Da vani »stal .5« in' ran khI >vk lijo ler svo- TRGOVSKI IIST časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 tfrednlžtvo in upravnlStvo Je v Ljubljani Leto XVI. Din za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din? inozemstvo: 210 Din. - Plačain toži se v Ljubi Jard. v Gregorčičevi ulici St. 23. — Doplal se ne vračajo. — Račun pri poit. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-0». 'el< itD* i i ■ # alc' ok» vse tov 1 li Ogl k >111» po- jše- 345 do 180 -ŠU' te: net' pfl Pj dol iai' 1 J Fr. Zelenik: V Ljubljani, v soboto, dne 22. julija 1933. t Na drugem mestu objavljamo gospoda.r-skd program Jugoslovanske narodne »tiranje. Posebno važnost pa pripisujemo njeni Programatični zahtevi, da se mora izvesti dekoncentracija države po banovinah, da se •tore s tem prilagoditi potrebam in zadevam posameznih .pokrajin. Ta zahteva ni nič novega in se ponavlja že leta in leta. Opetovano je to zahtevo Povdaril tudi že sam predsednik vlade in je torej ta zahteva že .priznana: kot pravilna na najbolj odločujočem- mestu. Vseeno pa je ostalo le) pri besedi, a nujno je potrebno, da se preide tudi k dejanju in da se dekoncentracija tudi izvede. Zato je prav, da je ta zahteva v programu države znova povdarjena, a naj bo povdarjena tudi kot ena točka, 'ki je najbolj nujna in ki j° je tireba najprej izvesti. zaradi uprave same bi bilo treba izjesti njeoo dekoncentracijo. Vse polno dobrih: in potrebnih akcij ni mogoče izvest: samo zato, ker nima državni upravni aparat one p m j znositi, da bi izvedel kakšno akcijo tako, da bi odgovarjala tudi vsem posebnim prilikam vsaike pokrajine. Vsled tema so tudi najbolje zamišljene akcije propadle in mesto olajšanja je nastalo še poslabšanje položaja. Zlasti pa je dekoncentracija uprave potrebna v današnjih časih. V omiljenje brezposelnosti so potrebne takojšnje akcije, ki bi jih megle banovine v svojem delokrogu tudi izvesti, ki pa kar ne pridejo na-Wej, če jih rešuje težko poslujoči osrednji ''»»d. Tako bi n. pr. mogla Dravska banovina v” kratkem času pričeti z gradbo .savske ceste in s tem resnično pomagati rudarskim reVdrjem, d oči m je kar gotovo, da do le ceste še ne pridemo talko kmalu, če bo treba za vsak sklep hoditi v Beograd. Pa tudi za naše gospodarstvo je dekon-°entracija največjega pomena. Koliko nepotrebnih potov, koliko dragih komisij bi bilo prihranjenih, če bi bila dekoncentracija izvedena. Zasebna iniciativa se ne bi več bala zamudnih intervencij, in dolgotrajnega postopanja s posli preobložene centralne uprave, temveč bi tvegala in po-večala gradbeno delavnost. Ne pretirava-tti«, ^ ^ pomenila dekoncentracija oživ-'jenje vsega gospodarskega življenja in da bi bija zato začetek poti iz gospodarske stiske. Vse to in še cela kopa drugih razlogov 5® bilo povedanih že tolikokrat, da je pač odveč še naprej utemeljevati potrebo izvedbe dekoncentracije, zlasti še, ko so se tudi odločujoči krogi izjavili za njo. Tem bolj pa je treba naglasiti, da mora biti dekoncentracija prvo delo, ki ga mora izvesti naša politika. To je naloga, ki je pred vsemi drugimi, ker je ona pogoj zboljšanja vseh poljih. Saj se niti ne zahteva, da bi ^ morala dekoncentracija izvesti takoj in v celoti, temveč glavno je, da se prične delati v tem smislu, da se prične dekon-TOtraicija izvajati. Javnost mora videti, da besede pretvarjajo v dejanje in to bo J^ko zelo dvignilo splošno zaupanje, da bo a*je delo tudi na vseh drugih poljih. Pravilno se pavdarja v programu stran-r da bo dekoncentracija zbližala upravo 2 nair0dom. Iz tega zbližan ja se mora nuj-n° zgoditi, da bo tudi narod sam pomagal Pri Sevanju viseh vprašanj. Vse polno iniciativni predlogov bo izšlo iz naroda m ^a inr^iativa je tako velike vrednsti, da se ^ samo ^adi nje izplača izvedba dekoncentracije. Dekoncentracija bi bila eno največjih ^janj, kar jih je bilo storjenih po zedi-jjjfnju v Jugoslaviji ih kdor izvede to ve-i,% dejanji,' ta & pridobi zgodovinsko za-T^go. Kajti šele z dekoncentracijo moremo v podrobnostih reševati naša gospodarska ^JPFašanja in šele z dekoncentracijo se mo-^ pričeti pravilna gospodarska politika, ‘i Bo slonela na načelu’, da je za vso dr- Te dni mi je neki trgovec zastokal, da | si ne jfiore' privoščiti ddpdsta ali ddpočit-ka, ker nima nikogar, ki bi ga za časa odsotnosti zastopal. Ko sem slišal to tožbo, sem se spomnil, da sem včasih slišal tudi matavljetlee- govoriti, kako 90 privezani na trgovino in ne morejo na dopust, ker gospodar nima nikogar, ki bi znal opravljati njihovo delo. Tako in enako nekateri radi govorijo. Ako je v kaki trgovini ali obratu baje ta ali oni nenadomestljiv ih ni drugega, ki bi znal ali mogel opravljati tudi posle tega, je to dokaz slabe organizacije. V dobro organizirani trgovini ali obratu mora obstojati možnost, da si vsakteri nameščencev privošči nekaj oddiha, in da ga ta čas nadomestuje kdo drugi. V pravilno organizirani trgovini ali obratu ne smejo biti nenadomestljivi. Gospodar ali nastav-Ijenec na vodilnem mestu naj si ne domišlja, da ga ne more nihče nadomesto-vati, da bi brez njega ne šlo itd., ker je tako domišljevanje popolnoma zgrešeno in neutemeljeno. Vsakdo se lahko nadome sti, nihče ‘ni take vrste, da bi brez njega ne šlo. Resnica je le ta, da mišljenja in načina dela ne zna vsak posnemati, ali vsakdo lahko naredi to delo na svoj in morda celo dokaj boljši način, saj je ve-ltk6 načinov, po katerih se lahko kakšno delo izvrši. ‘:i,:Nikakor ni pravilno, pač pa naravnost škodljivo za trgovino ali obrat je, če si eden ali drugi za trgovino ali obrat važne podatke in pripomočke pridržuje za sebe ali pri sebi. V pravilno organizirani trgovini ali obratu 'je v,se zal trgovino ali obrat važno razvidno iz knjig, zapiskov, registrature, kartoteke itd., da se more dfelo vršiti nemoteno tudi v odsotnosti vodilne osebe. Nastavljeno' morajo biti sposobni in zanesljivi in zaupanja vredni sodelavci........ Nekatere vrste nastavljencev bi sploh morale na dopust pa Če hočejo ali nočejo. Ako bi povsod obstojala ta zahteva in uvedba, bi nekatera podjetja ne doživela ne samo neprijetnega, ampak tudi dragega presenečenja. j tazHU/i bankco-tl Na uvodnem mestu je objavila beograjska »Politika« članek dr. Radoja Vukčeviča o lažnivih bankrotih. Članek je spisan v pr v: vrsti zaradi beograjskih razmer, toda njegov poziv, da se prične z energičnim bojem proti vsem, ki sleparijo z lažnivimi bankroti in kradejo ljudem denar, je tako upravičen, da ga mora glasno ponoviti vsa jugoslovanska javnost. Zakon strogo kaznuje lažnivo bankrotstvo in predpisi zakona so v tem pogledu jasni. In morda ni pretirano, ce pravi djr. Vukčevič, da vsebuje danes 90% Vseh konkurzov tudi kazniva dejanja, torno da sta se od teh komaj 2% tuŠT kaznovala. Treba zato deteti na 'to, da se bo zakon zopet spoštoval in kmalu bo padlo število lažnih bankrotov in ljudje se ne bodo Medno bali, da bodo njih zaupanje mogli nekaznovano izrabiti sleparji. Lažnivi bankroti ubijajo poslovno moralo in zato je treba protii njimi nastopiti z vso silo. Pravilno nastopa dr. Vukčevič proti teinu, da ima kakšen nesoliden trgvec nad svojo trgovino svoje ime, čeprav je trgovino že prepisal na ime svoje žene ali kakšnega sorodnika. Na ta način se ustvarja samo past za poštene ljudi, da zaupajo svoje blago, Id ga potem izgube brez vsake odškodnine. Dr. Vukčevič pravd, da je samo en Žid v Beogradu »zaslužili« v potih letih 35 milijonov dinarjev. &e težje sleparije pa se gode v bančnem svetu. Značilno je, pravi dr. Vukčevič, da je bilo največ bančnih polomov baš v letih 1924 do 1931, torej v dobi konjunkture. To je po dr. Vukčeviču dokaz, da ti polomi niso bili posledica krize ali nesreč, temveč kaizndvSh manipulacij. Dr. Vukčlevič navaja nato par drastičnih primerov takih bančnih polomov v Beogradu. Tako se je pri polomu neke banke z zvenečim imenom ugotovilo, da so znašale vse njene aktive natančno 200 šilingov, pasiva pa več ko 65 milijonov Din. Člani upravnega sveta pa še danes mirno uživajo »sadove svojega dela«. Neka druga banka je izročila sodišču svoje ključe v trenutku, ko so znašale nje-he aktive 600 Din,’ pasive pa več ko 24 milijonov Din. Pošteni strokovnjaki so po pregledu knjig te banke izjavili: »Imovina banke je razgrabljena in upniki morejo priti do denarja le, če tožijo člane upra- žaivo le ena okvirna politika, v podroibno-stiiih pa ,se ravna ta po potrebah banovih. Prvo delo fin najbolj nujno delo je izvedba dekoncentracije in to delo naj se izvrši tijdi k0* f >: , ve.« Neki član uprave te banke živi v Ru-mumiji kot magnat in se 'izdaja za Rumu-na. Domov pa je javili, da je umni in njegovo smrt je prijavila sodišču tudi njegova žena, da se no hi 'izdala za njim tiralica. In žrtve teh lažnivih bankrotov! Dr. Vukčevič jih omenja le nekaj. Samo pri polomu ene banke so izgubili uradniki nad 5 milijonov. Neki general je izgubil vseh 400.000 Din, ki jih je zbiral za stara leta in vložil v banko. Neki ameriški izseljenec, ki je v težkem in nevarnem deilu v ameriškem rudniku si pritrgal 300.000 Din, je izgubil vse in se je potem ustrelil ter zapustil ženo in otroke. Dva zaročenca sta vložila ravnokar od očeta 'iaproseni denar v banko in bila dva dni nato brez denarja, ker je banka napovedala konkurz. Vsi takšni in podobni zločini pa ostanejo ponavadi nekaznovani, ker pač ljudje mislijo takole: Če tožim in preganjam krivca, ga morebiti spravim v zapor, a potem tudi prav gotovo ne dobim od svojega denarja niti vinarja. Če pa molčim, potem je še vedno upanje, da se spravi lažnivi bankroter na konja in potem bom vsaj nekaj dobil nazaj. Mojstrsko pa znajo tako obljubljati lažnivi bankroterji in se s tem izogniti kazni. Konec treba napraviti tem žalostnim pojavom, kliče dr. Vukčevič in pritrditi mu mora vsa poštena javnost. Ne zahteva pre-ganjanije lažnivega bankrotstva le zasebni interes osleparjenih žrtev, temveč to je tudi v javnem interesu, ker drugače ne moremo priti do poslovne solidnosti in do varnosti. Kazenski zakon daje dovolj orožja proti lažnivemu banikrotstvu in njegova določila naj se izkoristijo, da bo zopet zavladala poslovna morala, ki je za napredek gospodarstva meobhodno potrebna. Slovensko trgovstvo je vse to že mnogokrat zahtevalo in zato ga le veseli, če čuje slične Zahteve tildi iz Beograda. Ni treba še posebej povdarjati, da se jim pridružuje v celoti, ker cd nekdaj je bila zahteva slovenskega trgovstva, da morajo vladati v trgovini načela solidnosti in poštenja. •» s* l» RUSIJA BOJKOTIRA NEMČIJO Baselska National-Zeitung piše: »Ruskih naročil je bilo v Nemčiji še prejšnje leto za ve& sto milijonov. Danes jih je tako malo, da se o njih ne izplača niti govoriti. A. E. G., ki so prej od Rusov največ profilirale, niso že tri mesece dobile nobe- •:«. i.ji. t i • m 1,1 nega naročila. -4 ; j| AJ IM \ štev. 8?. ■■■■■■■■■Mn Micanic dolgovi Opetovano smo že povdarjali, kako važno je, da se javnost vedno in sproti obvešča v državnem gospodarstvu, kajti s pravočasnimi in točnimi informacijami se najbolj ruši nezaupanje, ki predvsem ovira gospodarsko konsolidacijo. Tako je čisto gotovo, da bi bili tečaji naših domačih papirjev mnogo boljši, če bi državna oblast ob zapadlosti vsakega kupona vedno točno obveščala javnost, da so bili ti kuponi plačani in da se vrši anuitetna služba popolnoma v redu. Zato pozdravljamo, da se je vendar enkrat začelo z objavljanjem številk in odplačil o naših notranjih dolgovih, pa čeprav je to delo opravila »Politika«. V vsem mora naša država plačevati letno za notranje dolgove okoli 227 milijonov dinarjev. Kako se razdeli ta služba na posamezna posojila, kažejo spodnje številke, kakor jih je objavila »Politika«. Vojna škoda 2-5 % obveznice loterijske državne rente za vojno škodo zapadejo vsakega 1. II. Tako je imela država plačati letos za obresti tega posojila (vse številke v milijonih dinarjev) 112.4, za izžrebane obveznice 19,6, za dobitke 3,5, skupno 135,5 milijonov. Dejansko pa je plačala: za obresti 90,0, za izžrebane obveznice 14,2, za zadete dobitke 1,7, skupno 106,6. Razlika je nastala iz tega, ker še niso vsi predložili kuponov v izplačilo in ker kupone izplačuje tudi Poštna hranilnica. Njena izplačila pa še niso v tem seznamu. Do konca leta se bo ta razlika zato še zelo zmanjšala, kar sledi tudi iz številk v prejšnjih letih, ko je razlika le minimalna. Tako bi morala po načrtu plačati država v 1. 1930 152,1, a je dejansko plačala 150,3; 1. 1931 148,0, a je dejansko plačala 146,2, 1. 1932 156,1, dejansko pa je plačala 152,3 milijone. Zadostila je torej svoji dolžnosti v celoti. 7 % investicijsko posojilo Obresti se plačujejo 15. marca in 15. septembra. Polletne anuitete so znašale 1. 1930 17,25, 1. 1931 17,19, 1. 1932 17,12 in 1. 1933 17,1. — Dejansko pa je plačala država: 1. 1930 16,94, 1931 16,82, 1932 16,75 in 1. 1933 7,77. Za letošnje leto pač še niso vsa izplačila prijavljena. 4 % agrarne obveznice Tudi izkazi o teh obveznicah dokazujejo, da država v polni meri vrši svojo obrestno službo. Polletne anuitete so znašale po 3,58 — 3.60 milijonov dinarjev, država pa je izplačevala po 3,44 do 3,45, torej skoraj v celoti. 6 % begluško posojilo Polletne anuitete za obresti in izžrebane obveznice so znašale od 15,8 do 17,9 milijonov. Država pa je izplačevala od 11,6 do 14,3 milijone; pripomniti pa je, da traja rok za izplačilo kuponov 5 let, za izplačilo obveznic pa do 30 let in da se bodo zato številke o izplačilih države še znatno povečale. Država plačuje torej svoja notranja posojila v redu in zato naj tudi vedno obvešča javnost, kako izpolnjuje svojo obrestno službo. POGLED NA DANAŠNJO KRIZO IN NJENA REŠITEV Tako se glasi naslov knjige, ki jo je napisal in izdal dr. Milorad Nedeljkovih, generalni direktor Poštne hranilnice v Beogradu. V tej knjigi je zbranih sedem člankov, ki jih je objavil dr. Nedeljkovič v »Vremenu« in ^ »Privrednem pregledu« in ki so ob svoji objavi vzbudili mnogo zanimanja v javnosti.11 Članki s*d pisani v lapidarnem slogu in se vidi iz njih, da jih je pisal strokovnjak. '— Knjiga velja lt) dinArj^v in jo topi« priporočamo. m lis ]!:■■»( in- "■ »o nko «<*n , Stran 2. TRGOVSKI LIST, 22. julija 1933. ■nr?« -j. I' Štev. 82. fospadaesUi pco^cat nadoHolfstcank& Z ozirom na odločujoči vpliv, ki ga ima in ga bo izvajala na vse naše javno življenje Jugoslovanska nacionalna stranka, objavljamo glavne točke njenega gospodarskega programa, kakor je bil sprejet na ustanovnem kongresu stranke. Predvsem je omeniti, da zahteva stranka glede notranje politike, da se mora sedanja uprava poenostaviti in poceniti. Uprava se mora dekoncentrirati po banovinah »n občinah. Uprava ne sme biti birokratska in formalistična in se ne sme posluževati nemoralnih sredstev. Kmetijska politika. Odločilnega pomena je socialni sestav države, ki je po ogromni večini kmetska. Zato je temeljna naloga drž. gospodarske politike, da jamči dostojno eksistenco kmeta. Drugo načelo je, da treba spraviti v sklad gospodarske interese vseih vrst v duhu solidarnosti. Zadružništvo je treba posebej podpirati. Stranka je odločno na stališču zasebne lastnine, kd se pa ne sme uporabljati na škodo celote. Po sistematičnem drž. načrtu je treba delati za razvoj kulture vasi. Kmetski dom je osnovna gospodarska in moralna edini-ca. Stranka je za agrarno reformo in njih cilj je, da bo zemlja res last onega, ki jo obdeluje. Vso pozornost bo posvečala stranka tudi notranji kolonizaciji. Treba pospeševati prodajo kmetijskih proizvodov. Z dobro tarifno politiko treba doseči pocenitev prometa. Melioracije, regulacije irek dn potokov, zboljšanje gozdnega gospodarstva in pašništva so na programu stranke. Zaščita munima kmetske posesti, preprečenje prevelikega parcelira-nja zemlje, reforma kmetskega nasledstvenega prava, reguliranje delitev kmetskih domačih zadrug in organizacija vzajemne ■pomoči ;na vasi za primer elementarnih nezgod, slabe letine in drugih nesreč dn siste-imafcsfco razvijanje in podpiranje zadružništva. Zadružništvo je forma organizacije, ekonomsko slabejšega, malega človeka, da se v zajednici z drugimi zaščiti pred izkoriščanjem ekonomsko močnejših in da zagotovi sebi ekonomsko svobodo dn neodvisnost. Poleg podpiranja zadružništva se bo stranka zavzemala tudi za ustanovitev kmetijskih zbornic in za izvedbo organizacije zemljoradniškega kredita. V prvi vrsti pa bo posvečala svojo pozornost vprašanju kmetskih dolgov. Začasna zaščita zadolženih kmetovalcev se mora zamenjati z definitivnim' reguliranjem odnošajev med dolžniki in upniki tako, kakor odgovarja to sodobnim ekonomskim prilikam naših kmetov. Obrt. Obrt predstavlja najmočnejšo gospodarsko panogo za kmetijstvom. Stranka bo podpirala ekonomsko delavnost obrtnikov z ustvarjanjem ugodnih delovnih pogojev, posvečujoč 'posebno pozornost modernemu napredku obrtniške tehnike, organizaciji obrtniškega kredita, kjer more igrati za- (2d/ua,pxatehjC' Sotfoc/ družna samopomoč vidno vlogo, kakor tudi strokovnemu izpopolnjevanju obrtnikov. Stranka bo stopila v tesne stike z obrtniškimi organizacijami in iskreno in energično podpirala njihove upravičene zahteve. Industrija. bolj osigura nacionalni značaj industrije v naši državi. Trgovinska politika. Tudi za našo trgovinsko politiko je odločilen predvsem sestav naše zemlje. Kot pretežno kmetska država moraimo v prvi vrsti skrbeti za to, da osdguramo prodajo naših kmetskih proizvodov in rentabilno ceno na tržiščih drugih držav. Poleg sklepanja ugodnih trgovinskih pogodb pa spravlja to stremljenje v ospredje še naslednje naloge: popravo kakovosti kmetijskih in živinorejskih proizvodov, povečanje proizvodnje v onih vrstah, kjer se nam ne more lahko konkurirati, iskanje novih tržišč iza previške, ki jih ne moremo plasirati na evropskih trgih in postopno zamenjavanje one proizvodnje, katere viški se itežko plasirajo, s proizvodnjo, ki se lahko iztrži. Podpirajoč v skladu s terni načeli tako notranjo kakor tudi zunanjo trgovino, imia-joč vedno pred očmi interese širokih slojev naroda, bo delovala stranka na razvoju nacionalnega kapitala in pobijala vsako njegovo zlorabljanje na škodo delovne sile, narodnega blagostanja in narodnega zdravja. Promet. Razvita prometna sredstva so bistveni či-nitelji gospodarske delavnosti. Potrebujemo gosto 'izgrajeno omrežje cest in železnic ter razvito rečno in pomorsko plovbo. Gradbena politika države mora služiti zboljšanju prometa, a tudi upoštevati socialne razloge in olajševati gospodarske težkoče. Posebno se povdarja v programu tudi delo za razvoj tujskega prometa. Socialna politika. Prilike na svetovnem tržišču, zapiranje tržišč našim proizvodom, ogrožajo razvoj te panoge naše nacionalne delavnosti. Industrija predstavlja kulturni napredek, ki se ne more in ne srne zavirati. Razen tega je industrija potrebna za krepitev našega notranjega tržišča in za zaposlitev naše nacionalne delovne sile. Posebno pozornost je posvetiti industrializaciji naših pasivnih krajev. V tem poslu mora biti osnovno načelo pospeševati v prvem redu ono industrijo, ki se naslanja na domače sirovine in domače potrošnike. Industrijska proizvodnja služi v item primeru zdra vemu narodnemu gospodarstvu. Sistematska državna kontrola .in posebno pobijanje zlorabljanja kartelov, naj podpira ustvarjanje teh ciljev. Z državno kontrolo naj se vrh tega. zaščiti domača delovna moč nasproti tuji in sploh Soc. pol. zakonodaja naj se izpopolni na podlagi socialne pravičnosti ter gospodarske moči vseh činiteljev. S postopnim izvajanjem reform bo skušala stranka ublažiti nasprotja, ki bi nastala vsled pretirano povdarjenih interesov posameznih družabnih slojev. Stranka priznava potrebo snovanja gospodarskih korporacij in sindikatov zainteresiranih slojev pod pogojem, da vpliva država po pravu svoje vrhovne oblasti na njihovo delo in medsebojne odnosa je v korist socialnega miru. Z zakoni treba urediti delovni čas, vsa vprašanja na področju delavskega in na-meščenskega prava, zlasti pa se morajo izvesti zaščitni ukrepi za zdravje nameščencev. Brezposelnost treba pobijati z zaposlitvijo. Skrbeti treba tudi za izseljence. Prav tako se stranka zavzema za invalide, matere in sirote in 9e izreka za brezplačno zdravniško pomoč siromašnim slojem. Finančna in kreditna politika. Državna gospodarska podjetja se morajo upravljati komercialno in morajo sorazmerno manjšo rentabilnost opravičiti s svojo službo oeloti naroda ali pospeševanju posameznih panog gospodarske delavnosti. V nasprotnem primeru naj se prepuste privatni iniciativnosti. Samoupravne finance morajo biti pod nadzorstvom državnih oblasti. Zaradi ustvaritve resnične samouprave se morajo odstopiti finančni viri lokalnega značaja samoupravam za 'pokritje njihovih potrebščin. Vreče kupufe in prodaja AILOJZ GREBENC, Ljubljana TyrScva (Dunajska) cesta 36 Uravnovešeni proračuni samouprav morajo temeljiti na gospodarski moči naroda. Zahteva se imperativno štedenje. Obremenjevanje z neposrednimi davki mora odgovarjati gospodarskim razmeram v državi ter mora biti v pravilnem sorazmerju s celotnim nacionalnim dohodkom in z uporabo načela progresivnega obdavčevanja. Eksistenčni minimum se mora oprostiti neposrednega obdavčenja. Davčni sistem se mora izpopolniti tako, da bodo davčna bremena enakomerno razdeljena na vse kraje države. Posredni davki, dajatve, takse, trošarine in monopoli ne smejo obremenjevati osnovnih pogojev življenja ter zavirati moralni in materialni razvoj naroda. Luksuz naj se podvrže naj-jačji davčni obremenitvi. Carinska politika mora poleg svojega umirjenega fiskalnega značaja služiti kot orodje za povzdigo domače delavnosti. Carinska zaščita ne sme 'biti vir za obogate-nje privilegiranih posameznikov ali njihovih skupin, temveč samo potrebna pomoč domači delavnosti in regulator mednarodne konkurence. Kreditna politika emisijske ustanove mora korakati vzporedno z učinkovitim državnimi nadzorstvom nad denarnimi zavodi, da bi se vrnilo splošno zaupanje, na katerem temelji ves denarno-krediitni sistem. Ilija Predovič — osemdesetletnik Včeraj je praznoval v krogu svoje ugledne rodbine Ilija Predovič svojo osemdesetletnico. Vse njegovo življenje je bilo izpolnjeno 'S pozitivnim gospodarskim in narodnim delom. Kot 13 'leten deček je pričel trgovati in nato vedno večal svojo trgovino in naikonec postal največji izvoznik prašičev, ki je bil daleč znan po 'tujem svetu. Posebno ipa ga je 'poznala vsa Hr-vatstka iin Slavonija, kjer je 'kupoval svinje in kjer ga je vse spoštovalo vsled njegove znane poštenosti. Za Ljubljano si je pridobil Ilija Predovič posebne zasluge z gradbo hiš. Nad 500 stanovanj je zgradil 'in položil temelj razvoju celega mestnega dela. Za narodna društva je imel Ilija Predovič vedno odprte roke. Posebno je podpiral Sokola in bil med ustanovitelji 'sokolske konjenice. Za ceikev v svojem domačem kraju v Dragah je daroval 60.000 kron, za Prešernov spomenik je enako daroval ■večjo vsoto, sploh je vedno 'podpiral vsako dobro stvar. Tuda v političnem življenju se je udejstvoval in bil neomahljiv in dosleden. Vise z delom, uspešnim iin plodonosnim delom je bilo izpolnjeno življenje Ilije Predoviča in zato je samo pravično, če bo jesen življenja delavnega gospodarskega moža čim lepša in čim daljša. Naše iskrene čestitke zaslužnemu jubilantu. jRa^taue^mi »LJUBLJANA V JESENI« Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma bo letos 'od 2. do 11. septembra. Poleg industrijskega, obrtniškega in trgovskega oddelka bo letošnji jesenski velesejem v Ljubljani obsegal še sledeče speci-jalne razstave: Veterinarska razstava, ki* jo prirede naši veterinarji. Prvič se bo vršila v Ljubljani razstava, kakršne naša domača zgodovina ne pozna. 'Zanimiva bo posebno radi tega, ker bo sestavljena po ogromni večini iz domačega materijala. Razstava bo izvrstno služila našemu živinorejcu kakor tudi rejcu malih domačih živali. Agilno društvo rejcev malih živali »Zivalica« priredi razstavo ovac in koz, ki lx> prva večja razstava te vrste pri nas. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, ovoe, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v Dravski banovini. Poleg tega bodo razstavljeni tudi razni predmeti in izdelki iz volne, ovčje kožuhovine in usnja, razna krmila in potrebščine. Odlično delavna Zveza gospodinj v Ljubljani pripravlja veliko gospodinjsko razstavo »Red in snaga k zdravju pomaga«. Razstava se bo naslanjala kot tretji člen na prvi dve gospodinjski razstavi ter ju bo strokovno spopoilnjevala v programu. Prvič in v velikem obsegu bo prirejena leitos razstava slovenskih cerkva, tej pa bo priključena umetniška razstava niadon. Našemu kmetijstvu pa bo posvečena kmetijska razstava. Ze ta kratko orisan program obeta, da bo letošnja »Ljubljana v jeseni« nekaj lepega in koristnega. Obenem pa bo dokaz, da navzlic krizi kulturno in gospodarsko napredujemo. &4Vetu j « barva, plestra in ka- Žc v 24 urah m**«« klobuka itd. Škrabi in avatlolika trajen, ovratnike in manlate. Pare, nli, manga in lika domaCe parila tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebargova nL 8. Tololan It 12-73. Nj. Vel. kralj je prišel v Plitvice, kjer ga je narod navdušeno pozdravil. Kralj ostane tu več dni. Nj. Vel. kraljica Marija je poslala 40 otrok na letovišče k morju. Kongresa JRKD v Beogradu se je udele žilo 1911 delegatov, od katerih je bilo 27> poslancev, 63 senatorjev in 503 banov it škili svetnikov. Ime stranke se je na predlog predsednika Uzunoviča spremenilo in se odslej stranka imenuje Jugoslovanska nacionalna stranka. Novo predsedstvo JNS je sestavljeno tako-ile: predsednik dr. Uzunovič, podpredsedniki dr. .V. Marinkovič, dr. M. Sr-škič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Kramer, 1 ■Pucelj, dr. Svetcisilav 'Popovič, Boža Maksimovič, Juraj Demetrovič, Pavao Matica, Karlo Kovačevič. Generalni tajnik je dr. Kramer, blagajnik pa Ilija Mihajlovič. Ožji glavni odbor tima 45 članov (od Slovencev dr. Kramer, Pucelj, Ribnikar, dr. Rajer, dr. Ploj), širša glavni odbor pa nad 100. ~' Soglasno je kongres sprejel novi program in statut stranke. — Po izvajanjih ministra dr. Kramerja ima JNS 1,500.000 pristašev, ki so organizirani v 4858 organizacijah. Bivši vodja nekdanje nemške stranke dr. Kraft je zaprosil za sprejem v J. N. S. i® je glavni odbor stranke njegovi prošnji ustregel. »Journal de Genčve« piše, da se je angleški zun. minister Simon izjavil v revi- 1 zionisbičnem smislu. Na nekem banketu j* I Simon ‘izjavil, da je pakt štirih izhodišč« za revizijo mirovnih pogodb iin da bi s® imele revidirati meje (Poljske iin držav Male antante. Poljski tisk odgovarja na to, da bo Poljska znala odgovoriti na te namere, kakor treba. Med Rumunijo in Rusijo se prične n« posredovanje Francije pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Med drugim s® bo organizirala skupna prodaja lesa i® ždita. Za sovjetskega poslanika v Španiji bo imenovan Lunačarski. 70 poslancev francoske socijalističn* stranke bo še nadalje podpiralo Daladiero-vo vlado, pa čeprav se je socijalistični kongres izrekel proti njih politiki. Ni izključeno, da bii ustanovili novo stranko, če bi levičarji hoteli izvajati konsekvence iz svoje zmage na kongresu. Marksistom so očitali na kongresu franc, socialistov desničarji, da so revolucijonar-ji, ki nočejo revolucije, desničarjem pa s® cčitali levičarji, da so reformisti, ki nis® izvedli nobene reforme. Nadalje so ji®1 očitali, da ne verujejo več v marksistačrf načela in da so nacionalistični socialisti. Za Avstrijo še ni minila Hitlerjeva nevarnost, piše neki iz Nemči je pobegli žur' nalist v »W.iener Zeitung«, kajti Hitler sniatra za svojo častno zadevo, da postan« gospodar tudi v Avstriji. To tem bolj, k«r se opaža vedno večje nezadovoljstvo v -na* socialističnih vrstah in potrebuje strani kakšen velik uspeh — in to bi bdila zmag* v Avstriji —, da popravi svoj prestiž. Ljuta radijska borba se je razvila m«® Nemčijo 'in Avstrijo. Vse nemške postaj® oddajajo propagandne govore proti avstrijski vladi, avstrijske postaje pa te govor® motijo. Hitlerjevci so zažgali kmetsko, že 30« let staro pasionsko gledališče v Erlu, da se maščujejo nad prebivalci, ki so se izjavil1 proti priključitvi k Nemčiji. Skoda je precej velika .in kmetsko prebivalstvo zel® udarjeno od požiga. Dr. Ender, deželni glavar Fredarlske, jc imenovan za ministra z nalogo, da iadel® načrt nove avstrijske ustave. Nemški konkordat sta v četrtek podrsala kardinal Pocelli in podkancelar P* pen. Pri podpisu je tudi sodeloval prel® Kaas. . Med nemško vlado in nemškimi škofi J prišlo do sporazuma zaradi razpusta k* ■ društev. Samo strogo verska, kulturna & dobrodelna društva, 'ki so neposredh podrejena cerkvenim oblastem, bodo s®1®’ la še nadalje obstojati. . Nemški hitlerjevski agitator Kifke je H da Nizozemske izgnan, ker je razvijal ni<^ obmejnim nemškim' prebivalstvom v burgu živahno agitacijo, da se Limbm? Ivlf ) J 1 1 1 živahno agitacijo, da se odtrga od Nizozemske in priključi Nemč Gandhi se je končno vendarle odlo^' da zaradi notranjega miru ustavi prop* gando neposlušnosti proti vladi. Štev. 82. TRGOVSKI LIST, 22. julija 1933. Stran 3. Thyssen — diktator Porurja J Porurski industrijski kralj Thyssen je I bil imenovan v pruski državni svet in je J ob svojem imenovanju izdal oklic na javnost. V tem oklicu citira tudi pismo, ki go je prejel od vodstva narodno socialistične organizacije v Porurju in v katerem 3e ffled drugim pravi: tem, da Vas je pruski ministrski Predsednik imenoval v pruski državni svet kot zastopnika gospodarstva, ste postali za ris v našem okraju vrhovna državna avtoriteta v gospodarsko političnih vprašanjih. Zato je zaukazano -vsem uradom, da se obračajo v vseh gospodarsko polipih vprašanjih, razen agrarnih, na Vas 'A da smatrajo Vaše sklepe za obvezne.« Thyssen je s tem postal diktator Po-rurja. Finančna pomoč, ki jo je izplačeval Thyssen Hitlerju, ko še ta ni bil kancelar, te je torej izplačala in Hitler je sedaj vse točim e poravnal. Sedaj postaja razumljivo, tokaj so v zadnjem času narodno sociali-&tični voditelji govorili, da je revolucije Wec. Veleindustrija je prišla 'do besede % kadar ta govori, ni čas za revolucijo. Socialistični pristaši Hitlerjeve stranke se Sodo morali s tem sporazumeti, kajti od tocialistiČnega programa Hitlerjeve stranke je ostalo le malo, a še to bo izbrisal Thyssen, kar je tudi že v svojem oklicu “»povedal. Tako pravi, da se je že govo-filo o odpovedi tarif in o ostri konkurenci ■ned podjetji. Tem prizadevanjem se bo telo odločno uprl in za liberalistične tendence ni nobenega prostora. Nikakor ne bo trPel, da bi kdorkoli motil mirne odnošaje med podjetniki in delavci. VPRAŠANJE NAŠIH TERJATEV V ŠPANIJI Zaradi naših blokiranih terjatev v Špa-®iji, ki znašajo skoraj 40 milijonov dinar-i®v, je od[>otoval v Španijo predsednik lesne sekcije zagrebškega združenja industrialcev, g. Vilhar. S podporo španskega Poslanika v Beogradu se je posrečilo gosp. Vilharju, da je španska vlada poslala naši vladi noto, v kateri ji sporoča pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena dvigniti za-Poro nad našimi terjatvami. G. Vilhar je rito odpotoval iz Španije v Beograd in na ^ločujočih mestih poročal o svojem delu. je naša vlada proučila španske pogoje, j® Ugtovila, da so ti pogoji za nas sprejemljivi in je zato dala španskemu poslaniku ^Soden odgovor. Ko so s tem odpravljene Jltovne ovire za rešitev tega vprašanja, 1® pričakovati, da bodo naše terjatve v "Panijj v kratkem proste in s tem zopet °teogočen reden trgovinski promet s Špa-bijo. Angleški kapital v Jugoslaviji V Sarajevo je dospela komisija strokovnjakov ju inženirjev londonske tvrdke Ro-L®ri Smith & Co, ki odpotuje v Fočo. Tu r?„ preiskala komisija ozemlje pri Lju-bišnju glede njegovega bogastva na rudah. Londonska tvrdka ima že koncesije, da sme v tem kraju pridobivati rude. Če bo poroko 'komisije ugodno, prične tvrdka s pridobivanjem rude. Ker je tvrdka tudi že nalepila veliko gozda, je verjetno, da se bodo to dela tudi ikimalu pričela. Nameravana je todi gradnja železnice Ustiprača—Foča— bjnbišnje. V tem 'kraju je posebno mnogo ^inca in žveplene rude. denacstvo- konec bega kapitala iz švice Prvič po treh mesecih izikazuje izkaz švi-torske Narodne banke povečanje zlatega toklada dn sicer se je povečal za 1-4 na j®2l milijonov švicarskih frankov. Zlato 'bitje švicarskih bankovcev in obvez na P°kaz znaša 94-49 %. i» * hranilne vloge so v Avstriji v prvi ponvici tega meseca zopet nazadovale in steer za 4-6 milijonov šilingov. P° zadnjem izkazu Avstrijske narodne banke »e je zlata in devizna podloga povečala za 8,103 šilingov na 288,7 milijonov. Eskontna posojila so se znižala za 14,9 milijonov ! Obtok bankovcev je manjši za 2 'b znaša 849-3, obveze na pokaz za 3, in toašajo 247 milijonov šilingov. , Zlato kritje nemške Državne banke se J® v preteklem tednu povečalo od 8,3 na 9 odstotkov. , P sled padca dolarja so se nemški krat-to>ro5ni dolgovi v višini 3 miljard in dol-jtoročni v višini 5 miljard znižali za 2.4 biljarde mark. Obrestna služba pa se je j^ižala za približno 150 milijonov mark na Ju$AstwcutsU&-ftfrtedUislU odftoc Naš nastop v zaščito slovenskih izvoznikov v (Palestino je imel popoln u&peh in so bila poravnana vsa nesoglasja in vsi nesporazumi. Vsled tega se je moglo v popolnem soglasju vseh interesentov ustanoviti novo Jugoslovansko-palestinsko gospodarsko društvo, ki bo skrbelo za boljše trgovinske odnošaje med Jugoslavijo in Palestino. 'Pri tej priliki bodi povdarjeno', da je naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine naravnost odlično pripomogel, da so bila vsa nesoglasja odpravljena in da se je tako hitro megel ustanoviti J ugasi o-vansko-palestinski gospodarski odbor. Zunanjemu odboru zato naše priznanje! Ustanovna skupščina Jugoslovauisiko-pa-lestinskega gospodarskega odbora je bila v soboto, dne 15. t. m. v Beogradu. Skupščine ©o se udeležili zelo mnogi zastopniki našega gospodarstva iz vseh delov države. Zelo odlično so 'bili zastopani tudi slovenski gospodarski krogi. Skupščino je otvorit v zastopstvu šefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičiča, šef zavodovega informativnega oddelka Viktor Cerič. O pripravljalnih delih in o delu Zavoda v zvezi z bivanjem našega častnega konzula g. Božanskega v Haifi ter o njegovih konferencah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani je poročal zavodov referent g. Premužič. Za njim je govoril zastopnik Zbornice za TOI v Ljubljani dr. Koce, ki je v sporazumu z navzočimi gospodarskimi zastopniki iz Dravske banovine izjavil, da je nesporazum, ,ki je nastal vsled netočnih zasebnih informacij v zvezi z delom Zavoda in g. A. Božanskega, o čemer ©o pisali tudi nekateri listi, popolnoma poravnan in se zastopniki Dravske banovine zahvaljujejo Zavodu in g. Rožanskemu za začeto akcijo, ki jo bodo tudi sami v vsakem pogledu podpirali. Nato se je prečital pravilnik Jugoslovan-©ko-palestinskega odbora, ki ga je tudi že odobril minister za trgovino in industrijo. Izvoljen je bil nato upravni odbor, in sicer za predsednika odvetnik dr. Pops Friedrich in za podpredsednike veleindustrija lec Vladimir Arko iz Zagreba, Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani, in dr. Milorad Nedeljkovih, generalni direktor Poštne hranilnice v Beogradu. V upravni odibor pa ©o bili izvoljeni: Alkalaj Arom, tajnik Drž. hipotekarne banke, Beograd; S. Bar jak tare vid, trgovec, Zagreb; Dragoncr Albert, prokurist tvrdke I. Dragoner, Beograd-Zagreb; Ing. Freundiich Ljudevit, Osijek; dr. Gregorič Cvetko, tajnik Centrale industrijskih korporacij, Beograd; Ileinrieh Otto, gen. direktor »Traverz«, Zagreb-Beograd; Hing Ernest, zastopnik tvrdke »Arbor«, d. d., Ljubljana; dr. Krajač Vuk, tajnik trg. min., oddelek za zunanjo trgovino; Krajnc Srečko, izvoznik v Pesnici; inž. Lenarčič Miilian, industrijalec, Ribnica na Pohorju; Montag VAlim, trgovec z lesom, Zagreb; Movorah Maša, zastopnik udruženja age-nata i komisionara, Beograd; dr. Macan, tajnik zunanjega ministrstva, konzularno-gospodarski oddelek, Beograd; Predorih G juro, izvoznik, Zagreb; Pahor Karol, zastopnik tvrdke »Drava« d. d., Maribor; Petkovih Voja, podpredsednik Trgovske Zbomioe, Beograd; Priča Dragutin, admiral v p., Beograd; Rupp Albert, direktor »Kompenze«, Beograd; dr. Ružič Viktor, narodni poslanec, Sušah; Račič Stevo, direktor Dubrovačke plo-vidbe, Dubrovnik; dr. Stajndler Leo, predsednik fonda za nacionalno obnovo Palestine, Beograd; Spicer Sime, trgovec, Beograd; Šutej A., industrijalec, Zagreb; dr. Ulmanski Milan, gen. direktor »§i-pada«, Sarajevo; dr. Vrbanič Milan, predsednik Trg.-industrijske zbornice, Zagreb; Vilhar Ivan, industrijalec, Zagreb; inž. Žumer, izvoznik, Ljubljana. Nadzorstveni odbor: Ambrožič M., tajnik Združenja izvoznikov sadja, Maribor; Flajšer Benjamin, trgovec, Beograd; Schreiner Armin, 'industrijalec, Beograd. K ■ t • r a veletrgovina ali maniSa industrija kjerkoli, z večjim električnim omrežjem, bi zaposlila prvovrstno trgovsko izvežbanega skladiščnika, obenem kletar in elektrotehnik vsestransko zanesljiva moč, vpeljan tndi kot delovodja, popolnoma vešč nemščine ter prime za vsako delo. — Referenoe na razpolago. — Dopise na upravo „Trg. lista11 pod „Shladlščnlk — delovodja — elektrotehnik* S njMUzakr. ega Devizno tržišče Tendenca nestalna. Promet Din 2,908.765*78. Vsled znatno večjih zaključkov v inoz. dinarjih, ki so bili nabavljeni v tem tednu potom privatnega kliringa, je toteden-ski skupni devizni promet presegel za nič marnje kot en milijon 516 tisoč dinarjev promet minulega tedna (1,393.000 Din). Dnevni devizni promet se je giba! takole: 17. julija Dam 513.145-01 London — Din 18. julija Din 1,696.301-15 Din 19. julija Din ‘265.631-12 Dunaj — Din 20. julij« Din 368.670-08 Dunaj — Din 21. julija D'im 129.928-42 Dunaj Iz gornjih podatkov je razvidno, da je včerajšnja borzni sestanek zaključil z najmanjšim dnevnim deviznim premetom', torkov pa z največjiim, ker znašajo skupni zaključki samo tega dne preko enega milijona 636 tisoč dinarjev ali nekaj manje ko dve tretjini celotedenskega deviznega prometa. Ce pa primerjamo samo toiikov devizni promet s ©kupinm prometom prejšnjega tedna, vidimo, da znaša presežek samo tega dne nad 243 tisoč dinarjev. 'Narodna banka je tokrat intervenirala v skrčenem obsegu in dala skupno za 122 tisoč dinarjev deviz na razpolago; z nje- nim ,posredovanjem je bilo nabavljeno Cu-riha za 72 tisoč dinarjev in Londona za 50 tisoč dinarjev. Največji porast zaključkov izkazuje dinarska deviza (za 1.808,000 dinarjev), ker je njen promet v privatnem kliringu narasel od 120.000 dinarjev v pretečenem tednu na 1,928.000 dinarjev. Samo na četrtkovem borznem' sestanku je bilo perfek-tuirano za nad poldrug milijon dinarjev zaključkov v dinarski devizi, dočim so bili zaključki v avstrijskih šilingih naravnost neznatni. Nasprotno pa je bilo potom privatnega kliringa nabavljeno avstrijskih šilingov iza 191.000 dinarjev manje kakor v zadnjem tednu. Izmed ostalih deviz izkazuje presežek < 117 tisoč dinarjev deviza London, nazadovanje pa Curih, in sicer za 180 tisoč dinarjev, sicer pa je razvrstitev v pogledu porasta oziroma padca deviznega prometa v tem tednu napram prejšnjemu tednu (številke v oklepajih, vse v tisočih1 dinarjev) naslednja: Amsterdam' 111 (7), Bruselj 0 (19), Berlin (priv. (kli-ring) 0 (44), Curih 101 (281), London 295 (178), Newyork 27 (9), Pariz 5 (0), Trst 0 (2), Dunaj (v priv. ki ir.) 542 (733) in inoz. dinarji v privatnem kliringu 1928 (120). Avstrijski šilingi (v priv. klir.) so bili skozi ves tekoči teden zaključevanj na bazi ponedeljkovega tečaja, t. j. po Din 8-85. Boni grške Narodne banke v tem tednu sploh niso notirali nalik devizama Dunaj in Budimpešta. Devizna tečajnica od prvega 'in zadnjega borznega sestanka v tem tednu: Dne 17. 'julija Dne 21. julija (luiij.nižji majvišji aafjmižj i na j višji Amsterdam 2312-07 ‘2328-43 2316-51 2327-87 Berlin 136458 137538 1364-58 1375-38 Bruselj 799-41 803-35 801-07 805-01 OurLh 1108‘35 lill3-85 1108-85 1113-85 London 190-75 192-35 189-86 191-46 Newyork 3969-38 3997-64 4047-16 4075-42 Pariz 224-32 225-44 22449 225-61 Praga 169-79 170-65 109-95 170-81 Trst 302-40 304-80 302-13 304-53 Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8-85 8-86 8-85 8-85 očituje čvrstejšo tendenco pri večini na tukajšnji borzi beleženih deviz izvzemši Trsta, ki je v tem razdobj!u tečajno popustil za 027 poema in pa Londona, ker je v tem času tudi oslaibel in sicer za 0*89 poena. Berlin je včeraj beležil ob ponedeljkovih tečajih, dočim je bil Curih skozi ves teden trgovan na bazi 1108-35 za denar lin 1113-85 za blago. Ostale devize so od ponedeljka na včeraj dosegle sledeče tečajne poraste: Amsterdam 4-44 točke, Bruselj 1-66 točke, Praga 0-16 točke, Pariz 0-17 točke, a največ — t. j. 77-78 točke — Newyork. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca stalna; brez zaključkov. Tudi v tem tednu so izostale notice industrijskih papirjev. Izmed državnih papirjev je tekom tega tedna učvrstila svoje tečaje Vojna škoda za celih 14 točk v povpraševanju im za 5 točk v ponudbi; včerajšnja notica je bila Din 216 (denar) — Dim 220 (blago). Blairova posojila so beležila skoro na vseh borznih dnevih tekočega tedna brez večjih tečajnih izprememb. Včerajšni tečaji so sledeči: 8% Blair 34 (povpraševanje) 36 (ponudba) 7% Blair 32 (povpraševanje) 34 (ponudba). Seligman je bil nuden samo v torek in četrtek (18. in 20. t. m.) in sicer po 49, oziroma po 50, dočim je notiralo povpraševanje v tem efektu 46 dne 17. in 18. t. m., 47 naslednjega dne, včeraj pa za pol točke višje t. j. 47. '50. Blago agrarnih obveznic je beležilo samo v torek (27 dinarjev), medtem ko se je istega dne nudilo za ta papir 25 dinarjev. Torkov denarni tečaj je ostal nespremenjen do včeraj, ko se je okrepil za pol točke. Beglučke obveznice so bile prav tako nudene samo na torkovem borznem sestanku in sicer po tečaju 35 dinarjev, njih denarni tečaj se je od torka dalje zibal takole: 34.—; 33-50; 36-—; 34*50. Lesno tržišče Tendenca še vedno mlačna. V lesni trgovini je vsled mrtve sezone skoro popoten zastoj. V mehkem lesu se išče III. vendar se tudi pri tem blagu zahteva paralelno in povezano blago. Ker je naše blago glede strukture boljše kakor blago Gorskega Kotara glede cen le zelo težko konkurira. Momte deske kakor tudi I. II. se pa le težko odda. Za tramerijo je sedaj le bolj malo zanimanja, pač pa je produkcija tramov narasla. V trdem lesu se proda tu pa tam kak vagon po naročilu. Izjemoma se še ugodno oddaja lepa parjena bukovina. Kupčija v drvah in oglju popolnoma počiva. Mednarodni borzni indeks V 'preteklem' tednu so skoraj na vseh borzah tečaji nazadovali, na koncu tedna pa ao se na nekaterih borzah okrepili, kakor kaže spodnja tabela: Konoem 1. 1927 24.6. 1. 7. 8. 7. 15. 7. = 100% 1033 London 62-9 64-9 69-6 70-1 Pariz 64-7 65-6 69-7 68-2 Bruselj 32-1 32-7 34-3 34-7 Amsterdam 35-6 35-7 36-0 35-7 Stockholm 11-4 11-3 11-4 12-0 Curih 40-0 49-4 48-3 47-9 Dunaj 34*6 34*0 35-2 35-0 Berlin 30-7 31-2 30 3 30*5 Praga 54-0 54-0 56T 50-2 Newycrk 58*8 60*3 05-9 56*3 V predpreteklem tednu doseženi borzni indeks v višini 45-7 %, največji v letošnjem letu, je nazadoval v preteklem tednu na 45-0 %. vsohvrsL trgovske, uradne, ivklam-• ~W^ine,Čascrpise,. knjige, večban lisk hitre in jm.mil TISKARNA MERKUR UU B LIANA .3 Rt GORCICE VA5123 cJcl25 Sci.^jctcqram:7i^k(irniil)}ffk(tv TRGOVSKI LIST, 22. julija 1933. ..A .Vrtin ZNAKI ZBOLJŠANJA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Trgovina se na Češkoslovaškem polaga ma siboljštoje. Tudi trgovina1« premog«® fci je padla1 'vja ČAm križe rta 68 odstotki* se v zadnjem ča&u zboiljšuje in je dosegi že 72 odstotkov normalne1 ^Višino.1 7 ■l 0( € (>llh£WU OJ Esi pt M. JTr najs&lian ef&e kMišarna LJUBLJANSKI SEJEM . .. H {k w mo . IV, I udi ljubljanski sejem je trpel žari poljslkih del. Dogon: 64 konj, 39 vodov, 24 ikrav, 7 > let in' 234 prašičkov za rejo. Cone: Vodi I. vršite od 4—4-50, II. od 3'5 do 4, III. od- 3—3‘50, debele krave po 3—^ za klobase po 1 '50—2'50, teleta; po 4-50 & 5 Din za kg žive teže; konji so bili po 3$ do 4000, pujski po 180—220 Din žival. C« m so v glavnem ostale halzpremenjen* kupčija pa je bila slaba. rf)r:J•;/, gi «,J ;,h j| ZAGUEBŠKI TEDENSKI SEJEM _ UKiV-vi , n. jr lilg je bil slabo obiskan, ker so kmet) zaposleni na polju. Tudi povpraševanje j* biilo slabo, ceno pa so ostale nehapreiitf njene. Dogon: 12 bikov, 325 krav, 61 junic, 10* volov, 34 juncev, 154 telet, 212 konj in žr| bet, 412 svinj, 4 koze in 164 pujskov. Cene: biki po 3‘50, klavne krave od* do 3-25, krave za klobase od 2-25—2-A junice 3-50—3'75, voli po 4, pitane svinj® po 7-50—8, nepitane po' 7—7-50 Diin ^ kg žive teže; pujski po 130—180, ovce p1 70—90, ikonjti po 3000—6000, žrebeta p 1 (XX) 1^500, konji za mesarje po 0’50 d1, 0-75 sremske svinje po 10—11, živa tel# po 3-50—8, zaklana teleta po 7—8-50 D> za kg. Detelja (67 vez) po 50—55, mrva po do 50, slama za krmo po 35, za steljo p® 30 Din za 100 kil. DALMATINOVA IS GOSPODARSKA POGAJANJA MED AVSTRIJO IN MADŽAHSK0 V Budapešti so se pričela trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madžarsko. Avstrija zahteva povečanje lesnega izvoznega kontingenta in sicer naj bi ji bilo dovolje-hih poleg sedanjih 7000 vagonov še 2000 vagonov rezanega, 1000 vagonov okroglega in 200 vagonov jamskega lesa. Madžarska pa zahteva polno izrabo žitnega preferen-feiala za izvoz svojega žita. V Budapešti pa se bo razpravljajo tudi o izsušitvi Nežider-skega jezera in elektrifikaciji železnice od Duriaja do madžarske meje. v Avstrijo je segal vpliv Thyssena, ki je imel velik paket delnic Alpinke. Dolgo časa je Thyssen financiral tudi avstrijski hajmver. Ko je bil leta 1931 Thyssen v Ameriki, je imel na Columbia-univerzi govor, ki je povzročil mnogo viharja in v katerem je zahteval, da se brišejo vse reparacije, da se ugodno za Nemčijo urede zunanji dolgovi, ker le tako bi moglo ozdraviti nemško gospodarstvo. Takrat je tudi vehementno napadel nemško republiko in zahteval, da se nehajo vse socialistične tendence v državnem gospodarstvu. X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 20. julija 1933. Vsled Spremen jen ega, ugodnega vremena se oboe stanje naših hmeljskih nasadov sicer ni izenačilo, vndar se je izdatno izboljševalo. Sedaj se nahaja vseh škodljivcev prosta rastlina v najlepšem cvetju, ki upravičuje nado, da bode letina sicer le srednje velika, vendar pa dobra. Stanovitno lepega vremena s pohlevnimi padlavinami si želijo hmeljarji za bodoče ledne. Nekaj predprodajnih pogodb se je postavnim potom razveljavilo. '/wi> m v tl V. n*. i!-' Društveni odbor. 4760 ru bežni je bilo v prvem letošnjem polletju na mariborskem okrajnem sodiišcu. Odkar morajo Nemci plačevati 1000 mark za potno dovoljenje v Avstnjo, ni čez Pas-savo prestopil meje niti en potnik. Premoženje, ki je bilo zaplenjeno nemški soc. demokratični stranki, cenijo na 40 milijonov mark. V gotovini je bilo zaplenjeno skoraj poldrug milijon mark, poleg tega pa 102 tiskarni ih cela vrsta drugih podjetij. Češkoslovaška telefonska uprava je odredila, da se smejo d 1. septembra naprej uporabljati v notranjem prometu samo telefonski aparati, ki so bili narejeni na Češkoslovaškem. Vseh kinogledališč je na Češkoslovaškem okoli 1000, od katerih imajo sokolska društva 700, občine pa 200. Samo 142 kinogledališč je v rolkah zasebnikov. Avstrija je začela nad vse pospeševati vrtnarstvo, da bi se tudi na tern polju čisto osamosvojila cd uvoza iz tujine. Vsa tuja naročila pri nemških industrijah so v prvem letošnjem tromesečju v primeri z lani padla za 13 odstotkov. 102 oseb je bilo ubitih, 140 pa ranjenih v prvem letošnjem poletju vsled atentatov v Španiji. 134.983 samomorov je bilo v Nemčiji v letih od 1925—1932. Oti' vseh samombrov so izvršili moški 70 %. TRGOVCI! Sirite »Trgovski list< FRITZ THVSSEN Fritz Thyssen, ki je danes 60 let star, je najstarejši sin ustanovitelja znanega rensko-vestfalskega koncerna težke industrije. Bil je vedno desničarsko orientiran in je spadal od leta 1918 naprej k najbolj strastnim nasprotnikom nemške republike. Šele v starosti 56 let je stopil na čelo podjetij svojega očeta, ki so takrat zaposlovala okoli 65.000 delavcev. Nekaj časa je veljal Thyssen kot najbogatejši mož Nemčije, a se je moral potem umakniti Viljemu JI., ki je postal vsled razsipne državne odškodnine najbogatejši Nemec. Leta 1921 je bil Thyssen aretiran, češ da je v zvezi s Frapcozi, kar pa se je izkazalo kot popolnoma neresnično. Za časa okupacije Porurja je bil Thyssen od Franco-'zOv aretiran in kaznovan z visoko globo, ker je organiziral pasiven odpor proti Francozom. Od tedaj se je smatral Thys-sen za nemškega mučenika. V ozkih stikih je bil Thyssen z nemško nacionalno stranko, zlasti s Hugenbergom ih je podpiral posebno organizacijo jeklenih čelad. Tudi «2 »n 9.m> Ofi'R:-: t- c‘ n.\ ilrxhiv hTnilirn R Infgiv Dre|. ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Tr(tovsko-lndratrij«)io d. d.>ip^« kpl jja ii tkkarja: 0. MjB^LSg, ‘g^janji. ' LJUBLJANA Karlovška c. 2 Vožarskl oot 1