GLAS ' NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Največji dwauki dnevnik 1 ▼ Zdruicnih driavah Veti* »• v— leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 j Za boMnifltfo celo leto $7.00 j it. h** M. a* i. 1 tke United States. j Issued every day except Sundays i and legal Holiday*. 75,000 Readers. telefon: COETLJLHDT »76. Entered as Second Olam Matter, September 31, 1808, at the Post Office at Hew York, N. Y. Under the Act of Congress >V March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. WO. 173. — STEV. 173. NEW YORK, TUESDAY, JULY 25, 1922. — TOREK, 25. JULIJA, 1922._ VOLUME XXX. — LETNIK XXX. ŽELEZNIČARJI SE ŽE POSVETUJEJO Železniški uradniki so pričeli s separatnimi napori, da napravijo konec stavki. — Stavkarji sprejeli pova bilo na konferenco. — Jewell je dobil več ponudb. Ugotovilo generalnega državnega pravdnika Chicago, EL, ?4. julija. — Dočim so vladni uradniki; molčali glede stavke ž?lezmčarj'*,-z izjemo objave Ben. Hooperja, načelnika železniškega delavskega sveta, da ne bo slednji za enkrat storil nobenega nadaljnega ko-' laka, se je zanimanje danes obrnilo na posebna mirovna prizadevanja železnic in stavkarjev. __ Vradniki Baltimore in Ohio Železnice so incli v Baltimorju m»-j-tanek z zastopniki stavkajočih ii*lnienee\* v delavnicah in kljub izjalovljen ju slišnih naporov se-a ero-zapadnih železni«* tekom pre-teklega tednu. se je plašilo, da bo dosegJa konferenc« V Baltimorju ugodne uspehe. Če bi se sestanek končal z uravnavo, pot«ra je pričakovati, da bodo tudi drujre žel^imiee sledile temu vzgledu- B. M. Jewell, načelnik unije uslužbencev železniških delavnic, ni hot H govoriti o tem sestanku v Baltimorju. pač pa je preje prignal, da je dobil ponudbe za uravnavo od Številnih železnic. Molk zveznih uradnikov se je razlagalo tako, da hoče pustiti predsednik položaj za nekaj dni takim kot je, med katerim časom bo preštudiral poročilo delavskega tajnika Da visa ter se se nadalje informiral glede dejstev. Da pa jo predsednik pripravljen vprizoriti kako akcijo in sicer kmalu, je razvidno iz njegovih prizadevanj, da dobi v roke dejstva z vseh strani. Konferenca. ki se je vršila v petek med člani senatnega komiteja za meddržavno trgovino ter načelniki iztočnih železnic ter konferenca med načelnikom Hooper jem železniškega eta. tajnikom Davi-som ter voditelji stavkarjev. je ojačita domnevo, da je bil sklenjen reki definitivni načrt. ' Možno akeijo od strani meddržavne trgovske komisije se je videlo v ugotovHu {»eneralnegra pravdnika Dauphertvja. da bo izvajala komisija nadzorovalno silo nad železnicami. Preko nedelje ni prišlo do ni-kakih večjih irgredov, ki bi bili vredni omenitve. Governer Neff iz Tfjsa je objavil .da je pripravljen odposlati čete na katerokoli mesto, kjer bi bili vlaki ustavljeni vsled nasilja ali nezmožnosti železnic, da dobe potrebno osobje. Oblasti v Lvnndyl, T'tah. iščejo neidentifirtranepa neunij>kega delavca ali skeba. o katerem se plaši, da je povzročil smrt neke-pa sfavkarja s tem, da pa je pahnil pred neki vozeči se vlak. --I ^ i BAVARSKA NAJ IZŽENE LU DENDORFFA. Berlin, Nemčija, 24. julija. — Ruski komunisti so vprašali bavarsko zbornico koliko časa bo še dovolila generalu Ludendorffu j bivanje na Bavarewem, potem ko je slednji obdolžil sovjetsko via- 1 do, zastopajočo Nemčiji prijazen ruski narod, tekom ^jpovorov in pisanih člankov, da je pripisova- i ti zovratni umor ministra Rathe-nau a boljševiškim prizadeva- i njem, da spravijo radikalne ele-' m^nte v skrajne nacijonalistične ; krope. Ludendorff se mudi sedaj v Monakovem. Ponovno je izjavil, da nima nikakih političnih aspi-racij. j SPOPADI NA AVSTRIJSKO-; MADŽARSKI MEJ T. Budimpešta, Madžarsska. 24. julija. — Spopadi na meji, ki so *e za vršil i tekom tadnjepa časa. so dovedli do aretael:e prejšnje-pa poročnika Hejjasa ter sedem njepovih pomočnikov, s katerimi je rekrutiral ljudi na /tepostaven način. 1 ♦ Hejjas je igral precej veliko ulogo pri vpadu v Buvgenland, ki se je za vršil preteklo leto. . _ j j DOVTIP O ŠVICARSKI MORNARICI BO KMALU ZASTAREL Ženeva, Švica. 24. julija. — Dovtip o "švicarski mornarici'* bo postal zastarel, če se bodo izpolnili načrti, s katerimi se pečajo sedaj inžinirji. Skupina inžinirjev izdeluje na-črt za spojitev rek Rhone in Rena potom kanala, vsled «Vsar bi bila i omogočena navigacija do Ženeve. ČEDNE POSLEDICE i BLAŽENE SUŠE V New Torku so smrtni slučaji vsled xavxiv^nja, — "žeanja" za 89 odstotkov večji. Ker ne morejo dobiti radi pro hibieijske postave pristnega. vie žanega žga ija. pijejo Newvona-ni vse mogoče zmesi in posledicr tega je. da se je število smrtnih slučajev radi uživanja te strupe i ne brozpe v zadnjih dveh letih povišalo za celih 89 odstotkov. — soglasno s Statistika ni i. katere je ravnokar za vršil ter objavil zdravstveni nadzoynik Nor ris. Tekom prvih šestih mesecev teko-čepa leta je umrlo v New Yorku osemd^t oseb na akutnem alkoholizmu. — se jrlasi v poročilu Dr. Norris izjavlja, da je to povišanje za sedem in dvajset odstotkov v primeri z isto dobo v preteklem letu ter povišanje za devet in osemdeset odstotkov v primeri z letom 1920. To velikansko povečanje smrtnih slučajev vsled akutnega alkoholizma se pripisuje izključno le takozvanemu "hoochu". Poročilo dr. Norrisa pravi, da izdelujejo tri četrtine talkozvanrisefjeneem ter ira di ši-V njih otrokom, kc bodo dosegli starost eno in d vajetih le*. C V kaj tak*-ga n«* bi-, lo mogoče, naj se napravi neprestano bivanje v t»jj deželi sko /.i eno in dvajset let glavnim i za naturalizacijo. — Mi najdemo v tej deželi na j tisoče oseb. — je rekel. — ki ho-[ dijo naokro«r z naturalizacijskimi I listinami, ki pa niso sposobni za : ameriško državljanstvo. Mi najdemo tudi korumpiran razred ]h>-; litikov. ki so pripravljeni poma- I ijati takir.« ljudem, da si pridobe t , državljanstvo. PITTSBURŠKI MTLJONAK SE JE SPOMNIL USLUŽBENCEV Pittsbnrgl», Pa.. 24. julija. — ; Oporoka pokojnega Russell H. Boggsa. ki je bil trgovec v tukajšnjem inestu skozi več kot petdeset let ir, s katero se razpolaga s premoženjem, cenjenim krog petnajst miljonov dolarjev, vbljfu euje vsakejra usluzbenea velika | department prodajalne, ki je ( služI? več iot f»et let. j Opor »ka za pušča .^50.000 za do-( brodelno zvezo uslužbencev ter nadaljne tisoče in tiso.'e za različne dobrodelne zavode bn^z o-zira na veroizpovedanje. SAM SI JE ODSEKAL ROKO. Trenton, X. J.. 24. julija. — [Oseminpetdesct'etni Nieholas Hor i nachek je re^el svoji ženi in i hčeri, da bo šel v klet naeepit nekaj lesa. Kmalo zatem sta za-! slišali obupno Kičanje iz kleti Šli sta doli ter našli nasrečneža j v strašnem stanju. Njegova roka je bila skoraj čisto odsekana in I tudi na glavi je imel globoke ra-t/e. V bolnišnici so rekli zdravniki. da je nenadoma zblaznel. _ OSNOVANJE MEDNARODNE FA&ISTOVSKE ORGANIZACIJE. London, Anglija, 24. julija. — ! Iz Rima poročajo, da so napro-| sili voditelja laških fašistov, po-; slanca Benita Musolinija, naj i ustanovi v inozemstvi! podružnice fašist o vske organdzacije. Nekemu časnikarskemu poročeval-I cu je povedal, da bodo fašisti kmalo zagospodovali laškemu parlamenta. POLOŽAJ V PREMOGARSKI STAVKI Hoover se posvetuje z delodajalci glede združevalnega načrta. — Konferenca bo storila korake, da prepreči profitirstvo s kurivom- — Sklep governerja Groes-beeka. — Odgovor premogarskega zastopnika. Washington, D. C., 24. julija- — Delodajalci v premogovnih okrajih mehkega premoga, ki predstavljajo sedaj proizvajajoče okraje v šestih državah, so zbrali danes tukaj na poziv trgovskega tajnika Hooverja, ki je naprosil za njih sodelovanje z vlado in železnicami pri iz-vrsenju načrta za razdelitev premoga. Ta načrt je bil sestavljen v namenu, e ostane tukaj za nekaj easa. Ali se bližamo severnemu tečaju? Profesor Sehnauder v Pot-sdamu pri Berlinu priobčuje zanimiv rezultat svojirfi astronomskih pro-ueavanj. Zemljepisna širina tamkajšnjega obaei-v a torija se je tekom zadnjih let razširila za kake pol ločne sekunde, to se pravi: J razdalja od severnega tečaja se je v par letih skrčila za kakih 15 metrov. Da tu ne gre za krajevno omejeno gibanje, je razvidno iz dejstva, da so opazili na popolnoma drugi strani našega planeta, v I zvezdami Ukiah v Califocniji, v zadnjih 17. letih razširjenje zemljepisne širine za kakih 5 metrov. Ti astronomski rezultati so tudi z zemljepisnega stališča važni, ker tvorijo v vrsti prikazni dejstvo, da so spremembe zemeljske osi veliko večje, nego se je dose-daj domnevalo. Iz Slovenije. Zaradi suma ropa so aretirali orožniki v Št. Lenartu v SI "V. goricah thiletnega .Konrada Ž vaj ka rja, Poletnega Henrika i Žugmaua in 161etnega Konrada Deutsehmanna, ki so osumljeni, da so v okolici napadli m oropali dve ženski ter prodali blago po-:tem tihotapcem. - »» ■ Obsojeni župan. Iz Radovljice poročajo: Na£ župan, znani pod imenom "radovljiški bos", je silno hud, ker je odstavljen od županske časti. Bil je namreč obsojen na 10,000 kron globe, in sicer zaradi takega prestopka. da je postal kot župan ne-| mogoe. Ker j«? bil zaradi te*ra suspendiran. se je pritožil na pokrajinsko upravo v I.jnbljani, misleč, da je v Ljubljani drug zakon kot v Radovljici Pa se je silno zmotil, kajti Ljubljana je potrdila su-; spenzarijo in župan je dobil na t.a način poleg kazni dolg nos. ! Čudni dušni pastiry Neki Janko Lovrec iz Polenšaka i se je leta P.»20. preeej premožen (iz Amerike v svoj rojstni kraj. Ko je doznal, da je padlo v svetovni vojni veliko domačinov, jim je sklenil postaviti skupen sih>uic-nik. To pa župniku Podplatniku nikakor ni bilo po volji. Prigovarjal je Lovrecu, naj da raje naipra-viti nov oltar za župno cerkev, v kar pa ni hotel privoliti in je ostal pri svojem sklepu. Spomenik je izdelal mariborski mojster Pajer in je bil končno tudi postavljen na pokopališče. Župnika Podplatnika je spravilo to iz sebe in je napra-v)l naravnost neverjeten korak. Prijavil je namreč zadevo oblasti in zahteval odstranitev spomenika cerkvenega zemljišča. Iz (.iornjega grada poročajo: K našemu dekanu Novaku so prinesli krstit nezakonskega otroka: Pojškruliovcga Toneta. Novak je botre nalirulil z besedami: "Ali ste prinesli hudičevega otroka?" , To je olika duhovnika! Kot da bi bil otrok kriv, da je nezakonski. Od Sv. Benedikta v Slov. goricah poročajo: Naš g. župnik se prav posebno odlikuje po sladkih besedah in prijetnih obljubah. V dejaknju pa se silno razlikuje od saniaritanske gostoljubnosti. Spo-: da.i navedeno naj to potrdi.. Sedanji g. kaplan pri Sv. Benediktu se je moral naseliti v sobi, kjer je pred nedavnim časom hiral in u-mrl za sušieo njegov prednik. Raz-jumljivo je, da je obfdel na isti bolezni tudi ta kaplan in s<« sedaj zdravi. Profil je opetovano svojega župnika, da bi mu pustil prostore razkužili, česar pa seveda "dičnr' dušni pastir si i .storil, češ. da cerkven konkurenčni fnlbor niti njegovih lastnih prostorov ne da pepraviti. V resnici pa naš župnik tozadevnega predloga pri seji niti predložil ni. Zanimivo je, da si je pustil lansko, oziroma (predlansko leto popraviti vse žup-nišče razen kaplanove sobe. g,.sp«v da rs]; o poslovi je, plot itd. na stroške ubogega kmeta in žel ar j a, dasi bi moral sam trpeti polovico izdatkov. Predsednik konkurenčnega odbora, ki je imel več smisla za kaplanovo zdravje, pa je pustil na kaplanovo željo takoj očistiti njegovo sobo. Kako naj tedaj pričakujemo od župnika iiapolnjeva-nja krščanske ljubezni do bližnjega. ko je ne izpolnjuje niti nasproti svojemu stanovskemu tovarišu? Za prehrano pasivnih krajev v Sloveniji je odobrila centralna vlada na predlog pokrajinske uprave 2 mi-Ijona dinarjev kot obratni kapital v svrho nabave živil. Ubožnim slojem se bodo oddajala živila kolikor bo to mogoče po znižanih cenah. a izjemoma celo brezplačno. Vsa ta pomožna akcija, ki stoji i pod neposrednim nadzorstvom pokrajinske uprave Slovenije, se bo izvedla čim prej. S sekiro po glavi. V Jagrovi gostilni na Bizoviku pri Ljubljani so pili skupaj pri ,isti mizi posestnikov sin Jakob Ja-ger ter zrdarja Franc Žitnik in Jakob Breskvar. Bili so povsem mirni in so se navidezno tudi prijateljski ločili. Toda poznejši dogodek je pokazail. da so morali imeti ! nekaj med seboj. Kajti komaj je bil Jager na'eesti, je že pritekel za njim Žitnik in ga začel z ušesom s«kire obdelovati po glavi rokah in hrbtu. Jager je skušal uteči, vendar pa je vsJed močnih udar-I cev omagal in se kmalu nezavesten zgradil na da. Še na tleh le- žečemu je Žitnik zadal še par u-darcev s kamnom. Nato se je lotil mimo došlega Breskvar j a in ga Istotako surovo obdelal s sekiro, da je padel nezavesten na tla. Jagra so prepeljali v boinišnieo. Breskvar pa je za enkrat ostal še v domači oskrbi. Frane Žitnik je znan hud pretepač. Gradbeno podjetje in tehniško pisarno sta otvorila inž. Alojzij Hrovat in inž. Albin C erne, avtoriziraua civilna inženjerja v Ljubljani. Zastavkali so uslužbenci ljubijan ske cestne železnice zaradi trmoglavosti predstojnika obratnega vodstva omenjene železnice inž. Tomana in njegovega doslednega omalovaževanja po-godbeno zajamčenih pravic uslužbencev. Avtcmcbilna zveza med Lescami in Bledom se je otvorda dne •'>. junija. Zvezt-oskrbuje avtomobilu«, prometna delniška družba v Ljubljani. Po ' skrb'ieno je za zvezo ob priliodli in odhodu vsakega osebnega vlaka na postaji Lesce. Nova telefonska govorilnica. Pri postaji Planina pri Rakeku je bila o tvor jen a telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni itt medkrajevni promet. Odhod avstrijskih državljanov. Ker v kratkem poteče rok. dr katerega se morajo vsi. ki so op-lirali za Avstrijo, izseliti iz Jugoslavije. pričakovati, da bo izgi nila iz Maribora marsikatera vroča nemška gla\a in bo na razpolago tudi več lepih stanovanj. Dobil je zadoščenje. Afera mariborskega veterinarja (ži vmozdravnika) in tržnega nadzornika Hinterlechnerja, ki se je vlekla skozi eno leto. se je končale, pred mariborskim vzklienim sodi-jščem s popolno oprostitvijo obtoženca, ker je sodišče prišlo do prepričanja, da je bil žlvinozdravnik jllinterleehner samo žrtev mesar-jjev in izvozničarjev, ki so ga 'hoteli iznebiti kot vestnejra tržii'1-i |ga nadzondka in mu potakndi za- 1 to razna kazniva dejanja. Upajo, jda se Hinterleehner sedaj vrne J na svoje prejšnje mesto ter na- 'pravi red na mestnem trgu. i Zdravniška vest. Dosedanji sekundarni zdravnik ■Jv celjski javni bolnišnici dr. Jan-jko Rak se je s 1. junijem naselil kot praktični zdravnik na Ljubnem v gornjesavinjski dolini. Smrtna kosa. V ljubljanski deželni bolnišnici je umrl krojaški mojster na Vod-matn Ivan Blatnik. V Celju je umrl v starosti 71 let rAnton Volavšek, hišni posestnik in predsednik Društva hišnih posestnikov.. Pokojnik je bil priljubljen v vseh narodnih krogih. Razne nesreče in nezgode. Anton JRu jer, posestnikov sbi iz Občine pri Dobrniču, je doma raz-streljeval skalovje. Pri basanju se je naboj vnel t mu buhnil v o-braz in de.sno roko. ' Tvan Istenič. kočar iz Dol. Logatca, je podiral staro trhlo drevo. Pri tem se je deblo razklalo, padlo na Isteniča ter mu prizadejalo na desni roki močno poškodbo. Andrej Rozman, opekarski va-,jenec fz Dobrove pri Ljubljani, je na ovinku za vozil s kolesom naravnost v nasproti prihajajoče konje. Konji so ga podrli na tla. Rozmanu se je pri tej priliki zdrobila steklenica, katero je imel v žepu in je dobil več ran na desni strani reber. ' Jakob Dvoršak. zidarski poda-jač. je pri stavbi neke hiše v Zg. Šiški padel raz oder in se poškodoval po hrbtu. Mestni ubožec Viljem Turna je sedel na klopi na Bregu pred dr. Tavčarjevo hišo v Ljubljani. Ko se je hotel nasJon:ti, se je naslonjalo vsled trhlobe zlomilo. Tuma I je padel vznak in zdrčal v Ljubljanico, v kateri k sreči ni bilo vode. TTbožec si je poleg prestanega strahu zlomil še levo nogo in so ga z rešilnim vozom odpeljali v bolnišnico. Peter Kavčič, šolar iz Hrastnika. je imel grde navado, da se je rad obešal na vozove. Zadnjič pa je imel smolo. Padel je namreč pod voz in mu je šlo kolo čez desno nogo in jo zdrobilo. Peter Zgaga V C'aliforniji se je pripetil čuden slučaj. Tam živi lepa in zapeljiva Clara Philips. Poleg nje živi mož. katerega pa hoče imeti samo zase. Ko je neka druga £enska začela obračati nase po-ioriiost njenega moža. je šla lepa Clara ter jo ubila s kladivom. Njene tovarišice niso tako napredne. Edino orožje, ki se ga poslužujejo. je jezik. Jezik pa le počasi ubija, toda trpljenje, ki £ra jiovzroča žrtvi, je nekaj neznosnega. , ; * • * _ Newyorski zdravstveni urad je dognal naslednje : — Kljub prohibieiji pije v New Yorku petinsedemdeset odstotkov ljudi opojno pijačo. Le malo jih je med temi petinsedemdesetimi odstotki, ki uživajo pravi viski. Ostali pa pijejos Žitni alkohol, pobarvan z za-žirnanim sladkorjem, ki je na bu-tlegarskem trgu na prodaj kot pravo žganje; denaturiran alkohol, katerega so še enkrat prekuhali, misleč, i da bodo spravili škdljive snovi iz !njega; neizčiščen denaturiran alkohol, ki vsebuje kreozot. benzin. gazo-lin. petrolej in eter; lesni alkohol; > pobarvano vodo. začinjeno z jodinom. ! * . * • * i Na ta način se dežela polagoma zastruplja. Vlada, ki naj bi igrala ulogo zdravnice, drži roke križem. Zdravilo proti temu zastrupljanju j»* jako priprosto. Prodaja lahkin vin in piva se mu pravi. * . • Nekoč so importirali v to deželo tujezemske majnarje. Žnji-mi je bilo lahko barantati. • , • , Pogled vseh možkih bil je vprt v tla, oziroma za dve ped i od tal ko je ponosna deva mimo šla. Vsak sleherni jo je občudoval. Ce bi jo drugič srečal, ne bi je po licu nihče izmed njih poznal. * * 4 Y Ameriki se najbolj ljubita dva stanova ter sta najbolj navezana drug nsi drugega. To so peč- ' larji in pečlariee. * » f Jecljač ne bo nikdar dobro go-j voril: bahač ti ne bo nikdar dobro i po d voril. * * * Sušteršiča še ni v Jugoslaviji. Potemtakem je Jugoslavija ena izmed maloštevilnih evropskih drža^rr>i- katerih zmeda še ni popolna. i ♦ c, * ' Poznam deklico, ki se hodi vsak | dan kopat v morje. Lepa je in ču-' i dovita — najdovršenejše delo ,j božje. Toda. ko pride domov, se mo-j ra še vedno okopati v banji. Oči-' »strti se mora od nečistih pogle-; dov. katere ji od jutra do večera pošiljajo možki. * I Nekaj, kar presega vse meje. ; je to: Največji ameriški dnevnik 'The 'New York American* je objavil : na prvi strani priloge sliko štiri-Inajstleftne smrklje z naslednjim pojasnilom: i "Mary Agnes Vitehestian iz ; Pjttsburgha, stara štirinajst let, j • je v svojem govoru ovrgla vse zanstvene metode o razvoju Člo- i veka". ! Poljsko je slavni poljski prsa-i telj Sifnkieivicz poosebil v svojem i • Zaglobi. [ Vsakemu je najprodaj za de- i • nar. Ko zmaguje, je pijana, ko j je poražena, pa javka in stoka, jda je jo j. • • • Kapitalisti se vprašujejo: Kdo i bo kopal premog? Kdo ga bo ko-1 pal? Kaj pa. če bi sami enkrat poskušali kopati ga ter bi na svoji lastni koži preisknsili. koliko je ; vredno to delo. i 3Jugnalnuaurika ^^^ SCatnL Srbnnta Ustanovljena 1. 1898 nSff Inkorporirana 1. 1900 J GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. Predsednik RUDOLPH rERUAN, '.'^3 K. l«th St . Cleveland. O. Ttxlpredsednik: LOUIS IJALAXT. Box 1"S Pearl Ave. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLKR. Ely. Xl»nn. liliipajnik: CEO. I. BROZICH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: Ji.hn Moverr.. N. Cnd Ave. W. Du- luth, Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E Ohio Strtet, N. I'ittsburRh. Ta. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK. Room Bakewell Bldp., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh, l'a-MOHOR MLADIČ. 2603 So. Ijwndale Ave. Chiiajco. III. FRANK SKRABKC, 4S2J Washington Strtet, Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Dux 4S". Ely. llinn. CRBGOK J. PORKNTA. Black Diamond, Waah. FRANK ZOR1CH, S217 St. Cluir Ave.. Clwtlund. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 519 Meadow Ave.. Rockdale. Joliet. III. PA PEINE ERMENC, 531« — 3( .i Street, l^i r^ilie. ill. Jf>Slt' STEKLE. 4o4 E. Mesa Avenue. Pueblo. Coin. ANTON CELAP.C, 7v6 Market Street. Waukejran. 111. --Jed no t i no uradno glasilo: '"Glas Naroda"*. _ Vse stvari tikajoče se uradnih k.ik- r tuili denarne poSiljatve naj se po&ljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega i«1»>ora. 1'roSnje za sprejem novih članov in bolniSka spičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednnta se prip^roCa vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor *el. postati član t.- orpani:..f-ije. naj se zslasi tajniku bližnjega društva J. K. J. Za ustanovit, v novih drufttev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi i s člani ali članicami. Iz Rusije. Koliko potrebuje Rusija kredita? I.-itvinov,- preds-dnik ruskega odposlanstva na haaški konferenci, je obiskal barona Avezzana, kateremu je p^t-dložil seznam kreditov, ki so Ifhsiji potrebni. 1\» ' zna mu, ki ga je sestavilo rusko odposlanstvo, potrebuje za svojo ob uovitev posojilo v znesku :) mi-Ijarde 175 miljonov rubljev v zlatu. Ta s,\< miljonov rubljev v zlatu za tkalsko, kovinarsko, električno.. kemično, petrolejsko in drugo industrijo. I. ">00 miIjom»v rubljev v zlatu za trgovino in banke. Vanderrelde o moskovskem procesu. Vandorvclde, bivši predsednik II. inlemaeionale, je izjavil uredniku bruseljskega lista "Sfur", da j«- r>dpotoval v Moskvo z ostalimi '»ranitelji > > talo-j zapoeeli v inozemstvu s kancpaujo pri »t i takemu neeuven« mu postopanju, zakaj branitelji so >e prepričali, da so l vesti, ki jih je sporočila sovjetska L vlada, d,i mi obtoženi socialni re-volueionarji obsoj' ni na izgnanstvo. neresnične.. Rt^ pa so se ta-t k»»j *>o odhrttlu inozemskih brani-teljev sestali delavski sveti, ki baje protestiral: proti obnaiinju . .sovp-tske vl:Me proti im«zemskim braniteljem. (.'lan direktorija Ky-i kov je opozarjal na likvidacijo tega konflikta, ki je ne vzdrži ji v za-, radi po«aianj, ki jih vodi sovjetska vlada z evropskimi vladami. i f Nesreča italjanskega zrakoplova. j Iz Kima poročajo, da se je po-n«*srečil nt ki voja.ski zrakoplov, ko je plul ravno preko Ka rent ske-ira zaliva. Spone, ki drže gondolo za zrakoplov, mi popokale in pad-■ lo je v morje okoli 30 vojakov in častnikov, med katerimi je bil tudi admiral Salazari. Rezilna pomoč je prišla še pravočasno, vendar pa sod i j'"-, da bo admiral Salazari v šle'.1 zadohljenib ran tftiko ostal pri življenju. mW Ji ^TP M M M Wm EEG ALIJE. TR0B0JNI0E. # I1X I mM mM ■■ kape, prekoramnice, ^^M^^m^J ■ ^^m. W in vse potrebščine društva. VICTOR NAVINSEiC m sbeeve st., garantirano delo. IHI.nOCIV mmm pA ZMERNE CENE. EDINO - PRAVA - SLOVENSKA TVRDKA - __ _ hujšega kakor revščina v starosti. Zdaleka Isžje je biti brez obilnosti sedaj, nego pogrešati najpotrebnejše v starih dneh. Ali redovno štedite Vase prihranke? Vložite jih sigurno in plodonosno po 4% pri nas na "Special Interest Account" Uljudno Vas vabimo! FRANK 3AKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York City Glavno zastopstvo JADRANSKE BANKE OLAS KAHOPA. 25. JUI^ 132g Vladimir Ifirštik: 5 * » » • aw i VIŠNJEVA REPATICA. QLAS NAHODA, 25. JUL. 1922 (Nadaljevanj«.) _____ t Prehod iz v»*seličnet storjenih bedarij je irrizTa tuintam in utihnila po dobrodelnem zakonu narave; h koneu tetina j«' bilo /e grda laž, govoriti o tem. da jo je kdo polomil. l~mi-r;l >e jt- pi'hlinov srd na Smuči-klasa. in tudi odvetnikov posmeh i nad profesorjevim baronstvom Je' prenehal, na ljubo jrr.fu, ki je !z javil o prvi priliki, da je stvar povsem verjetna in mogoea; S« |H*ti dan sedala družno pri' ' Zelenem pre*ičku.Tt kakor bi nr bila nikoli umazala drug druse mu najslajših hrepenenj. Več rlifc , posb-die je obetal Ktronov £kan , tlal - Košmeljem; toda dvoboj se, je na vre' o izjalovil. Egonova za ; st-pnika »t;i predlagala pištole. 1 Košm»'ljeva n:*«ta mogla uirovar-jati 14spri '-o tako težke žalitve":' vsled tetra sta se zadovoljila ona-' dva s sabljami: ker pa nista bre zobzirno zahtevala bandaž, jih tu- ' di nasprotna nista naravnost od ionila: ta ^ta določila obveze ni« verižne rokavice. onadva "ma^a ri se .Vlidlo"; ko je bila stvar d«»torej v redu. so se sporazume- • li bre/ težav, da ,i< dvoboj pot'm < takem nezmi'-Hn. ter ugotovili črno na belem, "da je zadeva rad' obojestranske pijanosti vireškf poravnana Toda vzlie slo^i in spravljivo- , Mi nas i h ljudi ><- je polnilo ozrač- ' z nemirnimi slutnjami irt plain- • in' pričakovanji. Ne le. da smo na- ! šteli tiste dni več grdih škauda lov, doprinešenili v pijanem in tr< rnem stanju duha. ne le. da so se množile irovorice o Hasanovih «rre , snih znanjih z damami, katerih j bi nih«"-e ne bil sumničil; zdelo sije marveč, tla propada morala ee j ]o tam. kjer je niti naše meš«"an-stvo ne l»i hotelo pogrešati, /e i drujfi dan po veselici je šla o drznih /epnif tatvinah od ust do Ust : ra/en lepotiT-ja, ki smo -- «• ^.rMini me fcta Niti v enem slučaju se ni po ■rečilo priti storilcem na sled, če J prav so kradli takorekoč pred no som redarjev in nočnih čuvajev; | družba, ki -e je bila popršjela , naloge. izenačiti med nami krivično razdelitev zasebne Ta>ti, Je »»ejtojala o.*ividno iz pretkanih mojstorov. umetnikov ^ svoji stroj * ■ i; T- novice >o dale Smu«"iklasu pri'iko, -I.i je znatno napredoval 1 v svoji borbi za gnofovo prijatelj- t stvo in fabeležil uspeh. ki je navdal njegovo srce z bosratimi upi. ; Že vse tiste dni mu rojilo po gla- , vi, da mora ukreniti kaj odločil-j; nega in obrniti dogodke enkrat , za vselej sebi v prid. Veselica, na ( katero se je odpravil s tako pre- j j mišljenim načrtom in toli samo- j zavestnimi pričakovanji, ga je bila zelo razočarala; zrastla je re , iiserjn preko glave kakor vse elo ( mentarne drame in omedije ljudske duše ter ga odnesla z grofom vred na svojem k i pečem valovjo, vaakega v drugo stran. Namesto da bi se bil kazal a visok orodjem > ter,zlezel vanj vpričo zbranih ti- j sočev, ob zvokih godbe In vihra-i nju trobojnic. kakor je mila navada naših prvakov, je komaj u-jel par heražj i h minut, da ga Je ustavil in povprašal kako Ne za bava; grof je pokazal očitno, da mu je figo do vseh eeremonij ter se klati rajši na lastno pest. Niti pozneje, v dvorani, inu ni bila src ča mila ; namesto da bi bil tam po pravil zamujeno, je prišla splošna pijanost, prazne marnje in tisti j neslani prizor s Pohlinom. ki ni koristil nikomur, pač pa bi bil. sode." po nekaterih grofovih opazkah. lehko pozročil veliko zame-i ro. — Nina katero so bili tolikanj uffli. kako naj omreži an-stokrata. je izpregovorila z njim jedva pet. šest besed, zato pa sr ' je li/al z Grabunčevo Doro. kakor •so čivkali drujri dan vsi vrabci i na strehah ; Iti zraven še Eirono-, va budalost. barabski pretep srv-i di veselišča. ki utegne roditi ne-, dogledne posledice; kaj bo. če pre i skoči Košmelj h klerikalcem ? Tepee je res da. kakor vsi, zato pa tudi ugleden fifc>vek ; par <*to klasov je y>ri vragu, škoda besede o tem! Eh. Smučiklas je bil v hu ' dih izkušnjavah. da bi skočil Iz kože.... , Samo dvoje ga je tolažilo. Prvo, , ie bila irotovost. da jrrof nt zameril nr^esnr. še tistejra n*1, kar1 si je Štel naš voditelj po svojem poznanju ljudi v veliko napako: in drugo — familijarnost visokega srosta. ki se je bil spistil tako po domaee v splošno veselje, da se ni pomišljal biti pijanemu s Smučiklasom vred plavil o dobršen del vseh eere-monijalnih razlik. S tem. da se je napil med našim; prvaki ter se ?a-korekoč dejansko primal ."loveča. je brl "nezakonski sin zelo. Mo visoke osebe" zapustil oholi nledf^fa! in odprl vsaj nekaterfm J ^voljenim ravno pot do svojega ; o radost, o vrtoglavo poveli-' -1 eanje! Ali se ni skrival v tem ■j dragoeenem priznanju slovenske •! samobitnos-ti obred, pomemben in s častitljiv kakor ustoličenje vojvod na Gosposvetskem polju? — i Smučiklas je vedel, da se zgodo-■ vinske posledice toli važnega do-i j podka ne morejo pojaviti čez noC-» zato ga je sklenil vpoštevati pred » vsem v svojih osebnih načrtih, i Posihdob ni bilo več treba hoditi okoli visokega znanca kakor okoli Boga v monštranci; namesto do sedanjega cincavega oklevanja je smel biti ž njim odkrito domač, kakor je pristojalo njegovi grcavi in malo izbirčni naturi. flroT sam se je vedel zelo izpod-* budljivo; par dni po veselici je priredil Smučiklasu in drugim* ožjim znancem na svojem domu l i večer, ki je zadrgnil vez intimnost i se tesnejše; z Nino in Ekonom ' se je vozil v avtomobilu na iapre-hod. in dasi nikakor ni zanemarjal Pohlina. je vendar porabil A-sak trenotek. ki ga je utegnil pričebljati v družbi odvetnika, presrečne gospe Antoinette Tn drugih stebrov našega meščanstva. ki so se zbirali v gostoljubni hiši na Cesarskem trgu. Smuči-klasove sanje so se uresničevale: njegov dom je postajal središče sveta, ki se je vrtil okoli profa in rastel niepresano, pritezaje vsak dan nekaj novih skakace* v kolo svojega norega plesa. (Dalje prihodnjič). Zavod za podaljšanje življenja. Pariški list "Excelsior" poroča, da je pariška medicinska akademija sklenila ustanoviti higijanič-ni zavod, v katerem bi se moraJ vsak človek, ki je prekoračil nevarno Štirideseto leto, v gotovih presledkih zglasiti v svrho zdravniške preiskave, ki ie v omenjeni dobi najboljše sredstvo za ohranitev zdravja. Seveda bi se morale zglasit i tudi ženske in povedati, da niso več tako inlade, kakor *e 'kažejo. Miročani in železnica. Ust "O: de Paris" poroča, da m 3IaroČani pozdravili z velikim veseljem novo železnico. Z vlakom se vozijo kakor otroci na vrtiljaku. občudujejo hitrost vožnje in kar ne morejo razumeta železniške skrivnosti. Na malih postajali zahtevajo pri blagajni "za pet frankov železnice" ter jim je vseeno, j kam se peljejo. Ko marajo izstopiti, so silno potrti ter se žalostno vračajo pf« po železniškem tiru. Iz delavskega sveta. I Delavski in obrtni sveti v Avstraliji >u «Prejeli resolucijo, v kateri »stro obsojajo streljanje na delav-•e v Kandu v južni Afriki. V re-I dueiji izrekaj-> simpatije afriškim strokovno organiziranim de-| avecm v iijihmem boju proti pod-i kapitalistični taktiki za zniža-»je ine/.de. Resolucija končava z izkitkom: *'Zaradi tega je geslo • 'ira sveta: Ne žalujte ampak or-_rai;i/,:rajte! Doli z morilaim kapi-alizrnom in živeli revolucijonarni Iclavti vsesa sveta!" Preganjanja delavcev na Poljskem ' na dnevnem redu. Organizaeija imetskih težakov, ki je priključena amsterdamski internaeipnali. se postala tarč;? sovražnih demon straeij in progoiiov. Njeni shodi 1 sO razbiti in voditelji v zaporu. , Najhujše preganjajo komuniste. V Lodžu so obsffdili nekega delav--a na 4 leta ječe samo zato, ker ie bil član komunistične stranke. Drugi delavec je dobil 6 let zapora zaradi istega "zločina". V :-vovu so nekega komunista obsodili v 51etni zapor zaradi agitacije, j , Stavka tekstilnih delavcev v Angliji. Pr<»d kratkim.so zastavkali delavci v tekstilnih tovarnah (pre-•lilnieah > Doslej je bila ta velika davka mirna, tod? sedaj prehaja v kritični stadij Tekstilni baroni -o namreč poskusili odpreti tovarne s stnvkokazi. kar je izzvalo krvave nemire. Izgredi so se ponovili v mestih Manchester, Law* fence in Nashua- Slučaji dinamiti-i ranja in zažiganja hiš, v katerih stanujejo stavkokazi, nosijo vse znake provokaterskega terorizma s strani kompanijskih detektivov, j toda javnost, ki ne p Rnsko-nemška industrijska 0 i družba *7 J se je osnovala v Moskvi z glavni- 1 j co 30 miljonov mark. Družbo tvo-Irijo z nemške strani Stšnnes in ! Krupp, a z ruske sovjetska vlada. le >e e Belgijske tračnice za Rusijo. h! Iz Moskve se poroča, da je so >- vjetska delegacija v Londonu stole 1 pila v pogajanja z belgijskimi im-i-; dustrijalci o dobavi tračnic. Rusi a I nameravajo potom teh pogajanj pripraviti teren za sklenitev trgo-o 'vinske pogodbe med Rusijo in >- Belgijo.__ Kretanje parnikov - Shipping News 2S. julija: i Caronia, Cherbourg: MajesUc. Cher-1 bourg; Vandyck. Hamburg;- America.) S Cherbourg; Ryndam. Boulogne. 11. avgusta • Aquitania, Cherbourg; Samland, Hamburg. 2- avausta: t Paris, Havre; Torek. Bremen: ftlinne-kahda, Hamburg; President Polk. Cherbourg. : s. avgusta: Saxonia, Hamburg: Finland. Cherbourg" Orbita. Hamburg. S avguste: Berengaria. Cherbourg; President Gar-1 field. Cherbourg; Relinace. Hamburg . •. avgusta: Manchuria. Hamburg. » 10. avgusta: j Conte Rosso. Genoa. *2. avgusta: La Savoie. Havre: Zeeland. Havre: President Harding. Bremen; Olympic. Cherbourg; Orduna. Hamburg. I; 15. avgusta • i Pelvedere. Trst: Mauretania, Cher- I' hours. - } 16. avgusta: ' Seydlitz. Bremen: St. Paul. Bremen: " | President Monroe. Cherbourg, i 19. avgusta: - j Homeric. Cherbourg; Lafayette. Havre; ZI fCroonland, Cherbourg; Noordam, Bou- I togne. i22. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute. Hamburg. 122. avgusta: President Wilson. Tret; Lapland. Cher-_ i bourg. 23 avgusta: Paris. Havre; President Adams. Bre-j I men. I2S. avgusta: Majestic. Cherbourg: Andania. Cherbourg: Oropesa, Hamburg; Rotterdam. Boulogne. 29. avgusta: Berengaria. Cherbourg; Arabic. Genoa. 30. avgusta • France, Havre: Hanover. Bremen; Mongolia. Hamburg: President Van Buren. Bremen. 2. septembra: Olympic. Cherbourg: Ryndam. Boulogne; America. Bremen. 5. septembra: Reliance. Hamburg; Iteoretanle, Cher-■ j bourg. !&. «er*embra: ! Mtnnekahda. Hambun-*9. septembra t t La Bavoie. Havre: Finlan'". Cherbourg Orbita. Hamburg: Homeric. Cherbourg : 13. septembra! | Parts, Havre; Torek, Bremen; Manchuria. Hamburg. 14. septembra: Rochambeau. Havre. 16. septembra: La Lorraint. Hsvrs: Ma1est:e. Cher • bourg: Zeeland. Cherbourg: Orduna Hamburg. 19. septembra • Resolute. Han.burg. 20. septembra: France. Havre. " 23. septembra: George Washington. Cherbourg: Noor dam. Boulogne: Kroonland. Cherbourg 26 septembra: Seydlitz. Bremen. - 30. septembra: Rotterdam. Boulogne. SKUPNO POTOV ANJVE SLOVENCEV. FRANCOSKA LINIJA PRIREDI SKUPNO POTOVANJE SLOVC.NCEV PREKO HAVRE V TRST «N LJUBLJANO S SVOJIM NAJMODERNEJŠEM IN NAJHITREJŠIM fARWIKOM "PAT iS". KI ODPLUJE IZ NEW YORKA V SREDO. 2. AVGUSTA 1922. ■ t v * I j Jr I Potnike bo spremljal prav e« L ^hlj^n* W •> ji Lio ZakraJ&es*. r*»ane slov. tvr* jdobn«|i« potovali In 4a Jy// a \V\ ne bodo Imeli sitnosti s svojimi kufri. ri&Baa VA/ Za P°tn'*e I"' razreda t-odo ■•rtpravllene ka- itlne z 2 aH 4 ali S posteljami. SI _v. ootnlhi d*br« '^/j^^^^BDEMA posebno hrano. «-ino in razne druge ugodnosti. rMgrJHg^^S^SgM^J Od Havre naprel bodo potniki imeli svej va-A^^^fl^^^lr 90n do Trsta ali celo vlak. ako se Jih dovoli prt- Rj^^H^^^B^A Iz New Vorka 4o Trsta stane voinla za nd ^^^^^^^^^^^^ rast le skupno z davkom 9113.85, do Ljubljana ~ p Za natančnejša pojasnila se obmits do svo'ega agenta ali direktno na :—FRENCH LINE—-- 19 STATE STREET__NEW YORK, N. V. Glede izplačil v ameriških dolarjih! - Po novi odredbi finančnega minister-j stva v Jugoslaviji ie bankam tam meda> ; prepovedano »plačevanje čekov ali dru-; gih nakazil v tujih valutah. Ako toraj >oiljete denar v anerikanski veljavi, bo > lisi potom čeka ali nakazila, ga banka v Jugoslaviji ne sme izplačati v dolarjih, temve£ po dnevnem tečaju v domači valuti, to ie v kronah oziroma dinarjih H sreči se Je pa prt sestavi orne-j ljene odredbe vpoštevala potrsba iz eljencev v toliko, da zamoremo za st'an ka. ki Imajo potovati v Amerr'-.o. /ivr-iiti ie vedno Izplačila v ameriških dolarjih, vendar pa nakazilo ne sme pre-«egatl zneska 9250.— za vsakega posameznega potnika. Do te avote pa lahko •'splačamo poljubne zneske. AmeriSkl denar se izplača le proti predložitvi potnega lista v uradu Jadranske banke v LJubljani ali Zagrebu. V AVSTRIJI. ITALI J' in ZASEDE. NEM OZEMLJU pa še vedno lihko brez ovir Izvršujemo izplačHa v ameriških dolar lih. Na nakaznici ali »aročilnem listu naj bo vidno označeno, da se Ima izvršiti izplačilo * ameriških dolarjih. Poleg zneska, ki na I se izplača v ameriškem denarju, ae nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške kakor sladl. Za izplačilo do 9 10.— Po 50 centov, za Izplačila od 9 10.— do 9 50.— po t 1.—. za Izplačila, ki presegajo znesek 9 50.— po 2 centa od vsakega dolarjs ali po 9 2.— od sto. Denar nam Je poslati najbolje po Do. mestic Money Order all pa New vr-k Bank Draft. Frank Sakser State Bank 92 Cortlandt St. New York. N. V. POZOR, ROJAKINJE! Slovenec, sam na farmi, brez družine, išče deikle ali vdovo, ki bi opravljala hišna dola. Katero veseli to delo na farm?, naj takoj sporoči na naslov: Prank Kožic, P. O. Delhi, Iowa. msuucHilNF ^-fcjaravnost v Jugo9larij0W« ZNANI PARNIKI. IZBORNK UGOONOSTI Na Imejte brezp>trebnlh stroškov In zamude. BELVEDERE...... 15. aTguflta PRES. WILSON 22. avg.; 21. okt. ARGENTINA ---- 9. septembra Vnaprej rlsčana karte za eorodnlke ali prijatelje se^ lahko preskrbi pri bllžnM parobrodnl agenturl ali pri PHELPS BROS, a CO., Generslnl Agonil 2 WEST STREET NEW YORK Pozor! Sorodnika in znance Jt> sopet mo~ goče dobiti is staroga kraja, Ver je bila dosedanja v°stava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znanee iz kraja imajo prednost ameriški državljuni in oni, ki imajo prvi papir. Kdoi že-u dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točn3 in solidna postrežba jamfena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street T : New York POSESTVO NAPRODAJ. Naprodaj so velike vodnt- naprave za baker, srebro in magne-zijo, velika trgovina ss leeoan, veliko oralov gozda itd. Velepose-stvo je oddaijeno od železniške postaje pol ure. Cena je 10 tisoč dolarjev. Za pojasnila pišite na: Franc Boeh, Slovenska Bistrica, Slovenia, Jugoslavia. ZA VAŠ DOLAR = ate poštsno In hitro postrežem kadar rabite uro, siatnliw, sretmlno, prstan. Diamond, dalje ako iallte pravi glasni Columbia gramofon, slovenske plošča, In Ca društvo potrebuje pravo svilnate zaetevo, regallje, kapa Itd.; če se obrnete do Knanega večletnega trgovca eiovonca. kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 19 lat pa «a nikdar «*l«9tl k«k« napravllnost. Poskusno me enkrat pa ee bosta prepričali. Pišite po brezplačne cenik« m > IVANPAJK, 24 Main St- ConetriaugH, P»« DR. LORENZ 642 Penn Ave„ PITTSBURGH, PA. fjTf ■DINI |U)VIN8KO eOVOUil ZDRAVNIK ^^ ipaciJALirr mo4kih ioluni. r^fflk Maja etroke J« sdravl>en>* skutalh in kronltnlh boMznl. Jas A^B^1 sam ta zdravim nad 2» M ter Inam skušnje v vnh boleanlh ' In kar znam efcrvsnska, sate vaa moram popolnoma razumeti I« apnanetl vala bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. fk»tl 23 le« aam pridobil poasbno akušnj* prt »zdravljenju moških bolezni. Zato aa morata popolnoma saneetl na mana, moja nki9 pa je. da vaa popolnoma osdra-vlm. Na adlašajte. ampak pridite škspisja, A> aadravlm zaetrupljane krt, ma^uije In Ilea po telesu, bulmnl v grlu. It. padanja laa, bolečina v *-oeteh,etargrane;ooCabe««et