lahka in dolgotrajna odplačila. Našim kupcem postavimo na zahtevo tudi hišo iu hlev ter očistimo tudi nekaj'zemlje, a vse na dolgotrajna odplačila. Poleg omenjene zemlje lastujemo Še čez dvajset tisoe akrov zemlje v Clark Co., toda, če hočete zemljo v bližini svojih rojakov, potem nam pišite takoj po nujna pojasnila. Naslovite: Homamaker Land Company D«pt. 3 Tiogm. Wis. POZOR! POZOB! VABILO na OTVORITEV IN VEČERNO ZABAVO, katero priredi naš rojak FRANK MlHELlC V SVOJI NOVI GOSTILNI na vogalu Knickerbocker Ave. in Melrose St v Brooklyn*!, N. Y., v torek dne*4. julija 1916. Mične valčke in vesele koračnice bo igral TA.MHL-RAŠKl ZBOR u Brooklywa. Upamo, da se naši rojaki mnogoštevilno udeleže te neprisiljene zabave. Nas obče znani g. Milielič bo skrbel za naj boljšo postrežbo bodisi že za žejne ali lačne želodce, posebno pa bo omeojwii dan točil pristno domačo kapljico lastnega pridelka. Tem potoni se cenjenim rojakom že vnaprej iskreno zahvaljuje za obilen obisk. Vstopnina prosta. SYQJ1 K SVOJIM! (5x^-6 v2 d) ROJAKI NARO0AJTE SE NA MqtA8 MAROPA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DR2AVAX, ---- ----. | Zemlja, kmetje ti dom v priznani prvi poljedelski drža Amerike v državi Missouri. Imam še nekaj kosov POCENI, in seda: moja zadaja ponudba, da morete dobiti te zdolej /edene kose zemlje za posebno nizko ceno. Rajak, vabim te, da prideš zdaj in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bi zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbiš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEt CENTA . PLAČE. Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer naretu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimr vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakoitno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave idetelje ter tudi vsakovrstno soeivje, kar si ga sploli kd jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja aba koncem oktobra, kadar ga pae hočeš saditi. Fižol jsajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarsijm, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aki ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega Vdu in deželo polno kokoši in jajc. Videl boš, da ima. Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveie živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V1EŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠEI KOS -TVOJ ZASTONJ. Našel boš deželo prepreženo z železničar ter šole eno do dve milji narazen Ako te zanima ccrkt, našel j< t»oš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, prmi sc nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. rjgi so tih kaj tako dobri kot kjerkoli drug j e. Videl boš; da ni zemlje v Ameriki, kjer se^liko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor y ikajšnjii krajih. Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te deJJe nikdar . videli niso. povedati o suši in bolezni, prebival« teh kr£-jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel b\ tu rojt-ke zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal 5 baš, ca imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki c razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drujr> v Aire-riki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že noh j let taka j. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, d; boljšega ne dobiš nikjer. PRID! ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov 'ravnine, izsekan gozd, en aker izčisčen, * aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hisa, gozd izsekan, .ker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čit, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $4.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih poskano, 0 akrov Čistih in 40 obsekano in posušeno, aker p $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem san v n»** jem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s lišami od 110.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroL. Dam deaet let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z glrancijo, da se svet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $104)0 PO AKRD. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot pepolnn plačo. FRANK GRAM, Navlor, Mo. m - \ GLAS NABOD^ 30. JTJN. 1916. tiho, pretrgano ječanje, ki se je spremeidilo v šepet, združen z rožljanjem rožnega venca. Naglo se je umaknil in bB je ves jezen. Za Nežiko se ni nikdar brigal, zaikaj mu torej hodi danes na pot? Prišla mu je končno neumna nrifeel, kako bi se radossti smejal, ee bi ta ^ hip zaspal gospod Bog iu ne bi sli- t« sai brezsmiselnega čvekanja po- ^ božne Nežike. k Zopet je stal ,mirno sredi sobe. Zdajci se je oglasil pod okliOm n globok baJ ter vsi žile in žilico njegovega te-j lesa so razburjenosti in raszdraže-nosti trepetale. Strast je vzbudila Jj vse njegovo živčevje in ga napra-J vila besnega. Njegov obraz je bil grozovit. (){ Napravil je korak v sosednjo j sobo. Skozi okna sobe se je zlivala j medla in nerazločna svetloba, za-: k«ij okna so biLa preprežena z 'p rdeč Lini zavesami. Le težko je raz-J ločeval posamezne temne sred me-1 te v sobi. Stopil je oprezno še za y kor.i kdalje. Vštric Xežiktiie po-i stol je je razločil nejasne konture njenega ko&eenega obraza, napol) obrnjenega proti bližnjemu oknu. Počasi in oprezno se je premaknil'^ dalje, loveč se z rokama po zraku. ?> Tu ni bilo okna in zato je bil na-enkrat v poj>olni temi. Pri tem je _s.j z roko zadel na trd predmet. Postal je in računal, kje bi se sedaj -nahajal, dokler se ni spomnil, da 1 mora biti v obližju Pučauove. Z o- v pet se je prtiinaJknil in naposled n dosegel končnico njene postelje, j, Poatail je zop^t, nato se okrenil na ]j •desno in napravil dva koraka. Za- n del je z nogo ob stol. ki je neko-J n liko zaropotal v nočni tišini. Bil p je pri mizi sredi sobe. Trebarju u so zobje zašklepetafi, njegova a ra-adraženost se jo vsled nenadne- ž ga stradiu pomnožila iu da bi ne p bilo čuti njegove močne sape, je x široko odprl usta. Ko je sto zaropotal, 'se je sklonil in se obrnil, j pripravljen z brzini begoan rešiti se iz situacije. Taiko je mii*no pre- „ čepel dve. tri ni?lmte. Ostalo pa je vse mirno; vsi so bili pogreznjeni v globok spanec. Zopet je vstal in hitel naprej, ko je začul od one strani, kjor je ležala gospa Lena, globok vzdih, za prvim drugega, tretjega, dokler niso prišle na površje nerazumljive besede. Sklonil se je še enkrat, opirajoč se z 1 rokama na tla. Spoznal je, da govori gospodinja le v sanjah in zato je lezel po vseh štirih dalje, i 1 Bil je že blizu svojega cilja. Srce » mu je bilo naravnost glasno, sarpa i : um je postala težka, roki sta se I Fb nervozno tresli in zadovoljil- i | joč občutek je objel njegovo telo. ] i Bil je pri Miui. ] Bil je pri Mini. ! Stegnil je roko ,po njeni postelji ; ■ in prijel jo je ■za laise. Bili so ; 1 vlažni in ležali razinršeni po bla- ■ zini. Takoj je vstalla tudi ona ter -' sedla. Oba »ta gledala v temo, oba i ► sluteča z različnimi občutki isto. "Aikia! Moja-Mina!" je šepe-i tal nežno Trebar. "Kaj hočeš/ Kaj hočete!" je < s vprašala ona (prav tako tiho. V ; . njenem gl«su je bilo polno gigtfUP l On ni rekel ničesar. Čutil jfiHf >> g* njene mefefce ročice siud^HF] i j sebe', a moči n«so J Nato je tiho zAiht^^j^M^^T * 'I je bd ves polit ^raZ Ko je zopet vstal, je bil povsem miren. Neik dobrodušen čut se ga je polastil in v temi so je smeli- '' Ijal brez povoda. Naglo in odloč- ^ no je stopal v svojo sobico in brej prejšnje bojazljivosti, V svo- 54 ji sobici se je vsedel na posteljo. Svetloba se je medtem povečala, ,, toda on še ni mislil na spauje. I Spomnil se je na prvo ljubico, neko petnajstletno dekle, ki je umrlo na jetiki. Vse to je bilo žalost- UJ no, zato ga je jezilo, da ni mogel a, pregnati iz spomina pijanea. ki ga J je videl prej v snegu. Ta pijanec v je v euomer tiščal vanj in mu ka- r. zal denar v stisnjeni jxisti. Nje- .. gova duša je bila ta hip polna naj- tr raznovrstnejših občutkov. Njegov J čin se mu sedaj ni dozdeval tako.j. enostaven in priprost, kot malo M prej. Razmišljal je o tem in tudi j i> tem. da ga vse to ni zadovoljilo,! ker je izvršil hudodelstvo brez' vsake notranje vsebine. Naposled je brezskrbno zaspal žt in se je zbudil šele opoldne. _(Pride Se.)_ £ NAPRODAJ ~ | štiri vrstna harmonika. Lubasove-ga nemškega dela. Stala je $73.00 rn $-30.00 je vredna za vsakega igralca. Prodani jo za $40.00. Jos. Kodrich, 2228 Blue Island Ave., Chicago, (28-30—6)_m. i SLOVANSKI NASELJENCU i 20 tisoč akrov zemlje na prodaj l v Taylor, Lineoln, Eau Claire in ' Forest okrajih, Wisconsin. Že je oa tisoče Slovanov, ki so kupili farme. Cena zemlji je $7.50, $10, j $12.50 do $15 za aker. Zemlja se računa med rodovitne farme. Pišite ali pa pridite sami! Slovenian Colonization Agency, Marochnich & Co., 124 —5th St., Milwaukee, Wis. j„ Zastopamo Soo Line Ry. Land Co. k NAZNANILO ! . Dragi mož John Petrich! Na-man jam Ti. da je bil sin Harry . ustreljen v koleno. Prosim Te, da V prideš takoj domov. I Tvoja žena i1' Marv Pet rich, |( 12:;6 Vie tor St.. St. Louis, Mo. -—-__r< VABILO NA IZLET, la katerega priredi J dr. Bratska Zveza' št. 1441 SNPJ. z» v Brooklvnu. N. V.. 's! v nedeljo dne 9. julija 1916 ' h pri "Kevnenu Laizarju". šl Turnpike Road, Richmond Hill, b Long Island. j Pričetek ob 11. uri dopoldne. n Vstopnina za moškega in žensko k $1.U0, posebej ženska 50r. j Pijača prosta do S!, ure zvečer, j p r-rvrstiia godba.' I jt Vabimo vse Slovence in Sloven- z; ke v Greater New Yorku in se priporočamo za mnogoštevilno e udeležbo. Za dobro zabavo bode skrbel Odbor. (:JO-G&7-7) ( INDIJANSKA REZERVACIJA - v Colville, Wash., je odprta za naseljevanje. Vlečenje se vrši 27. " julija. Okrog 400,000 akrov. Zem- ž Ija za sadjerejo, poljedelstvo, mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom a poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se lahko uknji-žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ste služili. Smith & McCrea, Eagle Bldg., Spokane, Wash. _(12-6—17-7)_ VABILO na I SLAVNOSTNO OTVORITEV SLOVENSKE DVORANE i . in PLESNO VESELICO, ki se bo vršila v torek dne 4. julija 1916 V WHITE VALLEY, PA. Program: Društva iz White Valley se zbe-ro ob pol eni uri popoldan pod zastavo društva sv. Barbare št. 86 in točno ob eni uri bomo "odkorakali s slovensko godbo na čelu 1 miljo daleč proti Exportu, Pa., kjer se bomo sešli lutiuni očmi. Ozrl w» je radoveden za Mino. ki ne je zibala od utrujenosti po ra»"-,ie. Mlad človek, neprespan in s šopkom ovvnelih rož na prsih, jo je uenirdomi prijel za roko. "Ah — kako vas ljubim In htuej&l se je po satanako. Kazžalostii jo je jiijajiec ni pahnila ga je tzkusila seka braniti. In sedaj; ^ jo je srotli dima in mnogoštevilnih tovariic polastila blaženost. »jptt ,f za rde vala in nikomur »i pogledala v obraz, misleča.' tla ji vsakdo bere s čela misli in vso njeno »virajšujo preteklost.' Naposled jo ji premagal glavobol iti dan se ji j| vlekel v večnost, j Ko se je p<» noč vrnila domov, spominjala sejje Trdbarja kakor, v sanjah, eeptv je bila nehote v mislih ves I juf dan pri njem. ' (jiuspa Lena fee počasi hodila po ku 11 Lnji in jfv««i. Mučil j<» je rev-matizroi v imtli. Obuta v velike eopale. se je remikala nervozno semintja. KdOolasa Kalinka je imela upadla lea prstene barve. Setlela j<* na 4»lu poleg postelje, gluvo naslonj*io na blaasino. IV-1 čanovu je mi>ihla. zdehula venomer iit gle zopet »živila. Živi in uživaj ! Pučanova ga j| poslušala brezbrižno, Mini pa ]> postafto vroče, ko se je pri zadiitli besedah Trebar ozrl po nji ji zapičil svoje ostre (h*l v njeueJur pa nib« e ni nič»t*ar pripomnil jo bila Mina v zadrergi in ne vedele je igrala z namiznim prtom. | Ko je prišla i* j Nežkka z mol it-ve-nikotu potl puzluho. so se \-sed-le za mnizo in andče večerjale. Po večerji je |>oklieal Trebar Mino v svojo sosdlnjo sobico. Ona se je čudila, a nu|Osled je šla vendar za njim. Tr*t>ar ji je govoril »epertaje i ti se (prisiljeno smejal. Pučanova je bila easpasia in se ni brigala za njiju. Nežika se je v svojem kotu obrnila v zid, pokleknila iu začela opravljati šepetaje svo^o dotgis veiecrno molitev, a rd.<četl&ska j«1 sedela na «V(»ji postelji in zrla v stiup. Ko je odšla Mina s Tre barjem, se je pričela gibati s svojiui zgarujini telesom zdaj ua levo, zdaj n;i desno. Nekaj ljubosumnega .je bilo v nji. čemu in zakaj, sama ni vedela. S Tre,barjem ni občevala več kakor ljudje, ki so prisiljeni na občevanje s tujim človekom. £4k«>čiLa je s [Kmtelje in bo«a. kakršna je ravno 'bila. se je splazila k "vratom in oči v ki no poslušala tujo (bes«ie. "Dailies ste bili gotovo nekoliko bolnimi", se je posadil Trebar. "O, »e. nič ntaenii bila zma<čka-na!" se je lagala Mina. "NTo... no!" je neverjetno odkimal on. "Včeraj ste btii uatdiežni." Trebarju se je zasdeio, da tnu j« nekdo nenadoma zlil eurek mrzle vode za vrat. Toda svojo zadrego ja zakril s ^vetnjnii gesta-j*L tfib rate; "Zaradi poljuba; vendar jaz sam niseni zakrivil ničesar." Mina je zardela. "Ali to je bilo dobro in ne slabo. Zakaj lju—%im vas. Mina!" ji reče zopet on s patosom, ki je bil preprečevalen. •" N epobol j«l j i v i ste!'' od vrne Mina v še večji zadregi in za rdi še bolj. Tedaj je pri polzaprtih vrat ill nekaj zaropotalo in se zganilo. Oba sita umolknila. Trebarja se je polotila strast. 1 Potisnil je Mino na stol in se tudi >aan usedel tako, da sta se gledala naravnost v obraz. Sedaj šele, se^ mu je zdelo, je v idol vso krasoto, njenega bujnega telesa, njene raz- i vrte prsi in okrogle, močne roke.( Naslonil je na njeno ramo glavo 3 in sti z rokama oklenil njenega'; pasu. Branila se ga je z nespret-j1 nimi kretnjami, toda s tfMn je le ' še bolj |>otlžigala njegovo strast, j1 Trebar se je ta trenotek zdel saan 1 sebi otročji in slaboten napram t<*j neznatni ženski. Ona pa je 1 medtem zaj[>adla slaiiki omotici, ki < jo je povsem zi^dovoljevaJa. Ona,'* še nedavno povsem zavrženo bit-J je. čutila se je ta trenotek enako- . pravna s tem gladko počesanim. 1 skrbno oblečenim inožern. To ji je < prijalo in budilo zavest lepe žene. ponosne na čast in moč, ki je zve-JJ ztsna s tem. in v tej slatlki oirno- ' tiei je bila brezbrižna ter je dovo-j' Ijevala, du jo je poljuboval nepre-.: stano. j1 Tedaj pa je pri vratih zaropo-}J lalo zelo močno. Prestrašena se je 1 Mina iztrgala iz Trebarjevih ob-(« j eni o v in si v naglici popravila 1 ismedene lase. On je bil ves rdeč in spodnja ustnica se mu je pobe-,t sila. Z eno risko, ki se je nekoliko tresla, jo je še vedno objemal o- i Ijj-og pasu. Tedaj se je zavedla in i »topila v drugo sobo. ! 1 Gospa Lena je pri slabi svetilki J i-ilala iz stare knjige z velikimi 1 "m kami. rdečelaska se je pripogi-j bala pri svoji postelji in je olivid-;> io bila v zadregi. Nožika je še (1 vetlno klečala v svojem kotu in i molila. I j Mini «e je zazdelo ta hip. da ji. t je Nežika sovražnica. Tega ču-jl stva si ni znala razlagati. Ni raz- i imela, da njeno odločno s/t remije- 1 nje po življenju in ljubezni ne 1 more prenašati velikega samoxa- { tajevanja. ki ga je gojila tako vstrajno Nežika. Ko je šla mimo j l*isčanove, ki je globoko sjnrče-čajj ležala vznak na ipostelji, sta se 1 starka in Katiuka začudeni ozrli : za njo. Mina se je delala, kakor ! da U ga ne vidi, in z glavo pokonci. s fanatičnim ponosom lepe žene. se je pričela spravljati k po- i čitku. j Strastna, plamteea ljubezen do < Trebarja je gorela v njeiii duši. VI. Trebarjeva sigurnost do Mine je rastla in govoril je o nji kot o , svojem kovčegu. Smatral jo je za svojo la*t. Vsled tega je bil njegov nastop napram nji odločen in siguren. (Sedeč v svoji majhni sobici, je mnogokrat premišljeval o nji. Da je ne ljubi, to je vedel. Toda čemu njegova velika laž? To je bilo vprašanje, ki ni vedel odgovora nanj. Čemu? Neki notranji nagon ga ji- silil k tej laži, ;ljubtszni, to mu je bilo jasno. Dalje ni vedel. Zavedel pa se je, da mu je itnpo-liiiala njena zunajnost, ženska lepota. mlado, še nedotaknjeno telo. Pri tem se ni domislil njenih duševnih vrlin in slabosti. Poznal pa je jako dobro svojo strast, in tla more zadostiti svoji strasti, si je poželel Mine, prepričan, da ga njegova skrita misel ne ukani. Zato se ti i bal nobenih ovir. Vrata njegove sobe so bila le priprta. V sosednji sobi so ženske že spale. Cul je razločno vzdih Pučauove. Njena moška postava se mu jf* pojavila, pred očmi, prav ta-kšna. kakršna je bila tisto hede-Ijo. iko se je izgubila s svojim ljubimcem v megli. Obžaloval je sedaj. tla takrat m bil predrznejši napram Mini in liudoval se je sam nad sefboj. Bos in v sami spodnji Obleki je pričel hoditi po sobici gorindol. Ves se je mrzlično tresel [ in srce mit je močno bilo. Skozi [edino okno je svetila zimska noč s svojo mrtvo, nečisto svetlobo. V tej svetlobi se je nerazločno videla .Trebarjevu bela obleka in črni prostoru pri vratih. Pri vratih je bilo še vedno čuti zaspane vzdihe/Pučauove, ki je oči vidno ležala zopet vznak. S ceste so prihajali v sobo nerazločni glasovi ponočnjakov, se oddaljevali, izginili in zopet prihajadi. Sedaj je poslušal brezsmitselno t«. glasove, sedaj se zopet priplaizil vratom in poslušal ... Glavo naslonjeno na na mrzel zid, je čutH, kako mu bi jejo žilice v sencih. Že je. pre-J sto oil tiho nradL ko zmeia mneti 40 MOŽ potrebujem za delati, drva. Plača od corda $1.63. Lepo rasteč gozd, da enakega še nisem videl; vse se rabi za drva, nič za logse. Tony Škerl, K ln zn a Valley Chemical Co„ ; (29-30—6) Morrisons. Pa. SVARILO! Skoro \sak teden pride kdo v moj urad in se pritoži, da ^o moji agentje vzeli od nje>ga denar pod pretvezo, da jih bom potem zdravil in dal zdravila. Ti agentje so računali velike svote in iiii tudi prejeli, za to so pa dali steklenico grenke vode. Tak agent se predrzne še vdrugič priti k ljudem, ki so mu zaupali. Ni mu mar vaše zdravje, ampak le vaš denar. Zato jaz javno svarim vse Šlo-venee, da ne gredo takim sleparjem na lim. Jaz nimam agentov in tudi ue potujem okrog po deželi. Da se bodete lažje varovali pred izrabljtvei. zato dovolim natisniti svojo sliko, katero hitite. Dr. J. V. Graliek. iti če kdo pride v mojem imenu j k vam. potem mu pokažite vrata. Nadalje si drznejo tudi nekateri agentje. ki prodajajo lote v bližini prouiogorovov. rabiti moje ime. ker pravijo, tla jih jaz lastu-jeni ali pa da sem v zvezi s prodajalci. Kdor vam nčc kaj enakega, ne govori resnice, ti-mveč hoče le zlorabiti moje pošteno ime v svojo-lastno korist. S tem jaz izjavljam, da jaz seui, zdravnik in kirurg za možke, žen--ske in otročje bolezni in ves svoj čits uporabim le v svoji zdravni-i ški praksi ter se ne pečam z nobenim drugim poslom. Moj urad je na spodaj navedenem naslovu, kjer me vsakdo lahko dobi vsak dan. Zato svarim vse. da se varujete pred vsakim človekom, ki trdi, da je moj agent ali se pa celo izda za mene samega. Dr. JOS. G K Al IKK, edini slovenski zdravnik v Pciin-sylvaniji. 843 East Ohio Street, (Allegheny) N. S. Pittsburgh. Pa. ___(23&30—6)____ ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. ^ZASTONJ jffillŠ^ krepost HUJm Zdravniška knjižica ' 'BBS Kažipot k zdravju. Bg^tjmm^ ■BmWL 7 Ta knjižica pove enostavno, kako se neka- wl^P^TBri^fTm^iTw^iy tore boieznivJcakor je sifilis aii zastruplja- ^^K^mmBB^^M^^^^I^^^ nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-^^m^gUKm^^M ^B^tok, mehume ln ledvična teškoče, nalezljive in druge ^^^H^^^^^^^Ho^^VHEnfllflH^^^^^^ moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnili organih, V^^^^B^nanra^^ vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. ^^^^^^^^HhMmBRU] Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih ^^H^^^HqHHH bolezni, kakor so nerodnosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata ^HKM^^WfflHH žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ^H^BB ALI TRPITE na katerem izmed sledečih simptomov: bolečino v križu, bolečine v zgibib. gla* - vobol. izguba apetita, kisloba v žclodcu, povračunje hiane, bljuvanje, žolOno H^^^^fH^I^HH riga nje, nečist jezik, smrdeča sapa, Izguba spanja, slabo sanje, slabost in nagla ^^HMfl^B^I^Hn razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost jutrih, črni kolobarji ^^^^^^^Hn^^HI poti očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srt'ua t«ga? — Ti simptomi so znamenje, da vaš- telesni sistem ni v redu in da potre« Jg^^KiE-^^^^^^^^H bojete zdravniških nasvetov in pomoči. Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSkoS; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči ia li^^^^^H^H^Hv svež osti, da so zopet možje. Zaloga znanosti jo in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki s*> nam«-ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se ■■■^^■V vaše teškoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravja, in okoristite HI ^H Pošljite ta kupon Se danes. ^■B DR. J. RUSSELL PRICE OOh S1000 Madisou Jk Clio to o Chicafo. IU. K^M Cenjeni doktnrji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popotnosa I A zastonj ln poštnine prosto. ^^H MH| Ime............................................................. I Stev. ia nUca ali Box He..................................„..!«!!? I mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrntmrnmrnm^m \ GLAS NARODA, 30 JUN. 1916. 34 iNdaljevanje). Po teii im'ni*ri<~-akujriii. 1'ostai je inil in nežen kot otrok. Adriena je odvrnila : — Zdaj m* morem biti več tukaj. Kdaj boste pa prišli! — Dial m i so začele v ret i solze iz oči. —Ne. ne, ne, — po teh besedah je izginila za zaveso. H«iin je izrabil ta trenutek in pristopi! k hišni Florin i, rekoč: — Jutri bo konee vaše komedije z Grbo. U^.alma je ležal skoraj brez zavesti na tleh. — Rodin «;a je za uičljivo pogledal tU siknil skozi zobe: — Osel, zaljubljeni! Deseto pofflavic. GRBIN DNEVNIK. I bo;:a tirba je pisala dnevnik. — Evo vam par listov iz njejja: IJ. marca. I»anes /jutraj je bil Agrieol pri meni. — Že par ni jra nisem videla. — Kakor vedno, st je tudi danes zelo prijazno pogovarjal z ..enoj. Povedal mi je. tla se nahaja n j epov delodajalec prospod Hardy v velikih stiskah. Skoraj vsi ljudje so proti njemu. — Lju-die. ki so samo na videz pobožni, mu očitajo, da je brezbožnik, ker »e podi svojih delavcev v cerkev. — Povedal mi je, da je gospod llardy izvrsten gospodar. Za delavea bi dal življenje, če bi bilo treba. — Povedal mi je tudi .da se je seznanil z neko deklieo iii da se je smrtno zaljubil vanjo. — Angela ji je ime in je doma iz Lillic. — Za »vet ine je prišel vprašat. — Vprašal me je tudi. če hočem iti k njej, da jo bom videla. —- Čudne! — Agrieol se mi še nikdar ni zdel ta-1 o lep kakor danes. — Toda, kaj pravim. — Jaz vendar nimam pravic«, da bi se za kaj takega brigala.... .Jaz mislim, da bi se ne mogla zaljubiti. — Niti v glavo mi ne pade, da bi mogel mene kdo ljubiti. — Agrieol me je prišel samo /a svet vprašat. Zakaj bi mu torej ne svetovala? — Sram te bodi. Grba. — Zakaj m vendar tako sebična? 4. marca. Danes je moj gnstmkcijo bolj pri ... , ' prosto, leve in desne roke. In ta Odločite se sedaj videti vam pusti, da jih pišete le z umotvor, predno izdate do 28 tipkami, najmanjšim ste- lar za kak drugi pisalni stroj vilom na kateremkoli pisal- Ce rabite kakega dragega nem stroju. Be prepričajte, koliko ve. Pisalci na vse druge stro- 8t * + ah m> ^ - - - - r^ m1 MODERNO UREJENA i TKKARIA GLAS »AR08A_ SSSS VSAKOVRSTNE TI8KOVZHX SBfe 2=1 IZVRŠUJE PO ^ CEH AH, T DELO OKU SE O. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UHU8KO ORGANIZIRAVA • m •» • nMBM0T Ml DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAVLETE, CENIKI L T. D. aoniTpiiLHm'a x — ^ T 1 J HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 111! Hello Igruatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galo- i nov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj jjalon- ■ ckov slivovice, ter par galonov rdeee whiske. C ul sem. da imaš i v zalogi tudi fina ameriška in import i rana vina. ter likere. toda S glede tega pridem v kratkem osebno k tebi. Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno u fino postrežem naj se zaupno obrne na: Ignatz Podvasnik, | | WHOLESALE LIQUOR DEALER 1 6325-27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. • | Nasproti East Liberty postaje. . —r———H■HP MNMMMHHHBilMB^^HHmnM'BII'IM III IIIWPI I1 11 . i. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR I (Notary Public) _ v GREATER NEW YORKU ANTON BURC/YR I 82 CORTLANDT STREET, NEW Y01K, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in d^e potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, k' žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne inforaacije glede datuma izkrcanja sli imena parnika. I Obrnite se zaupno na njega, kjei boste točno ix solidno po- 1 strežem. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih dri?, j Velikost Je 21 pri palcih, I j —Cena 15 centu?. Otsat I Zadej je natančen popis koliko obsega kka država, I koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. . d- j j V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50 Veliko stensko mapo, na eni stmni Zjedi- I J njene države in na drnsri pa celi svet, .'ena $1.50. I / Zemljevid Primorske, Kranjskem Dalma- | / cije s mejo Avstro-Ogrrske s Italijo. Cena je 15 I j centov j Ji Veliki Viijni atlas fo^uHiCih se evrupskih držav ii pa kolonij-«kih poseste? vseh vek^il witsoga X1 runih zeiriljcvlao«, (Jena samo 25 centov. Naročila in denar pošljif/* ua: Slovenje Publisbiag r^nniaii) k 82 CORTLANDT STREET, NEV YORK, N. Y. I ^ Kaj pravijo pisatelji, uCeujakl Ui državuiklo kujlgl Berta pL g, \ Suttner. A \ ^ "Doli z oroqemr' || S Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisaj: Kuj igo em z velikim uHt 3- \ kom prebral In v njej našel veliko koristucg*. Ta knjiga cek i r vpliva na človeka ln obsega neb roj lepili mislL H \ C Frioerik pL Bodenstedt: Odkar jc umrla madame Stael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttner jeva. y P- Pral. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je praw> ogledalo sedanja Q ga Pasa. Ko človek preClta to knjigo, mora nehote pomisliti, da |a )* ae bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: ztlo dobra knjiga. C Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubU. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Jv _ Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj tem v nekem g> r gozdu pri Grieglach in sem bral knflgo 2 naslovom "Doli s oro*- JV U jem T' Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko *( C . rečem, da sta ta dva dneva ntekaj posebnega v mojem življenju. £ Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse q kulturne Jezike, da bi Jo imela vsaka knjigama, da bi jo tudi v ^ Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto H C Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti dražbo, ki bi razširjala to 7 P knjigo? ^ C Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih C kdaj bral----A M C Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spi- K C sail ljudje, ki se borijo za svetovni mir. & P Bana Land (na shodu, katerega Je imel leta 1800 v Berlina) : K C Ne bom slavil knjige;, samo Imenoval jo bom. Vsakema jo bom po- VV ^ sudlL Naj bi tudi fci knjiga našla svoje apostolje, ki bi SU injo tv ^ krlžemsvet in učili vse narode. ~ K 9 Finančni nrinisfcsr Owajewskl Je rekel v nekem svojem govo- J> ru v poslanski zbornUd: Saj J« bila pred kratkim v posebni knjigi V rj opisana na pretreslji v naOn vojna. Knjige al napisal noben voja- 5 P *kl strokovnjak, not«n državnik, pač pa prlprosta ženska Berta C pl. Suttner jeva. Protdm Vas, posvetite par ur tema delu. Mislim, Z[ * g da se ae bo nikdo ve